409 Letnik 47 (2024), št. 2 gr adi v o. Ljublj anski k olod v or je bil zgr ajen ob se v ernem r obu star eg a mestneg a jedr a. Na četrt em panoju je zat o pr edsta v ljeno f ot ogr af sk o gr adi v o nek at erih pomembnejših objekt o v , ki st ojijo ob K olod v oru – želez nišk a sta v ba, a vt obusna postaja, hot el Miklič, še pr ej hot el Metr opol (po drugi s v et o vni v ojni Dom arma - de, po osamos v ojitvi Slo v enije so se v njem naselili r azni ur adi in v pritličju lo - k ali). Pr edsta v ljene so tudi nek at er e pr oblematik e, ki so se poja vile z izgr adnjo železnice po letu 1850, npr . pr ekinit e v dr e v or edne po v eza v e med par k om Ti v oli in mest om, ki so jo k asneje r ešili z izgr adnjo eneg a izm ed tr eh podhodo v v 70. letih 20. st oletja. Na zadnjem, osmem panoju so pr edsta v ljene tudi sodobne f o - t ogr afije, ki obeležujejo dela na nad v ozu čez Dunajsk o cest o. Lučk a Sa vinek Litostroj: Nekdanji industrijski velikan R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana Ljubljana, Kr ak o v ski nasip, 19. 9. 2024–21. 10. 2024 R azsta v a Lit ostr oj: Nek danji industrijski v elik an je bila na og led posta - v ljena med 19 . sept embr om in 21. okt obr om 2024 v g aleriji na pr ost em na Kr ak o v sk em nasipu v Ljubljani. Nastala je v sodelo v anju Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Slo v ansk e knjižnice – Centr a za domoznanstv o Mestne knjižnice Ljubljana. Ob pripr a vi r azsta v e sta tak o združili moči k ulturni ustano vi s sk u - pnimi k or eninami v nek danjem ar hi vu ljubljansk eg a mestneg a magistr ata, pri čemer sta se po v ezali tudi z drugimi ustano v ami, ki hr anijo gr adi v o, po v ezano z bog at o dediščino nek danjeg a industrijsk o-poslo vneg a sist ema Lit ostr oj (f ot o - Razstava Litostroj: Nekdanji industrijski velikan v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani (Foto: Tina Arh, ZAL) 410 Ocene in poročila || Reviews and Reports gr afije za r azsta v o sta prispe v ala tudi Muzej no - v ejše in sodob ne zgodo vine Slo v enije t er Sr ednja šola t ehniških str ok Šišk a). Namen r azsta v e je bil širši ja vnosti prik a - zati nastanek, delo v anje in zat on ljubljansk eg a industrijsk eg a gig anta sk ozi bog at o ar hi v sk o gr a - di v o v hr ambi Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, ki obseg a sk or aj 93 t ek očih metr o v (spiso vno gr a - di v o, f ot ogr afije, filmi, načrti), in sk ozi zgodo vi - no, zapisano v t o v arnišk em g lasilu Litostroj , ki je izhajalo med let oma 1960 in 1990. Sodelo v anje med ustano v ama je spodbudila digitizacija g lasi - la delo vneg a k olekti v a Lit ostr oj, ki so jo izv edli v Mestni knjižnici Ljubljana s sodelo v anjem Nacio - nalne uni v erzit etne knjižnice v letih 2023/2024. A vt orji r azsta v e (ar hi visti lj ubljansk e eno - t e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana Janez Br eg ar , Marija Čipić R ehar in Zdenk a Semlič R ajh so a v - t orji spr emnih besedil prv eg a sklopa r azsta v e, drugeg a sklopa pa bibliot ek arji Mestne knjižnice Ljubljana Erik a Mar olt , T omaž Mišk o in Nina So - vič) so se pod taktir k o ur ednice r azsta v e Marije Čipič R ehar pos v etili šir oki paleti t em, po v ezanih z delo v anjem Lit ostr oja. Na 22 r azsta vnih pano - jih, ki jih je oblik o v ala P etr a Dular Mušič (Pr o - k simo d. o. o.), so a vt orji pr edsta vili pestr o zgo - do vino Lit ostr oja, ne samo k