GOSPODARSKI VESTNIK pooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxx)oooooooooooooooooooo | Št. 11. V Gorici, dne rt. novembra 1025. teto III. § 8ooooooooooooodoooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooouooooooqoooooooooooocxx3ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. Glovannl Štev. 6., I. nadstr. Izhaja enkrat na mesec. Slane letno lO lir. — Posamezna številka 1 Uro. Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. i0cx>00000o0c)0000000000000cxxxx}000oc)c)0000c0000000000000000000( Dr, Agneletto Josip: Centralna mlekarna v Trstu. Trst, ki potrebuje dnevno 60 tisoč litrov mleka, hoče slediti vzgledu drugih velikih mest in ustanoviti centralno mlekarno. ki naj bi oskrbovala celo mesto z mlekom. S tem hoče mestna občina onemogočiti razširjenje nalezljivih bolezni potom mleka, uvoženega z dežele, kakor tudi doseči razprodajo le dobrega mleka s celo folščobo. Mestni fizikat namreč trdi, da je pripisati vsako leto okoli 200 slučajev legarja ravno uživanju nečistega, okuženega mleka, ki se prot da ja po hišah, ne da bi bilo poprej razkuženo (pasteurizirano). Glede kukovo* sti mleka, ki se danes porabi v Trstu, tri di zopet fizikat, da nima niti 3% tolščo. be, v dosti slučajev komaj 2%. četudi spada pristno mleko iz naših krajev, zlasti mleko s Krasa, med najboljše mleko v Evropi, ki ima tudi do 4% naravne tolščobe. Zato hoče tržaška občina osredotočiti in nadzorovati razprodajo mleka s tem, da naj se mleko iz centralne mlet karne razprodaja v zapečatenih steklenicah pod odgovornostjo mlekarne same za pristnost mleka. Taka razprodaja bo imela za rmjno posledico popolno prepoved dovažanja mleka v Trst v malih količinah ter raz= Prodajo po ulicah in hišah s strani mlet karic. S tem bodo v živo prizadeti naši kmetovalci v bližnji tržaški okolici, ker ne bodo več smeli prodajati mleka, kakor do sedaj, Ker je mleko za našo okolico eden izmed najvažnejših pridobitnih virov, mora naše ljudstvo že sedaj ukreniti vse potrebno za prilagoditev not vim ukrepom tržaške občine. Osnovati bo moralo več mlekarn, ki bodo skrbele za zbiranje in odvažanje mleka v Trst na debelo, kajti, kakor čujemo, bo centrali na mlekarna sprejemala le mleko v večjih množinah. Zato je pozvala Zadružna zveza v Trstu svoje članice v bližnji tržaški okos lici, da skličejo na posvetovanje vse kmetovalce, ki iz njih okoliša mleko prodajajo. ter jim razložijo pomen in dale-kosežnost bližajočih se ukrepov, ki se boi do pričeli izvajati v doglednem času (nes kateri računajo že v prvi polovici leta 1926). Zubranjenje uvažanja in razprodaš janja mleka po hišah v Trstu bo imelo za posledico, da bo mogoče iz naših kras jev prodajati mleko le potom dobroure-ienih mlekarn. Kakor drugod, tako bodo morale biti tudi mlekarne v tržaški okolici osnovane na zadružni podlagi, to je vsak kmetovalec, ki bo hotel mleko prodajati. bo moral biti njen zadružnik. Zadružna zveza v Trstu pojde pri ustanavljanju takih novih mlekarn z nas sveti in s podporo na roko. Pri ustanavljanju mlekarn se bo tres ba držati sledečih smernic: 1. mlekarna bo morala imeti tak des lokrog. da bo mogla oddajati najmanj 1000 litrov mleka dnevno; 2. deleži, ki jih bodo morali zadružniki vplačati, bodo morali biti tako. visoki, da pokrijejo 2/3 stroškov nove mlekarna, ki bo stala, ako bo oddajala najmanj 1000 litrov mleka na dan, z zgradbo in s stroji od 70.000 do 100.000 lir; 3. za mlekarno je potrebna pitna studenčna voda, in sicer petkrat toliko vode, kolikor je mleka; 4. mlekarna mora biti sezidana, če le mogoče, stran od glavne ceste in blizu vode in sicer po modernih načelih; 5. vodja mlekarne mora imeti najmanj 6 mesecev vaje pri kaki drugi ml e? karni; 6. člani mlekarne morajo postati le oni, ki se obvežejo' dajati čisto pristno mleko. Kako bo ustrojena centralna mlet kar na v Trstu, ni še gotovo. Občina proučuje prašanje. Najraje bi videla, da bi bila taka mlekarna osnovana od podeželskih mlekarn, ki uvažajo mleko v Trst. Bile bi to mlekarne iz Tržaške pot krajine, z Vipavskega, iz Severne Istre in iz Furlanije. Je Pa NEMOGOČE, da bi te same zmogle ogromne stroške za novo centralno mlekarno, skozi katero pojde dnevno 60.000 litrov mleka, ki naj bi se prodajalo v zapečatenih stekle* nicah. Na vsak način je zadružna oblika za tako mlekarno najboljša. Ali članstvo naj bi ne bilo omejeno le na mlekarne proizvajalke, ampak bi se moral krog članov razširiti tudi na večje konsu. mente. Ker bodo stroški znašali več milijonov lir, se bo dal načrt udejstviti le tet daj, ako bo novi tržaški mlekarni zagot iovljeno dolgoletno posojilo, brezobrestno ali vsaj s prav nizko obrestno mero. Zato se pa mora pobrigati mestna obt čina, ako noče, da ne pride centralna mlekarna kapitalistom v roke. kajti go-tov o je. da se bodo skušali dosedanji večji prekupčevalci z mlekom v Trstu, ki so imeli pri vsakem litru mleka 40 stotink dobička, ohraniti za vsako ceno in zavladati v novi centralni mlekarni ter na ta način dobiti v roke monopol mleka za Trst. oooooooc ooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooo Zadružništvo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOUOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO30000000000030000000 RAZTEGNITEV ITALIJANSKEGA ZADRUŽNEGA ZAKONA NA NOVE POKRAJINE. S kr. zakonskim ukazom z dne 7. avgusta 1925, št. 1783 (U. L. št. 247 z dne 23. oktobra 1925) se je uveljavil v naših krajih italijanski zakon o zadružništvu. Iz površnega pregleda novih predpisov smo ugotovili, da ostane za naše stare zadruge skoro i^.se pri starem. Torej je vsako vznemirjenje neumestno, V prihodnii številk; bomo o zakonu nekoliko obširneje poročali. I. V.: K SEDANJIM NALOGAM NAŠIH POSOJILNIC. (Konec.) Posojilnica pa naj, ako ji dopušča denarno stanje tudi pripomore produkt tivnim zadrugam posojilni enega okoliša do zboljšanja in razširjenja njihove« ga obrata v kolikor take zadruge nudi- jo zadostno varnost zaupanih jim sredstev, in v kolikor jim, je prospevanje zajamčeno. Da bi posojilnica sama pričela s kakim produktivnim obratom, ali pa raz« šilila si namen s prodajo kmetijskih pridelkov svojih članov, ni svetovati. Vod« stvo takih obratov ni lahek in enostaven posel. Nevarnost je torej večja. Vezalo bi ji to ob povojni draginji stavb, strojev ter ob potrebi večje obratne glavnice tudi preveč njenih denarnih sredstev in bi težko imeli tudi vsi njeni člani intenes na dotičnem obnatu. Vsled! tega ne bi ti najbrž soglašali z njegovo uvedbo. In končno bi se moglo v slučaju neuspeha in z njim zvezane zgube omajati zaupanje ljudstva do posojilnice in io pripraviti v težak položaj. Večje posojilnice, ki unaidiijieijo vsak dan, razširijo naj svoje delovanje tudi ž uvedbo nakazilnega poslovanj a za svoje člane in z drugim denarnim poslovanjem, ki se jim nudi, kakor z menjavo tujih vailut, z eskomptom menic svojih članov itd. Vse zgoraj naznačene naloge vršijo lahko posojilnice, ki dobe v svojem o-kolišu za to potrebna sredstva, to je one, katerim zaupajo vlagatelji več de* oarja, kot ga potrebujejo posojilnični člani v svojem gospodarstvu, in, ki morajo zaradi tega nalagati odvisen denar Pri Zvezi. Ne morejo jih vršiti, in tudi ne smejo, pa one, katere ne dobijo v svojem okrožju zadosti vlog, bodisi, da je okoliš, v katerem delujejo siromašen, bodisi da ne uživajo zadostnega zaupanja pri ljudstvu, lin ki so vsled tega pri* morane, da iščejo pomoči pri Zvezi, ako hočejo pripomoči svojim članom dO denarnih sredstev. Take posojilnice naj omejijo svoje Poslovanje le na dajanje manjših krat« korcčnih posojil in na skupno- naročanje gospodarskih potrebščin, ako ni tam že druge zadruge, ki bi to drugo nalogo vršila. Ker je poslovanje z zadolžnicami ob sedaj veljavnih pristojbinskih predpisih predrago in preveč zapleteno, morajo se poslužiti posojilnice pri dajanju manjših posojil menic, in zato naj bode z ozirom na zakonito določbo o meničnem zastaranju najdaljši rok, ki ga do« ločijo za vrnitev 3 leta. Posojilnični čla« ni pa rabijo tudi večja posojila na daljše roke, katera, se navadno vknjižijo na dolžnikovo posestvo-. Takih posojil po« sojilnica z nezadostnimi sredstvi ne more dajati, stopi pa maj v dogovor s kako vcčjo denarno zadrugo, ki sme po svojih travi!ih tudi v njenem okolišu dajati tosoiiilia. in raj svojim članom pri dobavi večjih dolgoročnih posojil nudi potrebno pomoč, s tem, da jim daje po- jasnila, napravlja prošnje, nakazuje obresti itd. Posojilnici, ki ne dobi zadostno hranilnih vlog vsled pomanjkanja zaupanja do nje, mora biti največja skrb, da s,: pridobi zaupanje onih ljudi, ki imajo prihranjen denar, a ga skrivajo doma. Zato mora i taka posojilnica imeti v bla gajni zadostno gotovine, da manjše zneske vlagateljem lahko takoj izplača. 