V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-fiHjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-iltnine. Rokopisov ne vra-gamo. Telefon uredn. 312. Stanovsko poiitiiko glasilo UJU. - Poverlenlltvo Izhaja vsak četrtek. Na-ročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s čla-narino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Ločite šolsko upravo od politične! Varujmo svojo samostojno sodbo tudi napram lastni stranki. — Ali naj ostanemo podrejeni policijski oblasti? — Moderndorferjev slučaj je tipičen za nezdrave razmere. — Boj za svobodo učiteljskega stanu in osamosvojitev prosvetne stroke. Poeosto smo morali učitelji Drei sli- vi danec ima nrvo in zadnio besedo v sati očitek Dolitične lahkovernosti in ne- niei nolitičm uradnik, tki 7p kot tak ne izkušenosti. Vzeoja k oolitični samostoii- more imeti nraveea razumevanja na-nosti — ne v tem smislu, da bi ko^a od- še težnie vračali od ooliticne stranke, amnak v tem smislu, da si varujemo svoio samo- _ ____ stoino sodbo tudi napram lastni stranki j7]ahka "nredstavHati ne moremo. V eni — mora biti ena izmed uroerrammh na- in isti nsebi ie združena funkcija oolicii-ših točk do izvršenem, stanovskem do- skepa in nrosvetnepa šefa. Dvojno nad-kretu. Vsak slučai kršeni a naših zakoni- gorstvo iVvaiam sreski noplavarii in veto zaiamčenih nravic nam mora Dostati jjkj žiinani "kot naši nredstoiniki nad na-Dolitična Dreizkušnia v tem smislu, da se mi nadziraio nac in ocen.iuieio naše delo notorn strokovni!' referentov 'Unoraiblria se v nekaterih s'učaiih orav izdatno — svoio avtoriteto šoli in naši stvari mnofiro koristili, a razmerp se SDreminiaio iti senčnatih strani sedanieea našeea siluž-beneea razmeri a do Dolitičnih šefov ie minopo več kot svetlih. Nihče .nam ne vzame danes oreDri-čania. da bi tako šolska kot Dolitična uprava nridObila. ako bi se pa čimboli ločilo. Teoretično se da kaka stvar bodi z enep-a ali drupe^a vidika zaeovariati. a za nas so merodaine Draktirtie izkuš-nie in skrb za bodočnost ter mirni raz-voi šo'stva Vsp to na tovori za ločitev šolske od noliciiske unrave. Zato bo treba zaDOčeti resno borbo, da ta cili čirnnrei dosežemo. Vse ie odvisno od naše politične zrelosti, discipliniranosti. vztrainosti in borbenosti. Boli izrazitega ' Doliciiskeea režima v naši šolski unravi. kot vlada danes si VDrašartm >n ugotovimo, kip so naši resnični mriiatelii kie nennvatelii. Zadnia leta smo vedno Doeost&ie crožništvo da' nošilia no notrebi zaupna zahtevali ločitev šo'ske unrave od Dolitične. ali kakor nraviio Srbi noliciiske Ostalo Da ie zfoli Dri besedah. V resnici noročila o na« in našem delu To ie za nas naravnost nonižuioč položaj! Kip ie možno tu ono razmerje med- lezemo vpdno Hoblie v absolutizem m sebo;nPira zauDania ki ip za Drosneh odvisnost od ool.cnske unrave Treba je Š0,stv3 in nrosvetp nuino notreben! Ka- Dribiti da ie zavest v nasib vrstah se ^ dru(r„ strok;, UDrave bi kaj takeea vse nrpsibka. da ie sleherni Man organi- orenašala' 7 o r>i i n rl a I v n ti fi rnl! o4»«oiti1/! "7 o ci-nnn l! zaciie dolžan v svoii stranki zastonati nropi-amatinne naše nostulate. Stranke Tn vendar nerodna roka v nobeni •drufi lioravni Stror kof strokovn¡ na§ Dredstomik. odoreti oci. Pustimo tukai osebo noDol nomn rb strani. Imeimo le eno nred očmi: Dane« meni — hitri tebi! Naše dobro nodnrto mnenie .ie da se vse tp nenravilnosti ki so se doeo-dile v slučaiu Moderndorfer in kar ie z niirni v 7vezi kakor ra7oust kraineea šo1skepa sveta v Mežici, ne bi bile na-oravfe ako bi odločale V šolskih stvareh zp'oli nrosvetnp oblasti no svoiih stro-kovniakih h učiteliskih vrst ako nolitič-ni naši šefi ne bi ukreoali cesto nreko ni i h Lahko da ie Drinesel seboi v službo eimnatiie do učiteiistva lahko ip učiteliski sin. » simnatiip se kai lahko iznrevržeio v antiD.atiie. Dotični uradnik kai rad smatra vsak naš odoor nroti nezakonitim oblastnim ukreDom kot unornoSt. vaien te uka7ovania zama'o se zdi niemu. ki ie sam nestalen, da se niemu ali druieim VDlivnim osebam netiubep-a učitelja ne da bre7 nadaliniee-a Dremeščati. kakor nre-meščaio orožnike. Povrh že sama nieeova služiba kot Ni morda ta s'ucai Doedin. največ eksekutivne^a organa vsakokratnega nam iih ostaup naibrž urikritih Zavest, da nekateri Dolitični šefi vladnega režima lahko vsaV dan izzove konflikte s Dodreienim iiotelistvom Raz- s ta In o samovolino nosee-aio v šolske za- merp se bodr» v tem Dop-led™ Dreip oo deve in še v svoii ozkosrčnost- Dosee-aio v slabšale kot izboljšale. Mržnia naDram zakonita naša orava Dostaia 7avednemu nosameznemu učiteliu lahko orehaia na in naorednemu učitelistvu neznosna. Tu- ves stan in nastane lahko v okran, vsled di šolstvu Protovo ni v nrid da avtoriteta šolskih oblasti inri takih eksoerimen- tepa naravnost nevzdržno razmerip med učitelistvom na eni in Dolitičnim šefom tih trni in se soe'iava zadeva' hoté ali na drupi strani. jiehoté na oolitični tir. Ne zabimo ko smo bili vaieni hlaD- Dokler so še obstoiali o'kra.ini šolski čevania in smo marsikai nrenašali kar sveti in višji šolski svet, kjer smo imeli danes ne bi moeii in hoite'i več. Radi Dri- svoie izvoliene zastODnike. smo imeli v znavamo da imamo in smo imeli med teh komoraciiah neko zas'ombo naDram svoii mi nredstoiniki nolitične stroke od- samovolii in birokratizmu v šolski uora- kritp Driiatelie učitelistva in da so ti s Vsem dobrim srcem! Započeli smo akcijo, ki lahko omogoči, da se s pričetkom šolskega leta 1927-28 že otvori Učiteljski konvikt v Ljubljani v lastnem poslopju. Ob Linhartovi ulici stoji v najbolj zdravem delu Ljubljane veliko in prostorno poslopje z obsežnim lastnim zemljiščem, ki je zgrajeno tako, da se more s primeroma majhnimi stroški preurediti v to svrho. To je tvor-nica učil in šolskih potrebščin (Tuš), ki zaradi pomanjkanja obratnega kapitala ne more služiti prvotnemu svojemu namenu. Kupimo to poslopje in ga posvetimo Učiteljskemu konviktu! Načrt je izvedljiv, ako se takoj prijavi 2000 dobrih src, ki se zavežejo, da plačajo v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 100 Din, t. j. vsakdo po 1000 Din, ki se morejo vplačati tudi naenkrat. Kdor hoče in more, naj si pritrga ta znesek, ki naj dovede do uresničenja plemenite smotre društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani! Sto dinarjev mesečno v desetih zaporednih mesečnih obrokih — to za posameznika ni nepremagljiva žrtev, za konvikt in Tuš pa pomeni hitro in najugodnejšo rešitev. Prosimo vsa dobra srca v učiteljskih in v učiteljstvu prijateljskih vrstah, naj se takoj odzovejo našemu pozivu na človekoljubnost, požrtvovalnost, stanovsko