ot t o v arne, t em v eč tudi k ot sk upnosti, nek ak šne v elik e družine v eč tisoč zaposlenih, in tudi s v oje vrstneg a »mesta v mestu«. Na 22 panojih si je bilo mogoče og ledati r aznolik ost deja vnosti Lit ostr oja t er tudi načina ži v ljenja in udejstv o v anja dela v ce v nek daj v elik e - g a podjetja, ki s s v ojim delo v anjem ni zaznamo - v alo le Ljublja ne in njene ok olice. Lit ostr oj je s v oj pečat pustil tudi v 22 drža v ah v seh celin, kjer so še danes vidni r ezultati delo v anja t eg a nek danje - g a industrijsk eg a v elik ana. R azsta vne panoje je odlik o v al pr ed v sem pest er izbor f ot ogr afij, k at erih v ečino hr ani Zgo - do vinski ar hi v Ljubljana v okviru ar hi v sk eg a gr a - di v a f onda SI_ZAL_LJU/0201. Tit o vi za v odi Lit o - str oj, Ljubljana, a tudi spr emljajoča besedila, ki so bila r a vno do v olj dolg a, da so lahk o zaobjela k om - plek snost obr a vna v ane t eme, ob čemer so bila hkr ati tudi zanimi v a in r azumlji v a za najširši kr og obisk o v alce v r azsta v e. Za bolj v edoželjne obisk o - v alce je bilo poskr bljeno s QR -k odami, s k at erimi so bili opr emljeni v si t ematski panoji. K ode so omogočale dost op na obširnejša besedila pr ed - sta v ljenih t em na r egijsk em spletnem portalu Ka - mr a, spletnem mestu, ki združuje digitalizir ane v sebine s podr očja domoznanstv a v knjižnicah in drugih lok alnih k ulturnih ustano v ah. Bog at izbor f ot ogr af sk eg a t er drugeg a ar - hi v sk eg a in knjižničneg a gr adi v a je na r azsta v - nih panojih vz dolž Kr ak o v sk eg a nasipa, sk upaj s Naslovnica kataloga razstave 411 Letnik 47 (2024), št. 2 spr emljajočimi besedili, obisk o v alce r azsta v e popeljal od Lit ostr oje vih začetk o v leta 1946, k o je na t emeljih Lit ostr oje vih pr edhodnik o v in na mestu nek danjih r azlaščenih kmetijskih obdelo v alnih po vršin v Šiški Vlada Ljudsk e r epublik e Slo v enije z odločbo dne 22. a v gusta 1946 ustano vila drža vno industrijsk o pod - jetje z imenom »Lit ostr oj – t o v arna in li v arna str oje v «, do njego v eg a zat ona v de v et desetih letih 20. st oletja. Uv od v r azsta v o sta pr edsta v ljala panoja o nastank u Tit o vih za v odo v Lit o - str oj in izgr adnji t o v arne Lit ostr oj. Na slednjem je bila poleg zgodo vinskih po - datk o v o izgr adnji pr edsta v ljena tudi zgodba o r ešenem ži v ljenju nedonošenk e, k o se je pr ed lit ostr ojsk o kisik arno usta vil r ešilni a vt omobil, ki mu je na poti iz Kr anja v lju bljansk o boln išnico zmanjk alo kisik a. V kisik arni so nemudoma napolnili pr azno st eklenico kisik a in s t em deklici, ki bi se sicer zadušila, r ešili ži v ljenje. Uv odnima panojema v prv em sklopu r azsta v e je sledil pano s pr ed - sta vitvijo gr adnje stano v anj za dela v ce in bi v anjskih r azmer v času izgr adnje, na k at er em so bili v ključeni tudi načrti stano v anjsk eg a naselja in tipičen tloris družinskih stano v anj v prvih lit ostr ojskih blokih t er tlo risi vrstnih hiš, zgr aje - nih v okviru lit ostr ojskih stano v anjskih zadrug. Naslednji panoji so pr edsta vili or g anizacijo podjetja, dela v sk e s v et e – pr edsta vnišk e or g ane dela v ce v podjetja k ot eno izmed naj vidnejših oblik samoupr a v ljanja in obisk e podjetja iz str ani t e - danjih pomembnih političnih osebnosti. Sledili so panoji o deja vnosti Lit ostr oja in njego vih najbolj znanih pr oizv odnih artiklih, k ot so v odne tur bine in