1 do 2% vsote hranilnih vlog naj ima vedno taka posojilnica razpoložljive go tovine v blagajni. Obresti, ki jih izgub: s tem, da leži denar neplodbnosno v shrambi, pridobi gotovo, s tem. dla dob' vloge, ki bi jlih sicer no dobila. Kajti vest, da se pri posojilnici hitro dobi denar, ako se| ga rabi, razširi se med ljudm in tako pride posojilnica do dobrega glasu, pridobi zaupanje in z njim nove vloge. Razumljivo je in zato ni potreba po seboj povdarjati, da je potrebno k pri dobitvi zaupanja med ljudstvom tudi to, da posojilnica pri dovoljevanju posojil in sploh v vsem svojem poslovanju previdno in natančno postopa. A ne zadostuje le. da ima posojilnica vedno nekaj gotovine v blagajni, kajti to lahko hitro izčrpa, treba je tudi. da si priskrbi zaslombo pri Zvezi in pa-' njej zagotovi primeren kredit, katerega naj ne uporablja v ničesar drugega kot v morebiti potrebna izplačila hranilni] vlog. Ta kredit naj je v gotovem raz morju z vsoto hranilnih vlog, v normalnih razmerah naj bi znašal prilačno petino iste. Če v zgoraj naznačenih smerel unapredimo poslovanje naših posojilnic, storimo korak naprej k izboljšanju našega gospodarskega položaja. To naj nam bo vedno pred očmi. Naročniki! Je nekaj naročnikov, ki kljub posebnemu opominu, niso še izvršili svoj'’ ^olžnosti Poštne položnice, ki smo jim jib poslali, so za poravnavo noročnine, če bi kdo tega ne velel Vsak naročnik, ki list dobiva, naj torej poravna zastanek naročnini. Znesek 10 lir za list takšnega obsega, kakor je Gospodarski vestnik, Pač ni mnogo. Bliža se konec leta, vsak ima rad svoje račune v redu, tudi naša Pprava ima svoje obveznosti, ki jim mora zadostiti. Prosimo torej, da vsi zamu* dniki poravnajo naročnino čimprej, da ne bo potem pritožb, če lista ne dobijo. OOOOOOOOOOOOOOOOiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOO XK>00000 3000000030000000 300000000000 | ^ | Živinorejca | ^ | | Ooooooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoo5oooooooooooo iOOOOOOOOOOOOOOOOC^O30000000 Živinorejci! Časi. ko so razni ma= zači in vedeževalci vladali nad vašo živi- Živinozdravnik Gerbic Josip: DVE VRAŽI: ROG REZATI IN GOVEDO JE PIČIL »ŠPEC«. V nekaterih naših hribovskih vaseh imenujejo skoro vsako bolezen goveda »rog«. Kaj pa je to, bodo vprašali razumnejši živinorejci? Pod imenom »rog« ra« zumejo nekateri naši živinorejci skupino vseh mogočih bolezni, katerih sedež naj bi bil nikjer drugje kot v očesu goveda. Ko govedo oboli, pride v nekaterih naših gorskih vaseh »star. izkušen« mož, kateri odreže iz očesa goveda košček hrustanca, ležečega v kotičku pod dolnjo trepalnico. »Kaj vsega ne naredi nazad« njaška bulico, takega mučitelja živali! Iz očesa nekaj rezati z zamazanim rezi« lom, ta je pa lepa«, bodo vzkliknili naši razumnejši živinorejci. Človek bi skoro ne verjel, ko bi pisec teh vrst ne videl sam posledic takega nespametnega početja. In niso to posamezni slučaji, ko takle padar«mazač oškoduje posestnika goveda za težke novce. Saj se neredkokrat zgodi, da se po rezanju »roga« govedu vname oko. Zraven tega še td nespametno trpinčenje živali! Opozarjamo razumnike, ki bivajo v teh krajih, naj dopovedo gove« dorejcem, da bolezni imenovane »rog« sploh ni, mazaču«mučitelju pa bi bilo najbolje dati po prstih. Še neka vraža je. v katero varujejo nekateri naši živinorejci. Ko se na domači živali pokažejo kake otekline, katere zamorejo izvirati iz prav različnih vzrokov, tedaj vlada mnenje: te otekline ■ o nastale vsled pika majhne živalice imenovane »spec« ali kakor jo bomo drugače imenovali rovka ali špiemuš. Posebno naše gospodinje so v skrbeh, ko zateče kravi vime in prične vsi-hati mleko. Tudi takrat zadene krivda po nedolžnem nenevarno rovko. Otekline in vnetje na vimenu imajo čisto dru« ge vzroke, pa o tem enkrat prihodnjič. no so prtš':, K/er so taki stari, 'splošno škodljivi predsodki še na dnevnem redu, treba je napeti vse sile, da izginejo. Ing. Podgornik Anton: NAPAČNO ZIMSKO KRMLJENJE. Veliko napako delajo mnogi naši živinorejci, da krmijo svoje živino eno# f lično, ko začne enkrat zimsko krmljenje. Živina dobiva dan za dnevom eno in isto krmo in toliko, kolikor jo hoče žre-’ ti. Vse to pa se dela brez vsakega pre# ! računanja in preudarka. Pri takšnem enostranskem krmljenju niso krave nič-kaj posebno mlečne in tudi drugače se jim ne pozna, da dobivajo obilo krme, zlasti če se krmi le srednje dobro ali slabo seno. Porabi se mnogo krme, dobička pa je le malo ali nič. Pa kaj se po« gostoma pripeti še takšnemu živinorejcu, kj re gospodari prav s svojimi kr# mili in krmi svojo živino sicer obilno toda enostransko? Okrog Svečnice ali pa še prej opazi, da se ie njegova zaloga sena že preveč skrčila. Tedaj se začne i bati, da mu ne bo zadostovala krmska zaloga, do paše in zclenlo krme, in začne pokladiati živini krmo v manjših od# merkih. Ko poidejo in zmanjkajo še o-kepavine (krmska pesa, korchio itd.), dobiva živina slednjič lo še toliko krme, da se vzdrži pri življenju, toda hujša vedno bolj. Ko postane senena kopa že prav majhna, se začne krmiti še slama, včasih celo našteli. Tudi se takrat naku« pijo močna krmila, da se živima prehrani do težko pričakovane spomladanske paše. Ako s pomladna paša zapozni, mo« ra takšen nepraktičen živinorejec svojo živino odprodati navadno prav po nizki ceni ali pa dokupovati največkrat 1° malo vredno seno za drag denar. Vse drugače pa se bo spoineislo zimsko krmljenje, če pravilno preračunimo ob začetku zimskega krmljenja, koliko krmil imamo za zimo na razpolago, koli* ko sena, otave, slame, krmske pese, žita itd. Tudi moramo že sedaj presoditi, koliko močnih krmili je treba, da bo Vse naše krmljenje erez zimo uspešno. Moč? na krmila je potem dokupiti v večji ali nianjši množini, kakor nam pač dopuščajo denarne razmere, že v početku zimskega krmljenja. Le če vemo za mno* žino vseh krmil, ki pridejo pri zimskem krmljenju v poštev, lahko določimo, koko posameznih krmil smemo poklladati vsak dan živini, da bo vse krmljenje skozi celo zimo kolikor mogoče enakomerno, ter pa tudi kolikor mogoče do* hro in izdatno. Le dovolj dobro in primerno krmljena živina nam bo plačevala krmo z zadostno množino mleka, z vztrajnim delom in s tem, da se nam čim-Preje opita. Od slabo krmlliene živine na ne pričakujmo nikakih dohodkov. Zato na zelo nespametno ravnajo tudi oni ži* vinorejci, ki hočejo preredki črez zimo Preveč glav živine. Vsak tak nai pomni, da vedno več neseta dve dobro in primerno krmljeni živali, kakor pa tri slabo krmljene. Število glav živine mora bL ti vedno v nekakem skladu ali razmerju 2 množino pridelane krme. Boljše je vedno imeti malo živine in isto dobro krmiti, kakor pa preveč živine in isto slabo krmiti. G- F.: KROMPIR KOT HRANA ŽIVINI. Redilna vrednost krompirja za človeka je znana. A tudi za živino znači krompir dobro krmo. Biti moraš pa pre* yiden, ko ga pokladaš živini, ker drugače si znaš nakopati raznih nevšečnosti, tudi hujše vrste. Krompir vsebuje v izobilju škroba, dušičnatih snovi itd., ki vse vplivajo izborno na razvoj telesa, kakor tudi na proizvajanje masti. Krompirjeva hrana jc za prašiče Prav primerna. Pokladati