zavednost in bratsko pomoč! Kdor se odloči, umevajoč plemenitost te akcije, naj žrtvuje navadno dopisnico in napiše nanjo to besedilo (dopolnjeno po lastnem preudarku): Podpisani(a) se zavezujem s častno besedo in z lastnoročnim podpisom, da bom od 1. januarja do 31. oktobra 1927 vplačal(a) v desetih mesečnih obrokih po 100 Din (ali: da plačam takoj 1000 Din, ali: da plačam v ... . obrokih po .... Din) v nakup tvornice učil in šolskih potrebščin za Učiteljski konvikt v Ljubljani. Pošljite mi .... položnic z označbo „Pomožna akcija V......... dne................Podpis in pošta (točno!) Ne dvomimo, da ne bi v množici svojcev mogli dobiti 2000 dobrih src, ki ne bi umevali tega našega apela in ne bi imeli v sebi še toliko idealizma, pripravljenega na to materialno žrtev. Treba je dobrohotne agitacije od moža do moža, od žene do žene! Prijave pošiljajte na naslov: E. Gangl, Ljubljana, Bleiiveisova 20/11. V Ljubljani, na Božič 1926. Franja dr. Tavčarjeva. Marija Wessnerjeva. Vita Zupančičeva. Dr. Stanko Bevk. Fran Gabršek. E. Gangl. LISTEK. ALBIN ČEBULAR: Novakovo „Risanje". (Dalje.) Omenil sem že. da v 2. šolskem letu delamo vse tako odda leč naredimo, ko smo razstavili nekai vai n. or v e'iDsl Dotem zooet sestavimo vr. delov, da učenec res vidi. da so Dravi ti deli. ie kakor da hi 7a hio Dokukal za zaprinialo v dru-ei svet — orihodnie šolsko leto. ali preveč Pra 7 ob'ilkarm ne smemo mučiti, ker ie še oreveč šibek, znamo mu Drecei zmanjšati zanimamie oziroma prikrajšati veselje. Da se Dovrnemo nazai v 3. šolsko leto. ki ie nekaka os Draveea smotrnega risanja, bi bilo orav leno. d'a sp eoii tudi risafnie koncentrično, da iz leta v leto izDODo'niuiemo Zakai ne bi toretf tu-kar obudj'i lanslko. da v<* učenec, da že nekai ve: nčiteli nai nariše na tablo zo-Det razstavi, sedaj na Obravnava do-tom ore dva i in vai. da nride iz lokov na eliDSO iz. eliDse na list. iz lista na žival — zaiec. potem Da na ornamente, katere Da lahko vstavi tudi nreje. kakor uvidi nač Dotrebo in 7animanie. kar re odvisno tudi od materiiala učencev, s katerimi ooerira ter da ne bi bila vsa stvar enolična da bi že učenci vedeli, kai Drid'p in Dostali lahkomišlieni ter ne bi tako sledi'i z uživetim zanimamem drueim oblikam. Torei v 3. šolskem, letu obratno od drueeea: nastoDi tu Da barva močneje, na ooDelie učence nevedë dalie. da ne vidi tiste same dolgočasne pli ose. ko uri roko in oko: vse se zFodj z nasmehom na ustnicah kar ip naš cili tudi enako važen Dolep ostalih. Kakor vidimo, se ie Pr. ravnateli Novak v 3. in 4. šolskem letu oreveč Doelo-bil v barve. Dremalo važnosti ie Da položil SDretnosti. katera bi morala biti krenkeip nodčrtana! Snretnost. to ie tista Daralela z leooDisiem1. to ie tudi velika 7akladnica Dolec barv katero mora Dridobiti učenec' . Preveč Dozornosti ie obrnil leDlien.iu. Barvasti nanir je brez-dVomno hvaležen materiia' ker barve so sveže, sladke, že nrioravllene. ie torei. da Dotooi učenca niaiiboli v kraljestvo barv. ali dvomim, d'à bo zadobil kako večio spretnost ob izrezovanju: nač onazovania že. ker lahko Daoir ,zp"ane in obrezuip toliko časa dokler ne nride do nravilne skladnosti dveb enakih delov, kar mu drueače boli težko Donazorimo — to sta torej dve dobri, strani. Učenec p-'eda. kako si bo Doma-p-al. da bo iznelial vse na lažii način, zato navadno drži v desnici šlkarie. 7, levico na suče Daoir — tako se uri Dravza-Drav oaDir: oovdariti moramo. da se mora nrep"ibati naiveč desnica v zaoest-in levica Da mora dati čim več dela desnici! Prav leoo bi bi1o. da bi združil len-lienie in nastelnp barve. Leplienie naj bi bilo '7a poiitev ntaDlania v barve, za no-nazoritev skladnosti nolovic obravnava-ioč.ih ivkov za nazorneršo sestavo orna-mentov. ker vemo. da si učenec lažie sestavlja Driiemaioe dele. težie si Da se-stavlia v duhu. Dasteli nai bi Drenašali isto barvo (vaia v istem- izboru barv) ter delali razne obMke — ne z eno samo črto amnak z večimi. ki druea drtieo iznooolniuie kar se wdi skozi vse leto in vse tretie teto «o ctnp imet? noben učenec radirke! To leto nai bi bil« leto vaie v rodnosti in izboru barv oziroma bo re bi rekli, navadi nai se razločevati barve. Pa bi rekli, da ie v 3. šolskem letu Dodal barve, končna slika (HI. — 6) (3) nam Da Dokaže ročnost. Ker so označeni listi do štev. bi vsak sk'epal. da sledi to v naslednjem šolskem letu. kar toa. če ?a odpremo, ne zadobimo zaželenega, amnak v isti ročnosti nelkai kombinacii (IV. — 8) (3). torei zooet na koncu šol-skep'a leta. in še to samo v kvadratu, elipsi in krneu: kar hi na morao biti v začetku leta ker ročnost ie vedno na orvem mestu, naielavneiša. kajti Drvo rišemo notem: barvamo: nrvo učenec notem. šele tablica! Pa bi relkli. da obudimo 7. barvo boli veselie do risania, kakor s svinčnikom. Poe^eumo — za gojitev ročnosti dvomim. Desetkrat raie bo delal učenec s svinčnikom živali, kakor na izrezoval neme like. katere oživlia barva. Srednja not — zlata Dot: Dasteli — 7 enim materiia'om zadovoljimo barvi in vaii v poienin rolke: ko roka obvlada oblike, potem Da svobodno, kajti snretnost in barvo imamo tu' Res da ie težko 7a učence ki so bili vaieni dve leti svobode, risania mičnosti. v to našo Dot. .ie kakor da bi vorep-al Drvič ko-niička. ali biti mora. Do sedai so rekli vse boli smeje se. v 3. šo'stkem letu Da začnemo že s stvarnim delom, ker čas hiti. doseči imamo oa še veliko, veliko. Naše stališče napram snujočemu stanovsko političnemu društvu „Edinstvo". Stališče napram snujočemu se učiteljskemu stanovskemu društvu „Edinstvo" je točno določeno s točko 1. celjske deklaracije, ki pravi: 1. Življenski interes stanu in šole zahteva eno samo stanovsko organizacijo za vse učiteljstvo v državi. To bodi naše Udruženje, poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovsko - politične organizacije osnovnošolskega učiteljstva. Obžalujemo cepitev stanovskih vrst, smatramo jo za stanovsko stvar kvarno in stvarno neutemeljeno: 1. ker imajo vsi člani organizacije neomejeno svobodo, da si osnujejo, ako čutijo za to potrebo, svoja kulturna društva za zastopanje onih nazorov načel in teženj, ki niso vsemu učiteljstvu skupna; 2. ker imajo v organizaciji sami polno svobodo za stvarno razpravljanje vseh vprašanj, ki zadevajo posredno ali neposredno stan in šolo, bodi, da zastopajo tudi načela in smeri, na katere ne morejo vsi člani pristati, samo, da je v načelno spornih zadevah nedopustna vsaka majorizacija članstva; 3. ker imajo končno vsi člani priliko, da v svoji politični stranki zastopajo glede šole m stanu svoje naziranje, stališče in zahteve, v kolikor so