njiho v a opr ema, črpalk e in črpalna opr ema, mostna, portalna in drug a industrijsk a d vi - g ala, pr ocesna opr ema in pr eoblik o v alna t ehnik a, zobniški r edukt orji in pr eno - si, pr oizv odnja ulitk o v , industrijsk a talna tr ansportna v ozila, dizelski mot orji, a tudi o manj znani deja vnosti Lit ostr oja, pr oizv odnji ose bnih a vt omobilo v . P ano s pr edsta vitvijo pr oizv odnje dizelskih mot orje v in a vt omobilo v je tak o obudil spomin na t o, da se je pr a v v Lit ostr oju leta 1969 v Slo v eniji začela pr oizv odnja znamenit eg a a vt omobila R enault 4, znaneg a pod ljudsk im imenom »k atr ca«. S pr edsta vitvijo deja vnosti t er ensk e montaže in pr oizv odno-t ehničneg a servisa je bilo prik azano delo v anje Lit ostr oja izv en matičnih obr at o v in njego v prispe v ek pri gr adnji elektr arn v Slo v eniji t er r azličnih objektih v nek danjih jugoslo v an - skih r epublik ah in drugod po s v etu. Drugi del r azsta v e so pr edsta v ljali panoji, ki so Lit ostr oj pr edsta vili k ot »mest o v malem« in k ot sk upnost , v k at eri je bilo poskr bljeno tak o za izobr a - že v anje delo vne sile z Izobr aže v alnim centr om Lit ostr oj, osno vno pr eskr bo z uslužnostnimi st oritv ami (mag azinom, dela v sk o-uslužbensk o r esta vr acijo, pr alnico, servi snimi dela vnicami …), zdr a v stv eno oskr bo z obr atno ambulant o, v arstv o otr ok in socialno službo k ot tudi za k ulturno udejstv o v anje dela v ce v (kino, g ledališče, lik o vna in g lasbena umetnost), športno k ultur o v delo vnem ok olju, or g anizir ane oblik e druženja, počitnišk o ponudbo s t o v arniškimi let o vi - šči, počitniškimi domo vi ob morju in v planinah t er požarno v arnost in ci vilno zaščit o. Zadnji pano, ki je sklenil r azsta v o, je bil pos v ečen pr ehodu podjetja iz samoupr a v ljanja v tržno gospodarstv o, medt em k o je s f ot ogr afijami sta v k ajo - čih dela v ce v na T r gu r epublik e in v Cank arje v em domu hkr ati pr edsta vil tudi zat on nek daj v eličastneg a podjetja v obdobju gospodarsk e krize osemdesetih letih 20. st oletja. S posta vitvijo r azsta v e o Lit ostr oju sta se naj v ečji slo v enski r egionalni ar - hi v in naj v ečja slo v ensk a splošna knjižnica po v ezala s t emo 34. Dne v o v e vr opsk e k ulturne dediščine (28. 9. 2024–12. 10. 2024) Dediščin a k ulturnih poti, mr eže - nja in po v eza v . P o r azsta vi, ki je mesec dni spr ehajalce na Kr ak o v sk em nasipu spominjala na čase nek danjeg a industrijsk eg a gig anta, so bili or g anizir ani trije v odeni og ledi, pri čemer sta r azsta vi celostr ansk o pr edsta vit e v namenila tudi časopisa Dnevnik (3. 10. 2024, str . 9) in Delo (26. 10. 2024, str . 12). R azsta v e v g aleriji na pr ost em sicer ni v eč, v endar je njena v sebina v ne - k olik o r azširjeni obliki izšla v k atalogu r azsta v e (Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 202 4, 98 str ani), ki sk upaj s spr emljajočimi deja vnostmi v Mestni 412 Ocene in poročila || Reviews and Reports knjižnici Ljubl jana (r azsta v a v pr ost orih Slo v ansk e knj ižnice, obja v a g lasila Li - t ostr oj na portalu Digitalne knjižnice Slo v enije, članki na spletnem portalu Ka - mr a in zbir anje osebnih priče v anj Lit ostr ojčano v) še napr ej v abi k odkri v anju bog at e zgodo vine Lit ostr oja in zakladnice vir o v , ki jih hr anita Zgodo vinski ar hi v Ljubljana in Mestna knjižnica Ljubljana. Br anisla v a Majerič Bolk a