pa je ne sme«; ruo nikdar v surovem stanju, temveč vedno le kuhano, dobro zmečkano in mešano z žitom (turšico itd.) V posameznih slučajih pa dajajo živini su* rov krompir n. pr. brejim svinjam, da Se prepreči zapeka, To dosežemo sicer lahko tudi z nekoliko zelene krme in .s peso. Dober način pripravljanja krom= pirja za prašiče ie sledeči: kuhan krompir naj se zrnasti kot močnik, primeša naj se mu nekaj gorke vode in nekaj zdrobljenega žita, ali pa otrob; ko se je zmes pohladila, naj se ji dioda 'nekoliko krušnega kvasa, vse skupaj naj ostane potem em dan na zraku. Mešanica nekolb ko zavre in postane na ta način bolj okusna in lažje prebaljiva. Tudi goveji živini priia krompirjeva hrana. Teličkom naj se poklada. Ie kuhan krompir v malih množinah, ved= no s kakim pridatkom. Odrasti! goveji živini se lahko daje krompir v izmeri največ do polovice dnevnega odmerka hrane. Pozimi prija krompir, pomešan z drugo pičo, posebno volom, ko poči* vajo. Pri kravah povzroča lažje prepuščanje mleka. Vendar se prav pri kras vab ne sme pretiravati s pokkdanjem krompirja, ker bi drugače dobilo mleko nek neprijeten okus, imeild bi malo tolščobe, in bi se iz njega le s težavo de* lallo maslo. Krompir otežuje prebavljanje, onemogoči prežvekovanje itd. Ži* vini, ki jo pitamo, lahko da jamo velike množine krompirja, zmešanega s surovimi krmili. Tudi ovcam lahko poklada* mo krompir v primernih množinah, toda vedno le kuhan, ker bi drugače mogel povzročiti mehurne kamne in vnetje scalnih organov. Za konje krompir v splošnem ni. Žrebetom, brejim kobilam in za težko delo rabljenim konjem pa ga nikdar ne dajaj! Tudi za pitanje kuretine se lahko rabi kuhan krompir, zdrobljen v močnik in mešan z zrnjem. Kokošim., ki nosijo jajca, pa ne dajaj ga, ker, kakor pri kravi mleko, dobijo tudi jajca nek neprtje* ten in slab okys. Nerodno je pri krompirju to, da vsebuje precej strupa. Ta sc še bolj zgosti in postane bolj nevaren, ako je krom* pir napaden od bolezni, ali ako je pognal kali. Treba je torej paziti pri krompirju: prebirati ga je treba in ra dobro hraniti. Potem pa. pokladaj ga vedno kuhanega, nikoli surovega. RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE NA , LJUBLJANSKEM VELESEJMU. Ta razstava nas zanima le toliko, ker ro bile na njei razstavljene živali istih oziroma sličnih govejih pasem, s katerimi skušamo tudi po naših krajih izbolj* sati in povzdigniti domačo govedorejo. Tako imamo na Tolminskem in v Idrijskem sodnem okraju belansko gove* do, ki je nastala iz krližanja stare be-•anske goveje živine v b e krnski dolini na Koroškem in iz pincgavske goveje pas* me. V postojnskem, senožeškem in nekdanjem vipavskem sodnem okraju se goji simodolska pasma. V goriško oko= 'ico, Brde, na Vipavsko (izvzemši nekdanji vipavski sodni okraj) in Kraš, v trž,aško okolico, v bistriški sodni okraj in deloma v Istro pa je upeljana švicarska rujaVa pasma oziroma tej slična monlafonska pasma. Vredno je, da izvejo tudi naši živinorejci, kaj piše »R« v »Kmetovalcu« o živalih pinicgavske, simodolske in mon-tafonske pa^me, ki so bile razstavljen ne na omenjeni razstavi. To Pa prav posebno iz razloga, ker je pri nas nekaj veljavne j šib živinorejcev, ki se, vsaj kar mi vemo, ne strinjajo z mnenjem omenjenega strokovnjaka. Evo kar piše g. R.: »Od vseh treh pasem, ki so zadele skupaj na tej razstavi, je vzbujala med živinorejci posebno pozornost pincgav-ska pasma, ki se goji po Gorenjskem in io znana splošno-pod imenom gorenjska cikasta živina. Ta živina je sad domačih živinorejskih razmer na Gorenjskem, ia najbolj utrjena in se najbolj priloga :ej pokrajini. Videli smo prav lepe in dobre živali, ki so se uspešno merile z živalmi ostalih pasem., tako glede na ■voja notranja svojstva, kakor tudi glede na vnanjost. Živali so bile iz kranj« skega in kamniškega okraja. S skrbnim odbiranjem, in boljšo rejo, zlasti v prvi mladosti, se da ta goved še izdatno izboljšati v svojih lastnostih. Pospeševati ie pri njej še dalje boljšo mlečnost in lepšo vnanjost. Vsako cepljenje z drugo pasmo bi bilo pogrešno. Razstavljene ži- vali so odnesle 7 prvih premij in 4 čast# ne diplome. Lisasta planinska živina je bila za# stopana po simodolski živini, ki se v obče odlikuje po svoji telesnosti in po raščevitosti. Večji del so bile živali mc-šanokrvne, potomci precepljene pinc* gavske živine. Bele lise po glavi in životu so bili glavni znaki simodolske krvi. Ta pasma se je zanesla v naše kraje z najboljšim namenom, veridafr uspehi niso taki, kakor se je pričakovalo. Razli# ka v rejskih razmerah je prevelika, da bi mogla ta pasma dalje prodirati. Da# nes je po naših krajih tudi težko skrbeti za napredovanje te govedi s tujimi plemenjaki. Značilno je. da se je priznala za to goved samo 1 prva premija in 4 častne diplome. Simodolska govedi je va# jena od prve mladosti na močno in mlečno hrano in pozneje na pašo. Izključna hlevska reja ni zanjo. Živali izgube svoje ravne in skladne oblike, in nazadnje tudi v svoji hasnovitosti. Številčno je prednjačila montafow> ska pasma iz dolenjskih krajev in ljubljanske okolice. Ocenjevalna komisija je priznala 6 prvih premij in 5 častnih diplom. To pleme je cenjeno radi svoje dobre mlečnosti in sodi po tej svoji last# nosti prej v Ljubljansko okolico kakor simodolska pasma. Danes se ponaša s cepljene! te pasme sodraška in veliko-laška okolica, kjer sc kaže veliko srni# sla za uprezanje krav, da pridejo na ta način živali do potrebne hojo in gibanja na planem. Nadaljevalno izpodrivanje domače krvi s to pasmo bi pa tu# di ne bilo na mestu, ker nam manjka vseh tistih pogojev, ki so potrebni po* voljnemu razvoju in hasnovitosti te pasme. Dolenjska stran jer poklicana gojiti slejkoprej- enobarvno sivo in pšenič# no goved. S skrbnim odbiranjem jnl ustali en jem domače reje sc bo dalo doseči še lepih nadaljnih uspehov. Vcepljeva-nje m on ta loške krvi naj pomaga pred* vsem izboljšanju mlečnosti«.__________ Rabite OREHOVE TROPINE, najcenejše močno krmilo t K. M.: O KATARJU NA SPOLOVILIH GOVEJE ŽIVINE. To bolezen povzročajo zelo majhne. Pikčaste, okrogle glivice (streptokoki), ki začnejo delovati v velikih množinah in Povzročijo bolezen najprej v sluzni koži spolovil, kjer se napravijo nekaki maj* hni, mnogoštevilni izpahljaji, in kjer za* tečejo limfatično žile ali žile-mezgovnice. Zdrava sluzna koža ali sluznica v spolovilih govedi mora biti vedno gladka, svetla in svetlordeče ali rožaste bar* ve. Iz spolovil sc navadino ne izteka nič. Če so se pa zanesle mej imionovanc glivice v hlev, potem opazimo že lahko čez nekoliko dni, kako uničujejo prej ime* novane glive staničje sluznice v spolo* vilih. Na sluznici se pokažejo za proseno zrno veliki ali dvakrat tako veliki iz-Pahljaji, ki se dobro razločujejo po svoji temno-rdeči barvi od sluznice, ki ie s ve tlo.