v skladu s programom in zahtevami organizacije. •v Se enkrat šolsko in izvenšolsko delo učiteljstva. Odlok ministrstva posvete O. N. br. 37.445, ki ie pravkar izšel, mi daje Dovod da se odlašam tretiič česar bi sicer ne storil. V tem odloku ie povor o kulturnem zaostanku širših našejra naroda zlasti no selih v nekaterih pokrajinah. Nedostatki na hipiienskem doUu. kot sna Pa v stanovaniih in okoli hiš nečisti studenci, dvorišča. Domanikanie stranišč, vse to zahteva sodelovanje šole zlasti več Dažnie 'ori takozvanem .i z v e n š o 1 s k e m d ei 1 u u Č i t e 1 j -,s t v a Finale odloka ie: nadzorniki naj dado tozadevno direktivo ter sporočijo imena onih učiteliev ki se bodo Dosebno odlikovali na tem noHu kulturnega dela. kakor tudi imena onih. iki ne. bodo hoteli delovati na tem kultunem torišču. Da ne oride do nesDorazumlieni in da se nrav razumemo, ¿e treba omeniti in fiksirati sledeče: Brezdvomno ima ministrstvo dober namen in gotovo Dovoda dovOli da izda tak odlok Narodna (liudska šola) ali soloh vsaka šola ima svoi namen v tem. da se kultura in civilizacija naroda dvi-pa. Ves oouk mora biti usmerien v praktično smer in iz vsake učne enote se ima i/luščiti iedrr» kot praktična unora-.ba samo ob sebi. To ie priznano ned. didaktično načelo Ako šola kolikor toli-.ko doseea svoi smoter, bo dosepla in odoomoola tudi na kUlturno-hiPiienskem oo iu. seveda oolaeoma s časom. Šola se ima tudi prilagoditi krajevnim potrebam. To more in mora zahtevati vsaka oblast in vsak nadzornik od šole oziroma učitelistva. ¡Podjeten, uvideven učiteli bo kaioada uporabili vsako nudečo se mu ori'iko ter bo s nrimerno alkcino /predavanjem' eosoodarslkimi tečaii) ali vsai s priložnostnim razgovorom skušal pomagati tu ali tam V kolikor bo imel hipne usnehe. ie odvisno od raznih okol-ščin predvsem otd zauoania napram: njemu samemu, dalie od takta, in primerne-ea nastooa. Do tu ie vse prav in leno. Prav na se mi ne zdi konec odloka, v katerem tiči neke vrsta prdžnia. „Prosvetni Glasnik". (Dalje.) Nastaia vprašanje, zakai izdaia ministrstvo sploh »Prosvetni glasnik«! Radi štedenia — radi poenostavljenja ura-dovanja? Ne eno ne drueo tu ni! Pomisliti treba da na marsikateri morski šo'i znaša 120 Din veliko obremenitev šolskega proračuna, ki v ničemer ni utemeljena. Za tako vsoto se nabavi že orecei dobrih pedagoških kniip za šolsko knjižnico Kak vtis dobi inozemec o stamu nrosvete. ako vzame v rnke »Prosvetni plasnik«. da se nouči iz njep-a o stanju šolstva in nrosvete v naši državi. Posebno upoduo za naše ra.zmere mnenje potovo ne bo! Sicer ne morem-» tajiti, da »Prosvetni plasnik ne bi bi'a verna slika prosvetnih razmer v naši državi — odloki in 'nersonaliie! Bi lj ne bilo koristneje ako bi »Prosvetni o-lasnik« nrinašal do^p snlošno važnih določb ministrstva nrosvete raz-nrave perečih šol sko-orp anitz ator i črvih vprašanj, splošno oedaeoško-didaktiane spise prosvetno statistiko šolstva raz- Hačič: Medonosne šiblie i drveče u Bosni. Hercegovini i na Jadranu. B. Kost i č: Udruženia za izvodenje pojo-privrednih ogleda i njihov značai za po-lioprivredu Nemačke Službeni de o. — Beležkle. - Vesti. »Prosvetni Plasnik« v takem smislu, bi kupili tudi drupi interesenti, ki se za- nimaio za orosveto. kar bi bilo v korist izdajatelju in obči orosvieiti. Prepričan sem da bi se dobilo dovoli dobrih so-trudn-Jkov ki bi bili vdseii. ida se nnih duševni proizvodi na tako enostaven način sDraviio na šole v roke tistim, k; naravnost hreoeniio do taki duševni hrani in si frbop mizerne nlače np moreio nabaviti dragih publikacij. Učitelj. SploSne vesti. Treba ie ijvaževati pri tem sledeče: Ne vem po 'katerem naraerafu se more učite ja siliti, da dela izven šole v tem ali onem smislu. Učiteli ima oo urniku in tudi drueih zakonitih določilih (konference. nadzorovanie itd.) stropo predpisan delavni čas kot vsak dtw državni činovnik Pri tem ndeistvovaniu pa čuva tudj zakon kot uradno osebo. Pa vzemimo sledeči slučaj: Zgodi se lahko, da si !kak neroden šolski uora-,viteli zmisli orav nepremišljeno I akcijp udeistvovania na. izvenšdlskem delu. Domišlieval si bo moeoče da ima pravico nčitelistvu diktirati tozadevno to in ono: kdor ne bo hotel pa bo »priporočan« na oodlapi tega odloka šol. oblasti. Odipomoč na kUlturno-higiienskem noliu ne pre tako hitro: b) ipra veliko vIopo Uboštvo. Kaj lahko se z p-od i. da bo učiteli nri nepremišljenem in netaktnem nočetiu. zlasti ako se pai v to kar nav-šalno sili. doživel kako bridko razoča-ranie in vprašanje ie. kdo bo čuval nje-, gov značai. Dalie si miš im, da so (dede kričečih razmer na hipiienskem noliu za te ne-dostatke ravno tako lahko odgovorni sreski zdravniki kot učiteli i če ne '¿e boli in ti imaio drupa sredstva na raz-oolapo kot učitelii in iih čuva Dri sličnih nastooih zakon. Noben § na ne Pravi, da ie nc'te'i uradna oseba, če povori priložnostno >s selialkom v zadevi hipjjen-skih razmer v niepovi hiši. Nikakor na ni moi namen odrekati upravičenost poreniepa odloka ali kratiti dobro volio učitelistva in šole Nasprotno vsak učiteli nai stori kot nravi Gregorčič: »Ne kar veleva mu stan. !kar more to mož ie storiti dolžan!« Samo vse orav o Dravem1 času in na oravem mestu. Nobenepa dela na ne smemo nerodno oriieti. Pri vsem tem na nribiiem še enkrat: tudi tukaj bo šola .kot učilnica in vzpoiiteliica potom mlajše peneraciie nrei OdoomoPla kot odlok z nasajenim baionetom. iki tira učitelja že zooet iz »š o 1 e«. Fr. Šegula. orave o nadaljevalnem šo'stvu. o širje-r.iir nrosvete med najširšimi plastmi naroda itd. Snovi dovoli, še .primanjkovalo bi prostora v »Prosvetnem glaisniiu«. Mislimo samo. kake važnosti bi take razprave bile. M sredo v to'lk;h izvodih na vse šole! Takepa lista nas bi ne bilo treba biti sram nred! inozemstvom, tak list bi bil res nravi plašni k prosvete! Da ie kai takeea izvedljivo nam priča »Gasnik« ministrstva Dolioprivre-de in voda Vsak me'sec izda to ministrstvo celo k nri po. Junijska števiBka n pr. ima sledečo vsebino: Članci: Dr. B Stoikovič: Pšenična bitka u Italiji. Dr. P. Vukasovič: O oonokrilcima ento-mofapnim insektimn oarazitima. B. Mi-loševič: Orpanizaciia naše noljoorivred-. ne statistike od Dočetka do danas. H. Mohorčič: O sestavi čisti'a za vino »Herma«. Referati: Radojčin-Tomič: Sremslka oblast. Dr M. Josifovič: Bolesti paienih hiliaka u Vojvodini i se-vernom delu Srbiie u 1925. podini. S. M. — Srečno in veselo novo leto 1927 želi vsem čitateljem, dopisnikom in prijateljem! Uredništvo Učiteljskega tovariša. — Dne 15. decembra 1926 se je imela vršiti pri okrajnem sodišču v Liubliani sodna razprava zaradi žalienia časti poverieništva UJU — Ljubljana in njepa članov. »Akcijski odbor« je posla! Izvršnemu odboru UJU v Beo-prad neko spomenico s katero so se do-verieništvo in niesra člani čutili žaljene da se iim očitaio nečastna deiania in ne-oatriotičnost Soomenice pa niso razposlali samo na Izvršni odbor temveč tudi na vsa ooverienštva. Poverieništvo ie pozvalo vse člane »Akciislkepa odbor a«, ki so bi i podpisani pod spomenico. nai tovariško daio oriiimerno zadoščenje. Tovariši oa ooverieništvu niso dali niti: odeovora. Da očuva ooverjeni-štvo svoio čast in brani tudj čast svojih članov ie bilo orimorano s taklratniiimi člani poverieništva vred vložiti tožbo. Mesto odpovora za tovariško poravnavo so bili potem člani poverieništva zaradi tepa napadeni v »E d i n s t v u«. Vkliub temu so wrista'i na to da se Drva razprava, ki bi se imela vršiti že nrei. preloži, ker ie tako želel pravni 'zastopnik c'anov »Akciiskega odbora« in ker ie teiavil. da nima informacij, da Ibi doprinesel dokaz resnice. Po tei tovariški pooustliivosti ie prineslo »Edinstvo« zooet notico da se ie raznrava preložiila. ker bodo člani » A k c i i s k e p a o d b o-r a« doorinesli dokaz resnice. Mesto te-p'a ie njihov zastopnik pri razoraV.i 15. decembra 1926 pred'apal poravnavo, na katero so žaljeni člani iz tovarištva pristali ker Vm ni bilo do sodne obsodbe, temveč i¡m ie bila liubša tovariška poravnava. s katero dobe moralno zadoščenje za žalitve. Zadoščenie so da'i v obliki izjave, kli io ie obiavil »Učiteltski Tovariš« v 19. številki od 16. decembra 1926. Kot pravna pooblaščenca sta podpisala zapisnik za žabene člane p. dr. Papež, za člane »Akciislkepa odbora« pa g. dr. K n afliič. Edini popoi ie bil. da priobči iziavo »E d i n s t v o« v prvi številki ki izl;de. »Učit. Tovarišu« pa se pusti svobodna DriObčitev. Ker ie »Edinstvo« med tem izšlo, a ni« oriobci'o iz-iave kakor ie bil dopovor ori sodni poravnavi ie bil nrimoran pravni zastopnik žaljenih članov poverieništva dati oriobčitev iziave v »Edinstvu« pod sodno izvršbo — Kakor ie torei videti ni zaunatii niti v besedo ori sodni 'poravnavi! — Seia širieca sosveta nov. U.IU Ljubljana se bo vršila dne 2. februarja 1927. Vršila bi se že za Božič, a zaradi reviziie posoodarskepa stania. ki pride na dnevni red seie. se ie seia morala odložiti. Na dnevnem redu 'bo oolep tepa tudi poročilo o »Zvezi državnepa urad-ništva«. delovni oropram in nroie'kt šol-skepn zakona — Ustanovno zborovanje učiteljskega društva »Edinstvo« v Liublian'. Proti interesom učiteliskepa stanu in na kvar stanovski sloíri in edinosti (ki bi bila v stanu streti vsako nasi'.ie nad učiteli-skim stanom in preprečiti krivice, ki bi bile naperjene nroti učiteliskemu stanu se ie zbralo v Liubliani nekai tovarišev, ki so osnovali do oropramn strankarslko-politično orientirano učiteljsko društvo »Edinstvo«. Vseh udeležencev ie bi'o do 50, a od teh do 15 tovarišev in tovarišic. ki se ne striniam s stališčem cepitve učiteljskih vrst na oodlapi strankarske Dri-oadnosti. Zborovanie ie otvoril bivši poverjenik UJU p. Luka Jelene. Iki ie v svo" iem povoru posebno pobiial klerika'izem in ie stal na stališču da mora biti učiteljski stan še nadalie razdvoien do svetovnem naziranin in politični nrioadnosti — Dvema frlanoma ož.iepa sosveta niso nusti'i nrisostvovati zborovanju dasi stoje stropo na svobodomiselnem stališču. — O stanovskem ooložam ie refe-riral p Anton Grmek, ki ie pogreval Stare in znane zadeve Za njim ie povo-¡ri'l posp'. Ivani Šmajdek o organizaciji »Edinstva«. — Sestava odbora ie imela večie težave. Tudi bivši poverjenik in strokovni tainik nista hotela soreieti no-bpne odborniške funkcije zato se ie odbor mora' sestaviti predvsem iz vnaniih članov. Odbor ie sledeči: Predsednik Tone Grmek. šolski upravitelj na Ježici nri Liubliani: predsednikov namestnik Miloš Verk, šolski upravitelj pri Sv. Križu (Rog-S'atina): plavni tainik Stanko Završnik Učiteli v Kraniu: plavni Ibla-painik Ivan Šmaidek. šolski upravitelj v Št. Vidu nad Liubliano: odborniki: Her-mina Lundrova. šolska uoraviteliica v Hrastniku: Vetkos'av Bučar, šolski upravitelj v Trbovljah in Ivan Šepa. šolski unraviteb na Jesenitah. Namestnikom: Frania Pucova. šolska uoraviteljica v Kraniu: Alojzii Voglar. šo'ski upraviteli na Vidmu in Saša Dominko. učiteli na Mirni V nadzorstvo: Tone Fink. Loize Kolenc in Hinko Klavora. — Iz obrazov udeležencev ie bilo citati ne posebno veselo razpo'oženje. Gotovo je, da ta razceo tudi ni v interesu: učiteliskepa stanu kaže na tudi ideino šibkost in slabost oooziciie. ki ie raie vrpla »ouško v koruzo in izstopila, ikakor da bi sp uve-liavliala lepalno v orpanizaciii Nekon-sekvenca se. kaže tudi v tem ker se je prei vedno oovdarialo da ima vsak učiteli nrost vston v orpanizaciio sedai oa izstopaio tudi s oovdarkom. ker so novi člani mristopili v orpanizaciio. Opromna večina tudi takozvanepa nanrednepa učitelistva na stoii na sta'išču enotne stropo strdkovne stanovske orpanizaciie in ie nroti cenitvi učiteliskepa stanu do nolitičnem strankarstvu. s čemer bo pač morala računati tudi naša iavnost in kar ii bo to učitelistvo imelo še priliko povedati. — Doeodek h ustanovneea občneea zbora »Edinstva«. Članica ožiepa sosveta pa. Godčeva ie izjavila: »Ne povorim zdai v imenu ožiepa sosveta, ampak izrazim svoie osebno mnenie Ostanite v UJU. ne cenite se! Bodite v UJU kot onoziciia sai ie onoziciia v vsakem društvu potrebna. Ravno zato. ker nrei v ooverieništvu Ljubljana nismo imeli oooziciie ter smo samo kimaili so io zavo-ZiP« Več zaničliivih medk1icev: »Ožii sosvet ie noslal eno žensko!« Godčeva: »Ne dam se žaliti zato, ker sem ženska, kot učiteljica sem polnomočni član ožiepa sosveta 7 istimi pravicami kot tovariši ter zastopam v ožiem sosvetu učiteljice!« Jelene pristopi h GodČevlii in ii reče: »Ako se ne odstranite. Vas moram odstraniti s silo!« šmaidek DOziva naj dasta zastopnika odpovor v (imenu ožjega sosveta. Hočevar odgovori: »UJU poverieništvo v Liubliani sestoii iz edi-nic in te so sreska učiteli ska društva ne priznava oa »Akcijskih odborov«. Ste člani učiteliskih društev uveliav-liaitp se kot opoziciia. Če bodete imeli nrav Vam bo c'anstvo sledilo in lahko že na nr'hodnii skupščini zasedete naša mesta.« — Na koncu reče še pa. Godčeva: »Žalostno ie. da se cepite: ostali bil v UJU in pomapali popraviti slabo posto-darstvo. ki ste pa pustili.