-r cžas t o-rd eča. Če potegnemo s prsti črez kožo*sluznico. občutimo, kas kor da bi potegnili s prsti rja lahko erez ribežen. Ti izpahljaji ne manjkajo nikdar in sc najbolj zanesljivi znaki za spoznanje bolezni; temu se pridruži še belljakovi-nast tok iz spolovil. Toku so primešani gnojni koščki, ki so več ali manj podobni ! sirastim koščkom v sesirjenem mleku. Prenašanje bolezenskega strupa, namreč kroglastih glivic, sc vrši največkrat pri pripuščanju ali plemienitvi rta ta način, da okuži bolna krava bika na spolovilih, ali pa okuži bolan bik kravo pri skoku. Okuženje v hlevu sc vrši z dotikanjem ali pa prenašanjem, kakor n. pr. z orodjem za snažen je. Tekočina, ki se radi bolezni izloča v kravji nožnici, zamori seme. kar je Vzrak, da ostane krava še nadalje neo* Plojema. Pa tudi če bi slučajno nekaj se* Pieina ostalo živega in bi se krava ople* Plenila, se zarodek ne more sprejeti v maternici, ker je ali vneta ali pa vsaj Prevlečena z zarodku škodljivimi snovmi. Tak oškodovan zarodek krava zvr-že. Če pa ostane krava deli časa breja, potem je še vedno nevarno, da pri na-daljnem razvoju bolezni krava zvrže v času od 4. do 8. meseca brejosti, ker zaidejo kroglaste glivice med površje ma* tcrnice in zarodek, razdierejo zvezo med obema in tako preprečijo zarodku na* daljno prehran j e vanj e. Bolezen šle dia preprečiti le rta ta način, ako začnemo delovati proti isti povsod, kjer se nahaja. Pred Vsem pa moramo bolezen spoznati. Vsakdo naj odpre in pregleda spolovila pri posamez* nih kravah in junicah. Zdravijo pa to bolezen na sledeči način: Vse okuždne živali dlemejo v skupen prostor, zdrave pa ločijo od obolelih. Vsak dan zjutraj izpirajo bolnirrt živalim s pomočjo kavčukove cevi spolovila. Tekočina, s katero se izpira, sestoji za dvo kravi iz 10 / gorke skuhane vode, kamor! smo prilili 10 žlic lizola ali 10 žlic baci-lola. Ko je izpiranje končano, vtakne se v spolovila bolne živali zamašek iz bom-baževine (vate). Ta zamašek, poprej dobro namoči v raztopini iz 1 g ihtargana in 1 l skuhane vode. Zamašek mora biti tako velik, da obstane nepremično v spo * loviHh in se tako dotika kože*sluznice. Paziti je posebno, da se ta bolezen ne prenaša po bikih na kravo, in obratno. Zato je potrebno, da se vsak bikofejec prepriča, jedi privedena krava, zdrava ali ne, ker drugače, se bik okuži in prenese dotično bolezen pri poznejšem pri-puščanju tudi ra zdrave krave in junice. Priporočal se torej, da se biku po dovršenem skoku izperejo spolovila z 1% 'izo-lovo raztopino. RAZSTAVA V KOBARIDU. V Kobaridu se bo vršila dno. 16. novembra 1925 razstava goveje živine belanske in žrebet kobariške pasme po sledečem sporedu: J. Goveja živina. — Razred A. 1. Junčki od 6. do 12. mesecev; 2. Junčki od 12., do 18. mesecev; 3. Biki od 18. me« secev naprej; 4. Uvoženi biki. Razred B. L Telice od 6. do 12. me* secev; 2. Telice od 12. mesecev naprej z mlečniki; 3. Junice z dvema stalnima zoboma; 4. Breje krave ali krave s teletom. II. Konji. — Razred A. 1. Žrebeta nad leto stara. Razred B. 2. Žrebeta pod letom. Pravilnik. — Čl. 1. Dne 16. novem* bra 1925 se bo vršila v Kobaridu razstava goveje živine bclanske in žrebet kobariške pasme. — Čl. 2. Živali bodo mo* rale biti na razstavišču najkasneje ob 9. uri. — Čl. 3. Priglasitve sprejema pri* pravljalpi odbor v Kobaridu najkasneje do 8. novembra. — Čl. 4. K tekmovanju ne bodo pripuščene živali, ki nimajo pasemskih znakov, ki so slabo ustvar* ietie in ki imajo dedne napake. — Čl. 5. Razstavljene živali bodo morali čuvati lastniki ali njih zaupniki. — Čl. 6. Vsako obdarovalno sodišče bo sestavljeno iz treh članov. Število potrebnih obda-rovalnih sodišč bo odvisno od števila razstavljenih živali. Razsodniki se izbe* rejo izmed živinorejcev, ki niso razstavili živine. — Čl. 7. Podeljevala se bodo da* rila v denarju, svetinje in diplome. Posamezna darila v denarju bodlo znašala največ 200 lir. — Čl. 8. Darila bo naka* zal odbor na podlagi razvrstitve, kj jo predloži obdarovalno sodišče. — Čl. 9. Darila v denarju se izplačajo takoj po zaključku razstave. Svetinje in diplome dobe obdarovane! na dom. Darila, ki jih predvideva spored, se nakažejo le za vredne živali. — Čl. 10. Živinoreicom, ki priženejo živali iz bolj oddaljenih kra- iev že dan pred razstavo v Kobarid, se izplača za vsako prignano živali po 15 lir dnine. — Čl. 11. Živali, ki se priženejo na razstavo, so podvržene obstoječim predpisom živinozdtavstvenega reda. — Čl. 12. Sedež pripravljalnega odbora je v Kobaridu na domu gospoda Antona Juretiča, predsednika odbora. Pojasnila daje predsedništvo odbora in kmetijski urad v Tolminu. REJA GOLOBOV. Reja golobov posebno naših navadnih vrst je na sploh jako enostavno o-provilo. Kljub temu pa ne smemo prepu* stiti živali samim sebi. Najčešče grešimo proti golobom s tem, da se premalo oziramo na snago v golob n jaku. Odpadke golobov moramo vsaj en* krat na teden odstraniti; porabimo jih prav dobro na vrtu. Tudi gnezda moramo večkrat pregledati, ali so snažna. Star materijal naj se odstrani iz gnezd. Semtortja naj se temeljito osriaži ves gelobnjak. vsi leseni deli, strop, tla m stene, naj se operejo in “'oškropijo z ap* nenim bcležem. Na 1 / beleža naj se doda še 20 g surove karbolne kisline, ki uniči bacile in golazen. Tudi palčice, na katerih golobje postopa^ nat se od časa do časa operejo' z vrelo vodo in na to razkužijo z apnenim beležem, ki mu je primešana karbolna kislina. S takim ravnanjem bomo znatno priponmgali golo* bom do lepšega razvitka. OOOOOOOCOOOOOOOODOOOOOOO )0000000OOOOOOOO30000000 TOOOOOOOOOOOOOOO KJOOOOOOOOOOOOOO XXXXXXX30000000C x>00000000000000000000000000 •VPOOOOOO Mlekarstvo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOCXX5 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO C. T.: MLEKO ZA SIRJENJE. Kakor vsaka, tako rabi tudi sirarska obrt svoje posebno surovine, ki so mle* ko, sirišče in kisal. Mleko je najvažnejša surovina v sirarstvu. Še tako izučen in praktičen sirar ne more izdelati dobrega sira, ako je mleko nezdtavo in polno na* pak. Zato pa pripada živinorejcem sa* mim. glavna skrb in naloga, da dobijo cd svoje mlečne živine le takšno mleko, ki je sposobno za izdelovanje sira in drugih mlečnih izdelkov. V lastno korist in dobiček naj upoštevajo živinorejci in člani sirarcn: 1. da prinašajo v sirarno le mleko od zdrave živine; 2. da krmijo mlečno živino kolikor mogoče naravno; 3. da pazijo pri in po molzenju ter pri spravljanju mleka v sirarno na največjo snago. Glede zdravja živine se mora ome- niti, da vsalka prehitra menjava krme, posebno spomladi in jeseni povzroča slabo in neredno prebavljanje. To im;a Za posledico, da dobivamo potem nenormah no mleko, kar seveda jako slabo vpliva na poznejše dozorevanjie si:ra. Vsakemu članu zadružne sirarne je nadalje znano, da mlezivo ali prvo mleko, ki ga dobimo od krave takoj po otelitvi, ni dobro in sposobno za sirjenje, ker je drugačne se* stavo kakor navadno mleko. Zato pa se sme začeti oddajati v sirarno mleko mla* dovne krave šele čnez 10 do 14 dni po otelitvi. Vendar pa se sirar tudi tedaj ne sme zanesti, da je mleko že dobro in sposobno za sirjenje. Dobro je, da ga pregleda in preskusi na sposobnost za sirjenje. Tako se izogne usodepolnim posledicam. ki bi se brezdvomno pojavile, ako bi prevzel in uporabil za sirjenje še nesposobno mlado mleko. Prav tako je nesposobno za sirarske namene mleko od krav, ki so breje nad IV2 mesecev ali ki jih molzemo le še po enkrat na dan. Dalje ne smemo oddajati v sirarne m le* ka od krav, ki imajo bolno vime ali ki bolehajo za drugimi boleznimi in ki jih zdravimo z notranjimi zdravili. Izključeno za sirarski namen jie tudi mleko ta* kih krav, ki se venomer pojajo ali imajo Pojatnieo1. Za izdelovanje sira najbolj uporabljivo mleko nam daje zlasti ona mlečna živina, ki jo krmimo kolikor mogoče naravno. Naravno pa krmimo takrat, ako dobiva mlečna žival po zimi dobro in zdravo seno, paleti Pia dOvolj dobre pa-ŠC'. Pri današnjih razmerah sicer ni mo-dogočo vedno tako krmiti, vendar pa je Potrebno in koristno, da ne krmimo mlečne živine s takšnimi krmili, ki ško* dujejo kakovosti in sposobnosti mleka za sirjenje. Večji diel vse krme, ki jo do* bi mlečna živina, naj zavzema dobro seno ali dobra paša. Pokvarjena, kipeča ah Pokipela krmila n. pr. pokvarjena moka, mokri pivnj odpadki, žarke ali žaltave oljnate tropine, ugneta zelena krma, odpadki od sadja, zelje, repa itd. se ne smejo krmiti. Tudi sirotko ni krmiti mlečnim kravam, ker pridejo posebno z mlečnimi ostanki neugodne okisevalne glive in kvasi v mleko. Predvsem pa je paziti, da ne povzročiš s krmili driske, ker ravno s tankim govejim blatom se zanesejo lahko v mleko glive, ki povzročijo napenjanje sira ali dtuge napake v siru. Za dobivanje dobrega in zdravega mleka je največje važnosti vsestranska snaga. V dosego tega je treba hlev sam tako urediti, da odgovarja vsem današnjim zahtevam, ki se stavijo na hlev. Hlev mora biti dovolj zračen, svetel, snažen, tope1 in suh. Le v takšnem hlevu se mlečna živina tudi dobro počuti in ostane zdrava. Da