« — »Edinstvu« v uoorabo. Ker me ie počastila 4. številka tepa lista od 22. t m. z navedbo citata ¡7 članka »Proč z avstrofili in Šusteršičiianci b naših šol, 'ven i7 naših vrst«, ki pa ie priobčil »Tovariš« v 3. števi'1'ki od 21. ianuaria 1920, navaiam v lažio orientadio nri hnskanju no moii nretelk'osti vse svoie članke kolikor iih imam zabeleženih da se Vam nokažem v Dravi luči liln ne boste ore-hudo razočarani ko Vam razni kronisti nrjneseio iz zaprašenih arhivov vse dokaze moiepa antiklerikalnepa ;n drupar-nepa delovania v dobi ko smo 7 združenimi mo*rr>ii drveli čez hribe in doline z a k'erikalnirn zmaiem. Navaiam mta samo talke članke, ki so kritikova'U delova-nie nolitilkov oziroma branili šolo in učiteljski stan pred niihovimi napadi. V 42. številki od 15.'X. 1909 semi napisa' o Goriški v klerikalnem objemu. — 1910. — V 3. številki od 21.'I. sem odgovarjal »Gorici« št. 2. s člankom: »Jezik za zobmi pa usta zaprta«. Pod tem naslovom nas ie plavno plašilo SLS za Goriško liuto napadlo. — (Podioiisan Arguis). V 7. številki od 18.'II. le izšla »Klerikalna liubezen do učitelistva«. — (Atpus). V 11. številki od 18.'III. ie bil članek »Učitelistvo oa k'leri!kalni odrešeniki našega naroda«. — (Argus). — 1919. — V 41. številki od 8.'X. sem odgovarjal »Do-moliubu« v članku »Proti šolstvu in uči-•telistvu«. V 42. številki' ie izšel članek A. M. »Dai nam dane« naš' vsakdanji "kruh«. V 44. števi ki od 3l.'XIl. pa A. M. »Šo'a žoga strankarstva«. — 1920. — »Iz kronik p- sramotilcev in skrunilcev šole«. (Odsrovor »Domoljubu« 31.'XII. 1919). V kateri številki ie to izšlo ne vem ali v 1. a'i v 2 številki zabeleženo ni Dri meni. Potem na čelu citirani dopis. ki. ie obsegal 113 vrst orav res krepkih besed na rovaš hudi ki so izigravali šolsvo v svo-ie sebičnp in strogo strankarske naimene — 1922. — V 9. številki od 2. marca sem priobčil tri maniše notice >o šolstvu in o mehovih izrablievalcih. naikreokei-ša ie bila »Sramoten kompromis Slomškove zveze«. — Ni me sram in ne ke-sam se svoiega dela Kdor ie izrabljal šolo in nas poniževal- teca vm krtačil. Toda ni» bi' to le klerikalizem bil ie še kak »izem« bil ie bob skrit, bil ie ore-vidneiši in rabi1 ie učitelistvo za stafažo V bo»" meri raznimi iWit'Čno Strankarskim! »izumi« ie oa krvavel slovenski učite'}. Pod natronanco svoiTi »nriiate-liev« ie propadel in piitnil v ibreznlodnih kraievnih boiih 'zdai na. ko se ie iotresel svoiih nriiatelipv in sovražnikov na mu obračaro hrbet oni. ki so sami» trtneh v nirh obiemu in se ne mirreio uživet< v novo vlo^o na vse strani svdbodnep-a in neodvisnega učite'ia ki s» ne zmeni za režim in strankarski politični baromp-ter Anton Mei"vič. — »Edinstvo« nai si preveč ne do-mišliuie da ima opravka z duševno ofne-•ienimi liudmi izven njegovih vrst. Notica v 18. številki »Učit. Tovariša« o (kontroli nečlanov na naših zborovaniih p-a ie vznemirila, kar nooolnoma razumemo S ,tem bomo onemogočili marsikateremu nečlanu vstop na naša zborovania. kakor sp. le to hoteli O nrakiticiraiti v bodoče Ako želi »Edinstvo« mu radevolie postrežemo z imeni onih. k.i so prisostvovali zadniemn zborovanju našega društva ?n še do danes niso pristopili v društvo .S kakšnim namenom so nrišli ti na zborovanje m;i ie tudi iasno In ravno to ie dalo novod. da bomo vodili natančno kontrolo ne o naših članih, kakor to namenoma zaviia »Edinstvo«. a m p a k o o n i h . k i niso člani našega društva in ki namenoma b o č. e i o izrab-1 i a t i naša zborovanja na račun naše organizaciie U J U za n r o s t e dneve nouika. Tako ie stalo zapisano tudi v »Tovarišu« in -gotov sem. da s' ie vsak tuidi tako tolmačil — samo »Edinstvo« ne ki ie hotelo to not;co izrabiti za svOin agitaciio. meneč da ima v naših vrstah opravka z duševno omejenimi ljudmi. — Tosjn Ma-carcl nredsednik. — Vsp one. ki so preieli 1. in 2 številko »Zvončka« a so naslednie števi'ke vrnMi s pristavkom »nazai« aTr »ne snreimem« — prosi uprava, da vse nreiete števrlke neookvariene vrneio. ker moramo takp Tvreiemnike «rlasnim pozivi v 1 številki smatrati kot naročnike m d'o1žni znesek fi#riatl. Dolžnost vsakega posameznika ki 1:st nrei-Ttie. na se ne namerava nami abonirati. ie. da prvo nreieto števFHko t a k o i vrne ne na šele 3. ali 4. kakor se tu prakti-cira Uorava. — OkVaiu« učiteljska društva, ki famo ;>'m noslali b'oke z a iuicoslovenski »D i i a š k i d o m« v Beogradu, nosimo nai nam nakažeio čimnrei denar za prodane bloke Aiko i;h na niso še prodali n»-osimo. nai n.osr>ešl'lio prod'aio Poverieništvo UlU —T HtbM*«a. — Izvenšoisko delo uči tel'a. Iz polemike ki se ie razvila v članku »Brez zamere«, vidim, da so neka'teri proti delu izven šole. češ. naporno delo v šoli zahteva celega moža ter iprioisuieio neuspehe v šoli izvenšolskemu delu Mo>e mnenip o tem na ie: 1. Kdor ie delaven izven šol? le delaven tudi' v Soli 2 Kdor de'a v šfrii i» fluž-ba za učitelia: na netrazredni osnovni šoli v Pišecah. služba šolskega uoravite-ha: na trizrazredni osnovni 'šoli tori Sv. Križu dve Službi za učiteljici: na- dvo-razredni osnovni šb1i nri Sv Takobii ob Savi služba za učiteliico: na štiriraaredni osnovni,šoli na Tež«ci služba za učitelii-co: na osemrazredni osnovni š'6li na Bledu služba za učiteuco: na dvoraz-redni osnovni šoli v Mošniah služba za učiteliico. Prošnie ie vložiti naikasneie do 15. ianiiario 1927. — Razpis stalnih učnih mest na osnovn'h šolah v mariborski obasti. Celje: Ina Išestrazirednl dešlkii osnovni šoli v Celiu mesto učitelia: na šestraz-redni dekliški olsnovni šo"i v Čelu mesto učiteiice: na dvorazredini osnovni šoli za dečke in deklice v Galiciil mesto unravitelia: na netrazredni osnovni šoli v Lacorin mesto učiteliice: na štirraz-redni osnovni šoli v Soodnii Pclskavi mesto učiteljice: na šestrazredni osnovni šoli v Murski Soboti mesto unravitelia: na petrazredni osnovni šoli v Šmart-nem nri Slovenieradcn mesto učitelja: na štirirazredni osnovni šoli v Dotmi mesto upravitelja: na š't;"¡razredni osn. šoli v Žetai'ah mesto unravitelia. Prošnje ie vložiti do 31. januarta 1927. Več. glej »Uradni list«. Naša gospodarski* orsranizaciia. —g Učiteljska Samopomoč. V teh dneh preimete čani ooložnice za 129 in 130. smrtni slučai (Rado Rainer. Hrastnik ;n Ana Vidic Reteče) za letnino in upravnino za 1 1927. in poštnino, skuoai 17 Din Zakonski oari plačaio 33 Din. zamudnikom se ie pa nrištel k temn znesku še zaostanek. Prosim, da takoi v ipryih dneh meseca nakažete te zneske! Odslei bodete preiemali položnice vsak mesec nekai dm pred 1. dnem Kdor se hoče ogniti vsakomesečni poštnini (1 Din) nai nakaže višii znesek ki sp mu bo vkniiži' na prihodnie smrtne slučaje. Vsem članom želi upravnik: Veselo novo leto 1927 ! —g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: Učiteljstvo osn. šole Teharje 25 Din; Janko La» pajne, šol. upr., Budinci, 10.50 Din; Čeh Ivan, šol. upr., Čeh Marica in Lupša Franja, učit., vsi pri Mali' Nedelji, 3 obveznice 1% drž. inv. pos. a 100 Din (IX. 1922); Smerdu Katinka, učit. v Studencih pri Mariboru, 1 obv. 7% drž. inv. pos. a 100 Din (IX. 1922); Godec Anton, učit. v p. in posestnik v Limbušu, 50 Din. Članarino za 1. 1926. je vplačalo do 25. dec. t. 1. učiteljstvo naslednjili šol (razvrščenih po šol. okrajih) ozir. učit. društva: Celje mesto: deška osn. šola 130 Din; de» kliška osn. š. 90 Din; Celje okolica: —; Gornji grad: —; Gornja Radgona: Apače 280 Din, Sv. Peter 510 Din, Miethsdorf 380 Din; Konjice: Sv. Florijan v Doliču 200 Din, Št. Jošt na Kozjaku 30 Din, učit. društvo 590 Din; Kozje: —; Sv. Lenart v Slov. gor.: Sv. Lenart v Slov. gor. 400 Din, učit. društvo 800 Din; Ljutomer: Cezanjevci 100 Din, Sv. Križ 290 Din, dekl. osn. š. Ljutomer 535 Din, Mala Nedelja 80 Din, Veržej 210 Din, Zacherl Fran, učit. v p. 200 Din, Zacherl Slavka, učit. 100 Din, Karbaš Fran, sres. šol. nadz., 100 Din; Marenberg: Brezno 30 Din, Sv.. Jernej 50 Din, Kapla 120 Din, Marenberg 90 Din, Muta 20 Din, Sv. Ožbalt 100 Din, Pernice 70 Din, Remšnik 80 Din, Ribnica n. P. 360 Din, Trboje 200 Din. Vrata 60 Din, Vuhred 160 Din, Vuze* niča 80 Din; Maribor mesto: I. in II. deš. osn. š. 1130 Din, III. deš. 700 Din, IV. deška 100 Din, I. dekliška o. š. — Din, II. dekliška o. š. 60 Din, III. dekliška o. š. 220 Din, IV. dekl. o. š. 230 Din, upokojeno učiteljstvo 460 Din, Fajgelj Avgusta 25 Din; Maribor okolica: Fram 265 Din, Hoče 294.50 Din, Sv. Jakob 228 Din, Spodnja Kungota 150 Din, Lehen 195 Din, Limbuš 160 Din, Planica 100 Din, Pobrežje 530 Din, Pod Velko 50 Din, Puščava 100 Din, Razvanje 150 Din, Ruše 505 Din, Selnica o. Dr. 436 Din, Sladki vrh 80 Din, Studenci deška o. š. 705 Din, dekliška 100 Din, Svečina 40 Din, Tezno 120 Din, Haberman Franjo 100 Din; Ormož —; Prevalje: Črna 300 Din, Dra* vograd 420 Din, Guštanj 480 Din, Kotlje 110 Din, Mežica 420 Din, Prevalje 700 Din, Strojna 100 Din, Tolsti vrh 130 Din; Ptuj mesto: deška o. š. 582.70 Din, dekliška o. š. 700 Din; Ptuj okolica: Sv. Andraž 50 Din, Breg 180 Din, Cirkovce 120 Din, Sv. Lovrenc 370 Din, Sv. Marjeta 270 Din, Sv. Marko 200 Din, Naraplje 80 Din, deška o. S.Ptuj 570 Din, dekl. o. š. Ptuj 480 Din, Ptujska gora 320 Din, Sv. Vid 170 Din; Rogatec: Ko* strivnica 150 Din, Rogaška Slatina 140 Din; Slov. Bistrica: Laporje 150 Din, Makole 170 Din, Spod. nja Polskava 300 Din; Slovenjgradec: St. Ilj pod Turjakom 350 Din, Št. Janž 150 Din, Podgorje 100 Din, Razbor 15 Din, Slovenjgradec 650 Din, Šmartin 80 Din, Šmiklavž 40 Din; Šmarje: Po« nikva 150 Din, Slivnica 80 Din, Št. Vid-Grobelno 140 Din; Šoštanj: učit. društvo 2000 Din; Vran sko: —; Prekmurje: Cvetko Fran, sres. Sol. nadz. 100 Din. — Došla članarina za 1. 1926. znaša torej 25.146.20 Din. Iskrena hvala vsem, ki se niso ustrašili žrtev za dosego našega velikega cilja! Večina navedenih šol mi še ni poslala imen» skega »izkaza o vplačani članarini«. Prosim, da to nemudoma store, da zamoremo sestaviti končni seznam članov UD. Tovariši poverjeniki, začnite v novem letu takoj zopet z nabiranjem obrokov članarine in pridobite še novih članov! Neustrašno naprej v vzgled mlačnežem v naših vrstah! Vsem zvestim članom UD želi prav veselo in srečno novo leto blagajnik. — V Mariboru, 27. dec. 1926. — M. Kožuh. —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V mesecu decembru sem preiel doslei sledeče prispevke: Petrova vas 10 Din. Vinica 60 Din. Janko Kokotec 10 Din. Hans Loser 10 Din. Loški Dotok 40 Din. Stara cerkev 50 Din. Stari bretr 10 Din. Svetli ooitOk 11 Din. Štalcerii 40 Din, dekliška osnovna šola v Kranuu 60 Din. Št. Janž 60 Din. Viadi-mir Požar 10 Din. Josip Bradaškia 20 Din. Vel. Gaber 20 Din: Ljubljana: I. deška osnovna šo'a 100 Din. II. deška osn. šola 100 Din. I. dekliška osnovna šola 90 Din, IV. dekliška osnovna šola 120 Din Pomožna šo'a 50 Din. Barie 80 Din. mestni šolski svet 30 Din: Ljubljanska okolica: Podlioa 20 Din. Zalog 40 Din. Marica Koželi v Novem mestu 40 Din, Gor. Rečica 30 Din, Fran Ločniškar 30 Din. Josioina Drstvenšek. učitelnica v Lokavcu pri Zidanem mostu, ie darovala dve obveznici 7% drž. inv oosoii a z 13 zapadlimi kuponi, skupai 263 Din. Nevlje 20 Din, Cerklie ori Kraniu za november in december 70 Din. dekliška osnovna šo'a v Ribnici 450 Din. — Z današ-niim izkazom znašaio vsi letošnji članski prispevki 49.151 Din 55 p. To |e doslei naivišia vsota, ki io ie prispevalo učitelistvo tekom enega leta z<« nreoo-trebn' naš riom. Vsota bi se lahko najmanj ootroii a rta vse članstvo U.IU nrisoevalo oo 100 Din. Vs^m oožrtvova'-nim riarovalcem v imenu društva najsrčnejša hvala! Srečno novo leto 1927! .Josip Kobal. blagamnik. III. Književna tombola Jugoslovenske Matice. Jugoslovenska Matica razpisuje svojo III. književno tombolo, ki bo trajala od 4. februarja 1927 do 25. marca 1927. Tombolske tablice p_o 3 Din komad se pravkar razi>ošiJjajo v razprodajo vsem šolskim vodstvom in vsem podružnicam Jugoslovenske Matice v Sloveniji, katere tudi tem potom prosimo, da takoj in intenzivno pričnejo z razprodajo. Vso našo javnost pa prosimo, da z nakupom tombolskih tablic podpre to kulturno prireditev, katere čisti dobiček ie namenjen ciljem Jugoslovenske Matice. — Žrebanje se vrši na sledeči način: V petek, dne 4. februarja 1927 se potegneta prvi dve številki, ki se priobčita potem v soboto, odnosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tombolsko tablico v zaprti kuverti na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 7/II, ki mu dobitek takoj odpremi na na-značeni naslov. Naslednji petek, dne 11. februarja 1927 se vleče tretja številka. Ta se ravnotako priobči v vseh slovenskih dnevnikih in vsi oni ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo tombolske tablice' v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse ambe. V petek, dne 18. februarja 1927 se vleče četrta številka. Na vrsto pridejo dobitki terna s tremi številkami v eni vrsti. Postopek je isti kakor zgoraj. > V petek, dne 25. februarja 1927 se vleče peta številka. Na vrsto pridejo še event. preostali dobitki terna s tremi številkami v eni vrsti in dobitki kvaterna s štirimi številkami v eni vrsti. V petek, dne 4. marca 1927 se vleče šesta številka. Na vrsto pridejo še event. preostali dobitki kvaterna s štirimi številkami v eni vrsti in činkvine s petimi številkami v eni vrsti. V petek, dne 1.1. marca 1927 se vleče sedma številka. S to številko bodo gotovo izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitkov vedno isti. V petek, dne 18. marca 1927 se vlečejo od osme do petnajste številke. Možno je, da bo tu zadeta že prva tombola. V petek, dne 25. marca 1927 se potegne šestnajsta številka ter bodo skoro gotovo zadete s to številko tudi vse tombole. Vse dobitke odpošlje Jugoslovenska Matica po pošti brezplačno na naslov onega, ki je dobitek zadel. Dobitki so sledeči: 150 amb a 6 knjig: a) Ivan Cankar, Zbrani spisi I. zvezek. b) Alojzij Gradnik, De Profundis. c) Pavel Golia, Triglavska bajka. č) Puškin-Pr.ijatelj, Kapetanova hči. d) Igo Gruden, Miška osedlana. e) Anton Debeljak, Moderna francoska lirika. 