pa se mlečna in tudi druga živina naužije prav svežega in eh stega zraka, spuščajmo jo redno vsak dan na prosto tudi pozimi v to svrho prirejen in ograjen prostor ali tekališče. Živino samo je treba vsak dan redno sna žiti. Zamazano vime očistimo pred molzenjem z mlačno vodo in ga posuši* mo s čisto brisačo ali čisto slamo. Molzimo Vedno pred krmiljenjem živine. Prve curke mleka pomolzimo v posebno posodico, ostalo mleko pa v čeldien molzni ak. ki ga uporabljamo lie za molzen je in nič drugega. Pomolzeno mleko izli-jemo vedno izven hleva v čisto prenosno ali prevozno posodo, ki jo zaprimo s po* krovom, še le tik pred spravljanjem v st* rarno. Pa tudi med prenosom ah prevozom v sirarno ni dobro, da zapremo mleko s pokrovom neprodušno. Zato pa morajo biti v pokrovu vsake posode zračnice, skozi katere lahko odhaja tudi med prenašanjem ali prevozom iz mleka slab zrak, ki je prišel v mleko med moh zen jem. Mleko se med potjo ne sme za* dušiti. Pomolzeno mleko je čim,prej ne-prccejeno spraviti v sirarno. Za izdelo-vanje sira namenjeno mleko je najbolje, da ga prenašamo v sirarno, v nalašč za to napravljenih posodah. Ako pa moramo vsled odialjeinosti sirarne mleko prevažati, je to vršiti le v vozovih na zelo dobre zmeti in prav previdno, da se mleko med potjo preveč ne pretrese. Čim man j se mleko med prevozom pretrese, tem uspešnejše se da potem usiriti. V Švici, na Predardlskem in Algajskem donašas jo mleko v sirarno v nahrbtnih mlečnih nosodah. Kdor pa tamkaj dovaža mleko na vozovih z dobrimi zmetmi. mu je strogo zapovedano, da sme Voziti le po* časi in nikdar hitro. Ker vpliva predolg in prehiter prevoz jako slabo in neugodno na dobroto in uporabnost mleka posebno' za izdelovanje trdega sira, kakor-šem se izdeluje tudi pri nas, ni priporočljivo zbirati in dovažati mleko iz krajev, ki so preoddaljeni od sirarne. V sirarno naj torej dohaja mleko za p Odelo Vanje v sir iz okoliša, ki sega pol ure al pri glad« kih voznih poteh tudi do poldruge ure hoda daleč na okrog. Le tako je mogoče zabraniti, da ne bodo trpele gotove sno« vi v mleku — tolšča in sirnima — vsled predolgega tresenja in sploh pregibanja v posodi med nošnjo ali vožnjo. Kakor pa ni ugodno, da prihaja mleko od pr e« daleč v sirarno, prav tako ni priporočljivo in je negospodarsko, ako soi si sirarne preblizu ena drugi, kar lahko opazujemo na Tolminskem, kjer so ponekod celo po dve sirarni ali mlekarni v eni in isti vasi. Čas bi že bil, da se te negospodarske razmere nehajo. oooooooooqooocx>ocx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxxx oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx)oooooooooo Čebelarstvo Sooooooooobooooooocx3oocx300oooooooooooooooocxxxx3oooooocKX5'Kxxx)ooooocxxxx>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx)oobooooooooo Gorkič France: SLADKOR ZA PITANJE ČEBEL. Letošnja letina ise smatra v naših pokrajinah na sploh za slabo. Ako je to res za splošni pridelek, velja ta trditev še v večji meri za naše čebelarstvo, ki ga je letos zadela prava katastrofa: odrekla je spomlladba iln poletna, a popolnoma odpovedala je jesenska paša. Marsikateri izučen čebelar je moral letos avgusta krmiti svoje čebele, da, nekaterim znanim čebelarskim velja« kom, je celo nek.aj panjev poginilo. Če se je to dogajalo na zeleni veji, kako je moralo biti šole drugod! Ni čuda torej, da so neka teti čebelarji, prisiljeni vsled dejanskih razmer, matoštevllnlosti družin, nikakih medenih zalog, morali zdnn žiti po dva, tri in tudii štiri svoje panje in jih pitati, da jih rešijo drugače go« tove smrti. Ker ni na sploh medu v deželi, so čebelarji morali poseči po sladkorju in plačevati zanj običajne tržne cene.. Bili so' časi, ko jel državna uprava, ki je upoštevala velik pomen čebelarstva za kmetijsko gospodarstvo, šla v takih hu« dih letinah čebelarjem na roko s tem, da jim je dala potom njihovih organizacij neebdačen sladkor za pitanje čebel. Videč letošnji skrajno žalostni uspeh čebekrskega leta in oziraje se na prej« šnje slučaie, je Slovenska čebelarska zadruga smatrata za umestno, da na« prosi kr. vlado, naj priskoči našemu čebelarstvu, ki mu letos prede prav huda, na pomoč s tem, da prepusti zadrugi zadostno,, neobdačenega sladkor ja za pi« tanje čebel, ki bi se razdelil med potrebne člane v razmerju s številom nji« ho vib panjev. Da bi svoj korak še bolj podkrepila, je stopila zadruga potom kmetijskega urada v Gorici v dogovor z videmsko čebelarsko organizacijo in s vidbmsko finančno intendamco, ki je na« ši prošnji naklonjena. Končna rešitev pa pritiče ministrstvu narodnega gospodarstva, carinsko ravnateljstvo v Rimu, ki nam do danes, ko to pišemo, ni še dalo odgovora. Da bo zadruga vedda. koliko sladkorja bi čebelarji rabili, jih je pozvala naj prijavijo svojo potrebo in število pa« njev. Razen toga je določila da morajo za vsak prednaročeni kg sladkorja predpla-čati 2 liri. Odziv je ogromen. Naročila se sprejemajo, dokler ne dobi Zadruga končne rešitve svoje vloge. V poštev pridejo le ona naročila, ki so posprem« liena z denarjem v gorenjem razmerju. Razumljivo je, da bodo sladkor dobili le člani. Oni, ki niso še člani, ki pa so se za sladkor prijavili ali se še prijavi« jo, bodo morali pristopiti p redno sladkor dobijo. En delež znaša 10 lir, pristopnina 4 lire. Po kateri ceni bo slad* kor, danes ne vemo, ker nam ni znan Popust, ki nam ga priznia vlada. Razu* me se, da bo moral biti sladkor, četudi bo denaturiran, uporaben za pitanje, ker drugače ga ne moremo prevzeti. To je vse, kar vemo o tej zadevi, in kar smo že tudi poročali v našem dnevnem časopisu. Na nešteta pismena vprašanja ne moremo odgovarjati, ker je bila zadeva dovolj izčrpno pojasnjena. Naj se torej nikdo ne čuti užalien, ako ne dobi na svoje pismo glede sladkorja odgovora. Ko bomo imeli sladkor v za* logi, obvestimo potom časopisja, ali kako drugače, takoj čebelarje, kje naj sladkor dvignejo. Omenim naj še, da sc strinjam tudi sam z g. Vodopivcem, ki je v zadnji številki pisal, da hrana čebe* lam je v prvi vrsti med in da nepravilno ravna, kdor med proda in pita sladkor. - Vodopivec Janko: ČEBELNI VOSEK KOT ZDRAVILO. Čebelni vosek, naraven in pristen, je tudi kot zdravilo dobro poznan. Zlasti kot obliž na zunanje otekline in rane je že od' nekdaj v rabi in kot tak sta-roznano zdravilo. Toda tudi zaužit ima neprecenljivo zdravilno vrednost. V slučaju griže, tudi krvave griže, ki povzroča bolnikom hudih sitnosti in težkih bolečin, je vosek preizkušeno sredstvo. Griža prene* ha kmalu, ako zaužije bolnik nekoliko medu v mladem, belem satovju. Res je, da ni spraviti voska zlahka po grlu, ako pa deneš v usta s koščeikom satovja z medom še grižljaj kruha in vse skupaj lepo prežvečiš, ■ ti na ta način vosek sam zdrkne v želodec. Kot lešnik velik košček voska zadostuje za enkratno »go* stijo«. Že po prvem, ali vsaj po drugem zaužitju voska griža popolnoma po* neha. 0'''v50ooooooooooooooooooooooooooocooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooc^ocxxx>oooA Kletarstvo ^OOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCJOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Gorkič France: SEDANJI PREDPISI O ŽGANJEKUHI. Postopoma je šlo. Sprva je nova dr* Savna uprava še pristala na to, da smelo sadjerejci in vinogradlniki v novih pokrajinah vnovčevati tropine in sadje po starih predpisih, to je, dia smejo kuhati iz njih žganje pod dokaj ugodnimi po* Soji. Ker ni naše sadje v gorah, ki prihajajo v prvi vrsti pri tem y poštev, ravno Prvovrstno, vsled česar ga ni mogoče spraviti vsega na trg, je bilo proizvanje žganja iz tega sadja važen vir gospodar* skih dohodkov. Enako velja tudi za naše vinogjradnike, ki so si prikuhalli iz tro* Pin nekaj žganja, v prvi Vrsti za domačo Potrebo. Ihansko leto je že nameravala vlada, popolnoma odpraviti te ugodnosti, a je končno dovolila žganjekuho še po starih običajih proti polovični pristojbi- ni. Za letošnjo kampanjo pa so stopili popolnoma v veljavo novi predpisi o žganjekuhi, kj onemogočajo, da bi posa* meznik doma s tujim kotlom, ki roma od hiše do hiše, pokuhal svoje tropine oziroma odvišno sadje. Istrska finančna in-tendanca je odklonila prošnjo neke občine, ki je predlagala, da naj se tudi za letos uveljavijo lanskoletne olajšave, češ, da te olajšave niso utemeljene v zakonu. Posredovalo se je sicer pri osrednji vladi, kakor tudi pri tržaški in videmski finančni intendalnci, a ni izgleda, da bi naši žganjekuharii dobili kakih olaj* šav. Sicer pa je bila tudi lanskoletna polovična pristojbina tako odmerjena, da se je z njo v resnici le malokdo okoristil. Ker je torej odbila: zadnja ura naši žgan* jekuhi po starih običajih, nam ne preostane drugega, kakor da začnemo tudi mi z vso odločnostjo uravnavati svoje delovanje v zmislu novih predpisov. O novem žganijekuharsku zakomi, ki pozna le velike žgan jeku barske obrate in ki omenja take obrate posebno na zadružni podlagi je »Gospodarski vestnik« poročali že lansko leto v svoji prvi številki. Ker postaja vprašanje letos še bolj važno, ne bo odveč, ako zapišem par besed o tem v pojasnilo našim vino# gradnikom. Pri nas nam najbolj kaže. da si ustanovimo zadružne žganjekuhe, ker te od# govarjajo najbolj našim razmeram. V Dornbergu na Goriškem se je že lansko leto ustanovila taka organizacija, ki se je dobro obnesla. Drugod se je o tem. tudi mncglo kokodakalo, a, jajca le ni bilo nobenega. Ena izmed ugodnih strani, ki jih imajo velike žganjekuhe je v prvi vrsti ta, da plačujejo proizvajalno pristojbino le od žganja, ki ga v resnici izkuhajo. Seveda sc meri ta pristojbina po moči žganja, po alkoholu. Finančna oblast posta# vj sama v take obrate poseben števec, ki natančno zaznamuje 'količino proizvaja-nega alkohola. Števec se uradno zape# čati, da ne more nikdo do njega. Vse žganje, ki se proizvaja v kotlu dietičnega obrala, mora skozi njega. Finančna oblast pa pošlje od časa do časa, poi lastnem preudarku, na lice mesta svojega preglednika, ki ugotovi količino izdelanega alkohola in zabeleži to številko v poseben zapisnik. Druga ugodnost, ki jo imajo zadružne žganjekuhe, kakor veliki žganjeku# barski obrati sploh, je ta, da, odmerjene pristojbine za pridelano žganje ne plačujejo takoj oziroma naprej, kakor so na# ši vinogradniki morali do sedaj delati, ampak še le takrat, ko žganje prodajo ali kako dlrugače vnovčijo. Predpisano pa je, da morajo žgan jarme braniti žganje, dokler ga ne spravijo v denar, v posebnem, v to določenem prostoru, v k a# terem morejo finančni organi vsak čas izvršiti uraden pregled. Lastnik takega žganjokuharskega obrata, pa naj si bo zadruga ali zasebnik, mora položiti pri finančnem oblastvu primerno sveto kot jamstvo, da bo odmerjeno prisojbino za prikuhano žganje tudi poravnal. Omenim naj še. da dovoljuje običaj# no finančna uprava velikim zadružnim žganjekuharskim obratom nekaj popusta pri odmeri pristojbine, največ do 30 lir za vsak hektoliter ugotovljenega al# kohola. Ta olajšava se zdi sicer malenkostna, a pri velikem obratu doseže lahko par tisočakov. Razen naštetih ugodnosti ima velika žganjekuha tudi to prednost, da so obratovalni stroški majhni, to je pridela# no žganje stan/e mnogo manj, kakor ono iz malih obratov s priprostiml žganjeku-harskimi pripravami. Veliki, vsem zahte# vam današnje tehnike odgovarjajoči kotli rabijo razmeroma mnogo manj kuriva. kakor majhni, po starih načelih napravljeni kotli. Omenim naj, da se kotli morejo greti tudi s paro, ki se proizvaja v posebnem parnem kotlu. Če druge ne, ima ta ckoinost vsaj to pridinost, da se tropine odnosno sadje med kuhanjiem ne. prismodi, kar se pri navadnih kotlih le prerado dogaja. Drugih možnosti lažjega in boljšega izkoriščanja že prekuhanih tvarin, ne bom našteval. Omienlim naj le, da morejo odpadki pri pravilno urejeni, veliki žganjekuhi, ki jih vodstvo pravilno izrablja, prinesti precej v blagajno v kritje obratovalnih stroškov. Vseh teh ugodnosti pa me bomo do* segli, ako bomo le čalkah in ločeno korakali; Treba je, da se tudi na tem polju združimo v zadruge, in s.i ustanovimo zadružne žganjekuhe. Ni jih treba pre# več. Rajši manj z večjim delokrogom, ker nia ta način si prihranimo na obratovalnih stroških in pocenimo vse proizvajanje žganja. In ravno to je, po čemur moramo z gospodarskega stališča stremeti. Kako se zadružne žganjekuhe usta* navijajo, bo marsikdo vprašal. Odgovor ni težak. Treba je v prvi vrsti, da sc pri# zadeti vinogradniki ‘in saldjlercjci med seboj sporazumejo, in da sklenejo usta* noviti tako zadrugo. Ker' jie treba za otvoritev obrata tudi na razpolago denar za nabavo kotlov in drugih strojev ter za to primernih prostorov (vsaj dva, kjer se žganje kuha, in kjer sc hrani), je v prvi vrsti tudi na to misliti. Ustanoviti se morajo pravila, primefrna za tovrstno zadrugo, kar pa ni posebno težavno, ker je v državi že več sličnih organizacij v obratu. V ostalem pa se lahko za nasvete obrne vsakdo na uredništvo »Go* spodarskelga vestnika«, ki m.u pojde po možnosti na roko. Na delo torej, da ne pojde zopet brez haska lep del pridelka naših vinogradov in sadovnjakov pod zlo. Ušaj Just: ŠE NEKAJ O ŽVEPLENEM AMONE JEVEM FOSFATU. Čul sem. da je nekdo iz Gorice širil po raznih krajih vipavske doline govorica, da sc bodo onim vinogradnikom, ki so rabili od mene priporočeni žvepleni amonijev fosfat, na poletje vina skisala in drugače pokvarila. Najboljši odgovor na tako govorico so neštevilna priznanja vinogradnikov in strokovnjakov iz cele Italije in Nemčije, kjer se to sredstvo rabi že več kakor 10 let 2 odličnim uspehom. Tudi naši vinogradniki so bili z uspehom, v kolikor so ga do sedaj mogli ugotoviti, prav zadovoljni, ker je mošt, kateremu so dodali to sredstvo, zelo hitro in popolnoma povrol in vina so se začela naglo čistiti, ter ne menjajo barve. O nas trdijo, da smo izborni vino: gradniki, a zanikrni kletarji. Dolžnost naša je, da to trditev postavimo n ti laž. Pokažimo, da znamo tudi kletariti. OOOOOOOO fy>000000OOOOOOOO OOOOOOOC oOOOOOfKIOOOOOOOOOOOOOOOOCVJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 000000-^ oooooooo Satcijstrstvo OOOOOOOO DOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOC OOOOOOOfOOOOOOOO ->000000 OOOOOOOC oooooooo Ušaj Just: JESENSKA IN ZIMSKA DELA V SADOVNJAKU. Kmet. ki računa, da mu bo sadno drevje dajalo stalen in primeren dobo« dek, ga mora oskrbovati, ga negovati in braniti ga pred mnogoštevilnimi sadnimi škodljivci. Kdor tega ne dola in se briga za svoje sadno drevje le tedaj, če je na njem kai za obrati, ta ne bo imel od njega velike koristi. Če mu bo sadno drevje kaj obrodilo, kar se 'bo zgodilo navadno le ob posebno ‘ugodnih letih, bo. sad navadno piškav, droben in malo vreden. Žalibog, je pri nas največ takih kmetov, ki se za svoje sadno drevje Prav nič ne brigajo. Zato ni čudno, da se pri nas sadjarstvo podcenjuje in omalovažuje. Vse dtugače 'bi cenili sadno drevje in vse drugačne pojme bi imeli o sadjarstvu, če bi sadno drevje skrbno in. redno oskrbovali. Zlasti bi pa morali posvetiti vso svojo pažnjo umnemu zatiranju škodljivcev, bodisi živalske ali rastlinske naravi, ki povzročajo vsako* letne ogromne skodle. Učimo se od Nemcev, naših sodržavljanov v Po* adižju na nekdanjem Južnem Tirol* skem, ki so umeli dvigniti svoje sadjarstvo ra zelo visoko stopinjo razvitka. Tudi oni so pred kakimi dvajsetimi leti skoraj popolnoma obupali vslled ogromnih škod, ki so jih njih obširni nasadi leto za letom trpeli od raznih škodljivcev. Ali zdravili so jih pravočasno in za* čeli so vsi brez izjeme marljivo in redno uporabljati vsa sredstva za uspešno po* končevanje škodljivcev. Uspeh seveda . ni izpstal! Tako je postalo Poadižje izvrstna sadjarska dežela. Sledimo jim tudi mi. Pričnimo jeseni in nadaljujmo po zimi. 1. Odžagajmo z ročno žago vse su* he, obolele in polomljene veje. Žago mo* ramo nastaviti tik ob deblu ali pazduhi, da ne bodo ostali štori, ki se navadno posušijo in niso za druzega kot za napoto. Rano, ki je nastala z žaganjem, zgladimo z nožem in jo namažemo s [lepilnim voskom, ali pa s 30% no raztopino »Antiiparasslita« v vodi, 'kan ije cenejši. Puščanje suhih vej na sadnem drevju je škodljivo, ker veje so navadno tudi ognjišča raznih bolezni in skriva* Mšča razTvm škodljivcem. Zato jih skr- ben i)n razumen sadjar riiikdar ne sme trpeti na svojem drevju. 