120 tem a 10 knjig: a) vseh šest knjig kakor pri ambi, poleg tega še: » b) Henrik Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. c) Ivan Cankar, Obiski. č) Fran Erjavec, Izbrani spisi. d) Petronij-Glonar, Pojedina pri Trimalhijonu. 80 kvatern a štirinajst knjig: a) vseh deset knjig kakor pri ambi in temi, poleg tega še: b) Fran Finžgar, Zbrani spisi V. ¡rvezek. c) Josip Jurčič, Zbrani spisi III. zvezek. č) Fran Milčinski, Drobiž. d) Gaspari-Košir, Gor čez izaro. 50 činkvinov a sedemnajst knjig: a) vseh štirinajst knjig kakor pri ambi, terni •in kvaterni, poleg tega še: b) Ivan Tavčar, Zbrani spisi IV. zvezek. c) R. L. Stevenson, Otok zakladov. č) Alojzij Gradnik, Srbske narodne pesmi. 5 tombol: 1. tombola: vsi letniki Ljubljanskega zvona. I—XLVI. 2. tombola: vse zgoraj navedene knjige i prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 1201. 3. tombola: vse zgoraj navedene knjige i: prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 100:. 4. tombola: vse zgoraj navedene knjige ii prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 800. 5. tombola: vse zgoraj navedene knjige ¡'^ prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 600. Poleg tega še 100 dobitkov mladinskih knjig za šole v Sloveniji. Tablice za to tombolo ima v predprodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Rojaki, sezite po njih in si osnujte, odnosno pomnožite domačo knjižrtico. Ljubljana, meseca decembra 1926. Pokrajinski odbor Jugoslovenske jMatice v Ljubljaui. Iz nase stanovske organizacije. Vabila = Občni zbor učitelj, društva v Krškem, ki se bo vršil dne 8. januarja 1927 ob VslO. uri dop v risalnici šole v Krškem. Dnevni red: 1. Pori -čilo društvenega odbora. 2. Poročilo računski:; preglednikov. 3. Poročilo odsekov. 4. Volitve: odbora, odsekov, računskih preglednikov, dek = gatov za pokrajinsko in državno skupščino. 5. Do» ločitev proračuna za leto 1927/28 in društven^ članarine. 6. Prememba poslovnika. 7. Osnutek zakona o narodnih šolah. Poročajo referenti. 8. Predlogi in nasveti. 9. Slučajnosti. = Učiteljsko društvo za ormoški okraj im.i svoj redni občni zbor dne 8. januarja 1927. 1 ob pol 11. uri v Ormožu. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Tajnikovo in blagajnikovo letno po= ročilo. 4. Predlogi in nasveti k osnutku novega šolskega zakona. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Eno uro pred zborovanjem je pcv< ska vaja. — Litijsko učiteljsko društvo bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 8. januarja ob 9. uri v risalnici učiteljišča v Ljubljani. Dnevni red: Poročila društvenih funkcijonarjev. Razdelitev proučevanja načrta šolskega zakona. Volitve. Slučajnosti. — Vabljeno je vse učiteljstvo okraja. Odbor je prošen, da se sestane vsaj pol ure pre . — Predsednik. — Savinjsko učit. društvo za vranski okraj ima svoj redni občni zbor v sredo 5. januarja 1927 ob 10. uri na Gomilskem. Spored: 1. Zapis« nik. 2. Došli dopisi. 3. Poročila društvenih funk* cionarjev. 4. Volitve. 5. Določitev referentov za šolski zakon in za izdelavo podrobnih učnih nas črtov za vranski okraj. 6. Slučajnosti. Polnošte» vilna udeležba obvezna! — Belokranjsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 15. jan. 1927 ob 11. uri v Črnomlju. Dnevni red: 1. Odobrenje za* pisnika. 2. Poročila: a) tajnika o društvenem de> lovanju; b) blagajnika o društvenem premoženju. 3. Eventualna izprememba pravil. 4. Volitev od« bora. 5. O novih učnih načrtih poroča sreski šol. nadzornik. 6. Slučajnosti. — Odbor. =z Kočevsko okrajno učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto 15. januarja 1927 z običajnim dnevnim redom v Kočevju. Pričetek zborovanja takoj po prihodu dopoldanskega vlaka. Podrobnosti v prihodnji številki lista. Udeležba je stanovska dolžnost. — Predsedstvo. — Okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okolico ima svoj redni občni zbor v soboto 15. ja* nuarja 1927 v Mestnem domu v Ljubljani ob 9. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev odbora in dveh pregledovalcev računov. 3. Volitev po 5 članov v sledeče odseke: a) stanovsko politiški in šolsko politiški, b) kulturno pedagoški, c) narod» noprosvetni in č) stanovsko obrambni odsek. 4. Slučajnosti. — Odbor. = Novomeško učiteljsko društvo zboruje v soboto 8. januarja 1927 ob V2IO. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. »Vzgo» j a in pouk slepcev«. Predava tov. Josip Kobal. izprašani učitelj za slepe v Ljubljani. 3. »Zgodo< vina — naša učiteljica: Srednji vek«. O reformi zgodovinskega pouka poroča tov. Anton Mcrvič. ravnatelj mešč. šole v Ribnici. 4. Slučajnosti. — Pomena važnosti obeh predavanj ni treba po» vdarjati, za temeljitost nam jamčita osebi pre» davateljev. Kdor je slišal na zadnjem zborovanju Mervičev referat o starem veku, ne bo mogel opustiti srednjega veka. Nic manj zanimivo in za nas veleaktualno bo predavanje tov. Kobala, ki je menda edini tozadevno izprašani učitelj med nami. Zato pričakujem vkljub mrazu in snegu prav obilne udeležbe! Vsem tovarišicam in tovarišem prerojenega našega društva srečno — stanovsko srečnejše novo leto želi v imenu odbora — predsednik. — Učiteljsko društvo za srez Laško zboruje dne 15. januarja 1927 točno ob '/s 10. uri v šoli na Zid. mostu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo tajnice in blagajnika za 1. 1926. ter rač pregledovalcev za leti 1925. in 1926. 4. Pro» račun za leto 1927. 5. Novi šol. zakon. 6. Volitev novega odbora in pregledovalcev računov. 7. Slu» čajnosti. Vabimo k polnoštevilni udeležbi ter opozarjamo članstvo, da mora vstrajati do of'u cijelnega zaključka. = Učiteljsko društvo za svetolenarški okraj zboruje v soboto dne 15. januarja 1927 na osn. šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. s sledečim vzpo» redom: 1. Dopisi in društvene zadeve. 2. Pretres zakona o osnovnih šolah. 3. Referat tov. Goleža: Kmetijsko nadaljevalne šole. 4. Poročilo predsed^ nika, tajnika in blagajnika. 5. Volitve. 