2. Istotako odžagajmo z rceno žago vse veje, ki pregosto rastejo, se križajo in drgnejo, ali pa nerodno ležijo. S tem napravimo hrošnji zrak in svletlobo, kar je neobhodno potrebno za ugoden raz* voj sadu in drevesa. Tudi pri tem delu moramo paziti, da ne puščamo štorov, aim.p«ak da odžagamo veje tik v pazduhi. Glede postopanja z nastalo rano, velja Isto, kar sem povedal v prvi točki. Če je veja velika in težka in je nevar-noist, da bi se pri žaganju c d česnala, jo odžagamb dvakrat in sicer prvič en meter od pazduhe proč, drugič pa v pazduhi. S tem preprečimo, da se veja pri ža= ganju ne odčesne. 3. S škarjami ali kosirjem počistimo vse pankerte, ki so morebiti zagnali na deblu ali vnožju vej. 4. Če je drevo vsleid večletne opustitve pod točko 2. opisanega opravila o* starelo in postalo nerodovitno, ga. sku* samo pomladiti. To storimo s tem, da na kratko odžagamo vse veje, puščajoč samo rogovilo, prilično tako. kakor se to napravi, kadar se precepi staro drevo. To seveda tudi lahko storimo spo-mlladli, če nam vrsta drevesa rte ugaja. Glede postopanja z nastalimi .ranami, volja isto, kar sem navedel v točki 1. Če je pa drevo le preveč opešalo in ostarelo, mu tudi pomlajenje ne bo po* magalo. Tedaj naj mu zapoje sekira svojo pesem. Obstanek takih dreves v sadovnjaku je škodljiv. 5. Ko smo gornja dda dokončali, odložimo rezila in primerno jekleno ščetko v roke. S to ščetko odrgneimio raz deblo in debelejših vej ves morebitni mah in lišaj. To snaženje z jekleno ščetjo nima morebiti samo namena olepšati drevo, ampak tudi odstraniti škodljivi lišaj in mah, ki nudi skrivališča razni škodljivi golazni. 6. Po izvršenem osnaženju, poškropimo drevje in sicer vse veje in deblo z 10% do 15% raztopino »Alnitiparassita« v vodi. »Antiparassit« je drevesni kar-bolinej, in je iste vrednosti, kakor tako-zvani »Dendrin«. Za škropljenje se po- služujmo škropilnioe, kakor za trta. Do* bijoi se tudi manjše ročne škropilnice, ki zelo daleč nesejo in so v to svrho zelo uporabne. Škropiti smemo seveda samo ob lepem in suhem vremenu. Škropi se lahko v zimskem času, vsekakor prej, ko drevje požene. Pri breskvah in marelicah smemo škropiti z antiparassitom, oziroma namazati s čopičem samo deblo in debelejše veje, ker »Antiparassit« ožge občutljivo pop je teh dreves. 7. Breskve in marelice poškropimo po zimi z raztopino 3 kg modre galice, 3 kg živega apna in 30 dkg amonjevega klorida v 100 l vode. Zimsko škropljenje s to raztopino je za te sadne vrste jako priporočljivo. 8. Kdor ni rabil »AntipaPassita«, ali pod št. 7. navedene raztopine, maj vsaj pobeli z apnenim beležem. ki mu je do« dal nekoliko ilovice ali saj, dleiblo in de* belejše veje. S tem je drevesu tudi mn o* go koristil. To bdenje je izvršiti v pozni jeseni. 9. Čim se v jesenli pojavijo prve sla« ne, se pojavi tudi znani pedic, ali mera. Metuljčki ženskega spola tega škodljiv« ca nimajo peroti in so torej prisiljeni lezti po deblu na drevo, da! tam zaležejo jajca za zarod gosenic v prihodnjem letu. To nezmožnost letanja tega metuljčka izkoristimo in mu nastavimo past na debla. Pa!st je čisto enostaven, na deblo pri« trjen pas, namazan z lepilom, ki se ne suši. Na tem lepilu se osmoli vsa golazen, ki hoče po deblu na drevo. Najboljše lepivo v to svrho, je lepivo »Tree Sticky«. ( 10. Konečno dobro pognojimo drevesu s hlevskim gnojem. Gnoj pod* kopljemo v krogu pod kapjo drevesa. Mladnemu sadnemu drevju, ki stoji na celini, zrahljamo z okopavanjem zemljo v krogu okolu debla. Prekopan kos naj mert 2 do 3 m v premeru. 11. Debla mladih dreves, katerih lub gre po zimi v slast poljskemu zajcu, je oviti s trnjem, da ne bodo mogli zajci do njih. 12 Konečno nai se vsak saldjar v ostri zimi spomni svojih dobrotnikov, marljivih zatiralcev škodljive golazni. krilatih ptic in naj jim ob snežnem vre* menu, kadar jim primanjkuje potrebne hrane, potrosi malo zrnja a!li drobtinic. AKCIJA V POSPEŠEVANJE SADJARSTVA NA GORIŠKEM. Z velikodušnim prispevkom., ki ga je dala na razpolago furlanska pokrajinska uprava, porazdeli odbor za pospeševanje sadjarstva na Goriškem v tekoči je* šeni in zimi med kmetovalce: 6000 breskev vrst: majna roža, Amedien, Viktor; 2000 hrušk vrst: Coscia, WiiHiam, Har* dy; 1000 marelic vrste: Ambrosia in 1000 jablan vrste: zimska zlata p ar men.a s popustom ene lire na kupni oemi vsakega drevesca. Da se akcija olajša, se naprošajo žii:-. panstva, da o tem obveste vse sadjarej-ce, da prevzamejo naročbe in da pošljejo takoj, ko poteče rok z priglasitve, sad* jarskosvinar.skemu oddelku kmetijskega urada v Godci (Via Trieste 43) natan* čen, število in vrste dreves vsebujoč seznam naročnikov. Vsak mora naročiti najmanj 25 dreves, drugače ne pride pri tej akciji v poštev. Naročbe sprejemajo županstva do 15. novembra 1925, za kmetovalce iz Go* rice sprejema naročbe kmetijski urad. RAZPIS NAGRAD V POSPEŠEVANJE SADJARSTVA NA GORIŠKEM. Izredna komisija za upravo- furlan* ske pokrajine razpisuje z dnem 6. okto* bra 1925. sledeči natečaj: 1. Sporazumno s pokrajinsko sadje-rejsko zadrugo razpisujejo se nagrade za lastnike in najemnike zemljišč na Goriškem, ki so napraviH ali ki napravijo sadovnjake v dobi od jeseni 1925'do jeseni 1926. Za sadovnjak se smatra na* sad enovrstnih sadnih dreves (v prvih letih je dovoljeno, dia se med sadnimi vrstami pridelujejo tudi primerne zel* nate rastline), ki naj ima po svoji obsežnosti, po omejenem številu sadnih plemen in vrst, po primernih obdelovalnih načinih in po množini in kakovosti pridelka najprikladnejše lastnosti, da se pridela z majhnimi obdelovalnimi stroški in scodnosno s krajevnimi razmerami velike množine bodisi za kupčijo v no* tranjosti, bodisi za izvoz ali za obrtno izkoriščanje prikladnega sadja. 2. Za ta darila morejo tekmovati le sadjarji, ki so zasadili z breskvami, m a* relicami, hruškami ali jabolkami vsaj 1000 mi' v griču ali eno furlansko njivo ((3600 m') v ravani. • Število- vrst posameznih sadnih plemen mora biti ne le zelo omejeno, marveč tudi odbrano s kupčijsko razsodnostjo, to je izmed onih, po katerih je največje popraševanje za notranjo up o* rabo ali za izvoz ali za obrt irt ki so naj* priMadmejše za krajevne razmere. Kmetovalcem, ki nameravajo- tekmovati za nagrade, bo dajal tozadevne-nasvete in navodila in bo na zahtevo brezplačno pregledal na licu mesta nasade sadjarsko-vinarski oddelek kme* tijskega urada v Gorici, Via Trieste 43. Tekmovalci za nagrade bodo- imeli prednost pri nakazovanju sadnih dre* ves, ki jih bo razdeljeval po znižani ceni odbor za pospeševanje sadjarstva na Goriškem. 3. Za tekmovainje ie na razpolago 10.000 lir, ki se bodo rajbrže še svišale s prispevki dirugih čdniteljev. Posamezne nagrade bodo znašale od 200 do 2000 lir. Pri podeljevanju nagrad se bodo upoštevale le posebne krajevne razmere. 4. Kdor namerava tekmovati, mora predložiti furlanski pokrajinski upravi v Vidmu potom sadjarsko-vinarskega oddelka kmetijskega urada v Gorici (Via Trieste 43) najkasneje do 31. decembra 1926 prošnjo, v kateri mora na* vesti: a) občino in kraj, v katerem se nahaja sadovnjak; b) kedaj je bil izvršen nasad; c) plemena in vrsto sadnih dreves; č) druge morebitne podatke o sadovnjaku; d) natančen podpis in na* slov tekmovalca. 5. Nasade bo pregledovala posebna komisija, ki jo izbere pokrajinska uprava in ki bo sklepala nepreklicno. oocxx>ooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOCXX) OOOOOOOO OO OOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO 30000000oooooooo oooooooo oooooooo i|ff| Polfedelstvo oooooooo^ooooooooooooooo xxxxxxxdooooooooooooooooooooooooc>ooooooooooooooooooooooo x>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo — ip. —> GNOJITE TRAVNIKE S SUPER-FOSFATOM ŽE JESENI! Ker ni letos na razpolago Thomaso* ve žlindre za gnojenje travnikov po primerni ceni, jih bo treba gnojiti pa s sm perfosfatom. Na splošno pa je med našimi kmetovalci razširjeno mnenje, da se sme gnojiti s superfosfatom šele spomladi in ne že jeseni. Menijo tudi, da zimsko deževje spere in odnese super-fosfat v pregloboke zemeljske plasti, vsled Cesar postane veš superfosfatov učinek lahko brezuspešen in ničev. To pa nikakor ni res. Tudi če dež izpere superfosfat, ne izgubi prav nič na svoji gnojilni vrednostsi. Z dežjem predre in pronikne bolje med travniške rastline, sq) približa njih koreninam, vsled Cesar začnejo prihodnjo ' spomlad bolj hitro poganjati in bujnejše raisti. To prh pomore, do boljše in bolj zgodnje prve košnje. Kdor na namerava gnojiti travnike s superfosfatom šele spomladi, se mu lahko zgodi, da vsled morebitne pomladanske suše gnojenje s superfosfatom ne pride do zaželjenega učinka. Trosite torej superfosfat po travnih kih vedno še v pozni jesesni in v prvih zimskih mesecih. K. P.: PRAVILNO RAVNANJE Z GNOJEM. Prvi pogoj za pravilno ravnanje z gnojem je pravilno zgrajeno, dobro gno= jišče z gnojmično jamo. Dobro gnojišče mora imeti nepro? dima tla. Zavarovano mora biti pred dežjem in poplavo, pred soinčno vročino in vetrom, zlasti pa moramo skrbeti, da no pride gnojišče pod kap. Gnoj nična jama ne sme puščati, ne sme biti pregloboka, mora pa biti primerno velika in če le mogoče zvezana z gnoj ničnim žlebom, po katerem se ste* ka vanjo gnojnica iz hleva in iz gno-' jišča. Če gnoj predolgo leži, izgubi precej dušca. Če se napačno ravna z njim, še več. Ako pa je poleg vsega tega gnojišče še slabo, izgubi ves dušeč. Enako se skoro zgodi z vsemi drugimi redilnimi snovmi v gnoju. Na gnojišču se gnoj ne sme preveč izsušiti, a tudi v mokrem ne sme ležati. Z gnojem moramo ravnati tako, da ko* likor mogoče ohrani svojo prvotno vlago. Kratko narezana našteli, tlačenje in pokrivanje gnoja s črnoprstemo zemljo, to so sredstva, s katerimi se doseže oznas čena kakovost gnoja in ki branijo zraku dostop v gnoj. Kjer ie v njem zrak, tam gnoj razpada, se nepravilno razkraja in slabša od dne do dne. Gnoj mora biti na gnojišču tako naložen, da zadržuje gnojnico, s katero smo ga polili. Dež v navadnih množinah ne napravi občutne škode. Proti solncu ga varuje zemlja, s katero gnoj pokrijemo. Mnogo koristi tudi ob gnojišču nasajeno drevje ali grmovje. Da se prepreči uhajan je amonjaka iz gnoja, jc najbolje primešavati gnoju že v hlevu mavec, na gnojišču pa črno prst. V gnojnico pa naj se vliva žveplena kislina in sicer na vsakih 80 l gnojnice 1 / žveplene kisline. Ako uporabljamo mavec že v hlevu, potem ga dajajmo pod nastdjo in sicer na 4 živali po !4 kg mavca. Od dobrega in pravilnega ravnanja z gnojem je v prvi vrsti odvisen uspeh poljedelstva sploh. Zato se ti čas, ki si ga posvetil oskrbovanju gnoja, obilno izplača, ker še danes prihaja vedno bolj v veljavo pregovor: Gnojna jama — zlata jama. Obdeluj dobro in or ji globoko svojo zemljo. Gnoji s preudarkom in .rabi le izbrana semena: pridelek bo večji in tvoj trud bo boljše plačan. omiooockoooooooo ">>oc^o^oo(xxicocKJ030o000c0000000000000000000000000000000co00000000000000c0000000000000000000000000000 inf v 0000000030000000 prošainjai In odgovora 30000000 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOvjOOCOOOOOOOOOOOODOOOOOOOCOOOOOOO St. 78. — Z. Marko — Sežana.— Vi pišete: V svojem vinogradu sem zapazil (30. VIII. 1925), da je več grozdov na peclju ali repu prejedenih. Grozdje se prične sušiti in postane kislo. Kaj naj bi bilo temu vzrok in kako bi se dalo temu ■odpomoči? Odgovor: Peclje od grozdov preje-da včasih tudi grozdni zavijač. Proti te* mu najbolj pomaga škropljenje ob času, ko cvetejo trte, z 1 % no raztopimo svinčenega arzenijata v vodi. Pozneje, ko je grozdje dozorelo, pa z tobačnim izvleč* kom. — U. St. 79. — F. P. — Vi pišete:: Kako moram ravnati z nageljni? Imam jih več italijanskih vrst? Toda meni ne uspeva* jo. Repi mi postanejo kratki in se jako radi lomijo, kakor bi bili iz ledu. Zraven tega se' mi še vedno krtovičljo. Odgovor: Nageljni, ki se vzgajajo v gredicah, so precej občutljivi in pod* vrženi raznim boleznim. Treba jo paziti, da jih bolezen ne napade, ker potem je že prepozno. Ko pričnejo poganjati iz :zemlje. jih treba večkrat škropit! z 1 % no raztopine modre galice, kakor trte. Škropljenje naj se ponavlja v razmerju z razvijanjem stebel. Nekateri jih škropijo spočetka tudi dvakrat na teden, pozneje bolj redko. Zraven škropljenja prihaja v poštev tudi žveplan je. Mesto žvepla sc lahko rabi tudi prah živega apna. Seveda tudi to po potrebi. Glavni pogoj za dobro uspevanje nageljnov, pa je dovolj mokra zemlja. Ne listja in cvetja, zemljo moramo dovolj zalivati. — Ta navodila nam je podal neki izkušen cvetličar iz goriške okolice, ki ima na stotine nageljnov, katere tako neguje. St. 80. — F, J. N. — Vi prašafe: Opazil sem par slučajev zeljnate gnilobe, ki se pojavlja najprej na steblu in se na to razširi po vsej rastlini, dokler ta pov* sem segniiie. Obrazložite vzrok te bakte-rične bolezni in morebitna sredstva proti njej ali način zatiranja. Odgovor: Ako hočete to bolezen pregnati, morate skrbeti da sejete že povsem zdravo seme. To dosežete, ako seme razkužite z 2%nO raztopino »uspu- luna«. Seme naj se moči pol ure v raztopini. Dalje: setev naj bo redka. Rastline naj se sadijo daleč vsaksebi in pa zemljišče naj se vsako leto menja. St. 81. — F. J. N. — Vi pišete: Kako se zeljnate glave ohranijo dolgo časa sveže in zdrave. Odgpvor: Postavite jih v temno In suho klet na desko, ali pa tudi na suho slamo. Sciveda morajo biti vse shranjene glave popolnoma zdrave. Tudi potem, ko so že spravljene, jih morate večkrat prebirati in gnile sproti odstraniti. -Št. 82. — P. A. L. pri T. — Vi pišete: Istrskemu refošku jo Ustje močno perja j velo. Menda bo to rija? S čim bi se dala ta bolezen v bodoče zabraniti? Odgovor: Radi podobnosti različnih bolezni na trtnem listju Vam ne moremo dati natančnega odgovora. Morali bi videti napadeno listje Št. 83. — F. J. N. — Vi pišete: So li kmetske hiše proste davkov oziroma naklad? Ako so: Kako to. da pride v občino davčni uradnik s posebnim seznamom kmetijskih stavb s predhodnim povabilom dotičnikom, da se zglasijo v občin; skem uradu, to je pri njem v svrho do- govora za obdačenje take hiše. Pri takdi prilikah uradnik zniža stranki od njega že prej določeni znesek davka na 14, Ve, Vo itd. in to z vso uljudnostjo in brez najmanjšega odpora. Odgovor: Vse kmetske hiše in dru* ge stavbe, ki se rabijo le za kmetijo, za kmetsko gospodarstvo, in kjer ni drugih dohodkov, kakor le iz kmetije, so proste hišnega davka. Podvržene pa so davku, ako se nahaja v njih kaka obrt. ali trgo; vina. Tako določa zakon. Če davkarije kljub temu silijo za dogovor glede na izmero hišnega davka za izključno kmetske hiše, je to postopanje nezakonito. Tozadevni dogovori nimajo pravne pod« lage. Če so se pa kljub temu sklenili, naj prizadeti vložijo ugovor na pristojno davkarijo. V bodoče pa naj ne podpisu« jejo glede takih hiš nikakega dogovora. — Ob sebi je umljivo, da odpadejo potem tudi doklade, ako ni temeljnega davka, ki služi za odmero doklad. — Gč. Št. 84. — B. A. K.: Na Vaše vprašanje glede nabave sodnih drevesc Vas o-pozar jamo na tozadevni razpis na str. 235. današnje številke. Tam mate vse podatke, ki jih želite. 20000000c5000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cxx500000000000c>0000000000000000000000cxxj0000000^c00000000 Tržne cene CKX>oooooodbcxx3ocoooooooooooooooooooooooctxx)ooc-ocooooooocooocooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooc»oooocoooooo8coooooooo OOOOO OCV'c ooooc II Tomaževa žlindra. — Z ozirom na dejstvo,