6. Preds logi in slučajnosti. Ker so na dnevnem redu vo» litve in društvene zadeve, je to najlepša prilika, kjer vsak lahko doprinese svoje mnenje in želje. Zato je stanovska dolžnost vsakega, da se ude= leži tega zborovanja — Štuhec, tajnik. _____ Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd. —i Napredovanja. V 3. grupo II. kategorije: Niko Einspieler, Lija Ahčin, Amalija Španger-Osterc; v 4. grupo II. kategorije: Katarina An-drejka, Gizela Planine, Jerica Schwickert, Iva Bajec-Lenče; v 3. grupo III. kategorije: Ljudmila Vreš. Učiteljski pravnik. —§ »Zadostno« je za učite istvo že flaha ocena « posledicami n« novišico. Ministrstvo orosvete ie jzdslo nod O N. :>r. 30.797 od 3. novembra 1926 odločbo s katero rloloča da so ?a slabo oceno matrati vsi redi oroti katerim ima uči-*elistvo pravico do pritožbe. Službena eta s slabo oceno se v smislu člena 48. n 59 čin. zak ne šteieio v službeno dobo niti za novišico osnovne in noložaine olače. — Ker imamo Dri oceni učitelj- Rokotvorni pouk. Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini 99 ŠAGRIN" dr. z o, z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.) stva le štiri rede^t. i orav dobro, dobro, zadostno ¡n nezadostno, ie vsekakor odločba. da ima že red zadostno posledice trlede s užbene dobe precej kruta. -—§ Kolkovanie prošenj za poboža'no plačo. Veliki župan liublianske oblasti ie izda' ood P br. 9340 od 29. novembra 1926 odlok, v katerem navaia. da ie tre-ba kolkovati vse vlofe. Vi se tičeio bolezenskih dopustov, dopustov no privatnem nosln v zmislu čl. 110. čin. zak.. vIop za nomaknitev v višin poožaino plačo (osnovno ne), vIofp za prevedbo Cf>B OS CN3EC3 OSevaB^BCKSO Različne tkanine za ženska ročna dela v največji izberi. Na zahtevo vzorci! A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA v višio katevoriio orošnie za prilastite v k državnemu strokovnemu izpitu itd. Taksi podvržene so torei vse vlop-e katerih rešitev i p prepuščena prosti presoji predpostavlieneea starešine. — Čudno to da se nalaea sedai taksa celo za orošnie na noložaine o'ače kar nikakor ni v skladu s členom 128. čin zak. V tem ozira bi bi' primeren rekmz. da se nride dn iasnosti in ne bo mčitelistvo no nepotrebnem plačevalo kolkovino. ARGUS i9 naž najboljši Informacijski zavod ARGUS I"1» v v8eh mestih svoje poverjenika_ ARGUS dala Informacije o vsem, zlasti pa o flnan-čnem stanju denarnih zavodov, trgovsko- Industrljsklh podjetij In privatnikov_ ARGUS-ove ^formacije so vslkdar točne Izžrpne In hitre ARGUS ARGUS- s» nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ov telefon je 6-26, a brzojavni naslov Argus Listnica uredništva. —lu I. M.: Vašee-a dopisa zaradi zakona o tisku ne moremo priobčiti dokler n? dobimo potrebnih informacij. Izročil ; smo zadevo našemu pravnemu referentu na kar Vam damo pismeni odgovor a'i na nriobčimo notico če bo dana potrebna oodlaea za nadaljnjo obrambo. w m/ w w \u \u\u\u ii/u/u/ \u \u u/ u/ u/ \i /u/u/u/\u 3 3 3 SOLIDNO BLAGO. NIZKE CENE. MANUFAKTURA FRANJO MAJER MARIBOR GLAVNI TRG 9. £ e £ C i E m m m mm m m m mm m mm mmmmmmmmm M -1 s MALI OGLASI 1 lali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene bčinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—. * NOVA ŠOLSKA TABLA dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane ž 60.— Din. navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov k 3.— Din komad na razpolago. Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU, ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljub- ljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM OFERIRAM l- AMERIKANSKO PRAŠNO OLJE BREZ DUHA, ZNAMKE HYGENIE PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO AVGUST ŽLAHTIČ RAZPEČEVALEC AMERIKANSKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV MARIBOR SLOVENSKA UL. 2. h h N P h BBMMI ^ -:—-■-:^^-HH ■ mmu S 11 ----------_____—umi ■s:; i Naročajte vsa tiskarska dela j za društva, šoli ?, urade iti t itd. v Učiteljski tiske j irni v Ljub Ijani! J 5 mm 5 iBI |BBBI 1 ■ BB ■ mm i ■ BB ¡J ^________________________ :laaaBB «o Cu M Ca ra Ca M Ca ra Ca ra Ca ra üa M Ca Ï3 13 M Ca M ¡Sa M CM Ï3 S3 £3 23 M Ca M Ca M Ca ra Ca ra Ca ra Ca M Ca M Ca 23 23 23 ra S3 S3 S3 S3 S3 M ca p? ca S3 S3 S3 S3 s** Ca ra Ca M Ca ra Ca M Ca M Ca M Ca M Ca M Ca V/3 ca ra Ca M Ca ra Ca ra Ca ra Ca ra Ca ra ca ra Ca ra Ca ra Ca Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani priporoča iz svoje zaloge učila: Toplomer 40° R in 50° C Din 30'-. Toplomer 80° R in 100° C Din 35-, Barometer Din 225 —. Kvadratni meter (m2) na platnu in palicah Din 100'— Kubični meter (m3), zložljiv iz 12 meterskih palic, Din 180"—. Kubični decimeter (dm3), razstavljiv na cm3, Din 36"—. Papirnati meter (v širokosti 1 dm) Din 5' — . Šolski meter (palica) Din 32'—. Magnetna palica Din 36" — . Magnetna podkev 12 cm Din 16'—. Kompas v kovinasti in s steklom zaprti šlcatljici Din 50'— Meden obroček s kroglico Din 54'—. Spiritna svetilka Din 18'- do Din 24'—. Električno nihalo Din 16*— do Din 56'—. Voltov element Din 116' — . Elektroskop Din 170'—. Heronova buča Din 38"—; Heronova buča, zapiralo \X medi Din 160' . Sesalka, steklena Din 70'—. Tlačilka, steklena Din 70'—. Škripec Din 18' — . Svinčnica Din 10' — Grebljica Din 20'—. Računalo s 100 kroglicami Din 260"—. Stavnica za elem. razred (lesena kaseta) Din 220'—. Številčne table od 1-10 Din 120'—. Serija številk od 1—10 Din 10' . Tisočna razpredelnica na platnu in palicah Din 54"—, isto za števila do 100 Din 54'—. Ravnila za šolsko tablo 120 cm Din 30'-, 150 cm Din 40'—. Geom. telesa: Kocka Din 14' — , prizma Din 14 —, štiristrana piramida Din 16'—, trostrana piramida Din 18'—, valj Din 14'—, stožec Din 16 - , krogla Din 16'—. Poleg navedenih predmetov nabavlja knjigarna po naročilu tudi druga potrebna učila za prirodopisni, prirodoslovni, zemljepisni i. dr. pouk, ter se šolskim upraviteljstvom v to svrho najtoplejše priporoča. Knjigarna Učiteljske tiskarne preskrbuje šolam in učiteljstvu pedagoške in druge knjige tudi iz inozemstva. Knjigarna Učiteljske tiskarne ima v zalogi še večje število Humkovih knjigoveznic, cena komadu Din 1200'—. Šolske zvezke po konkurenčnih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah zvezke Učiteljske tiskarne. Zvezki se prodajajo v korist „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani in „Učiteljskega doma" v Mariboru. Naročajte edino pri KNJIGARNI Učiteljske tiskarne! Svoji k svojim! Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, ko Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani. Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani. Pfl Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.