Utaja vsak četrtek in velja • poštnino vred ali v Mariboru t pošiljanjem na dom ta celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ▼ naprej. TeL interurban 113. 40. številka. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Maribor, dne 6. oktobra 1927. Uredništvo j« ▼ Mariboru. Koroška cesta St 5. Rokopisi »e ne vraiajo. Upravništvo sprejema naročnino, in sera*« in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. 61. letnik. Proti vojni in za razoroženje. Soptembersko zasedanje Društva narodov v Ženevi je zopet prineslo dokaz, da se ta največja mednarodna in med državna organizacija resno trudi, da odpravi s sveta nevarnost vojne ter da hkrati pospeši zmanjšanje oboroženo-sti v Evropi in sploh na svetu. V tem pravcu je Društvo narodov po dolgotrajnih, deloma jako ostrih in mučnih razpravah sprejelo dva sklepa. Pomenljiva sklepa Društva narodov. Prvi sklep ima za podlago od poljskega zastopnika predloženo resolucijo proti napadalni vojni. Društvo narodov je 24. septembra soglasno sprejelo ta-le sklep: »Zbor Društva narodov je prešinjen s trdno voljo, da zasigura o-hranitev splošnega miru. Ugotavlja, da napadalna vojna nikdar ne sme služiti kot sredstvo za ureditev sporov med narodi, marveč da je mednarodni zločin. Izjavlja: 1. vsaka napadalna vojna je in ostane prepovedana; 2. treba je u-porabiti vsa mirovna sredstva za ureditev sporov, ki bi se mogli pojaviti med državami, in sicer kakršnikoli bi ti spori bili. Z,bor izjavlja, da so vsi člani Društva narodov obvezani, da se ravnajo po teh dveh načelih.« Drugi sklep pa se tiče vprašanja varnosti in razorožitve. V tem vprašanju zavzemajo velesile razno stališče. Anglija noče nič slišati o splošnih garancijskih (jamstvenih) obveznostih takozvanega ženevskega protokola iz leta 1924, s katerim bi se vse države obvezale z vso oboroženo močjo nastopiti proti napadalcem ter tako preprečiti vojno. Francija zahteva čim večje garancijske obveznosti, ki bodo zajamčevale popolno varnost poedinih narodov in držav. Nemčija pa zahteva, da se mora razorožitev pospešiti in čim prej izvršiti v vseh državah. Tretja komisija Društva narodov je dolgo razpravljala o tem trojnem stališču velesil ter je naposled zboru narodov predložila to resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta: »I. Zborovanje priporoča razširjenje razsodiščnega po stopanja potom posebnih ali splošnih pogodb med državami, bodisi da so članice Društva narodov, bodisi da niso, in sicer v to svrho, da se med državami pojači medsebojno zaupanje, ki je za uspeh razorožitvene konference neizogibno potrebno. 2. Zborovanje prosi svet Društva narodov, da vpliva na pripravljalno razorožitveno komisijo, naj pospeši pripravljalna dela, da bo svet Društva narodov čim najprej mogel sklicati konferenco za omejitev in zmanj sanje oboroženja.« Velevažna zadeva. Da je zadeva, za katero gre, velevažna, ni treba pose- bej povdarjati. Kakšno zlo je vojna, to je izkusilo človeštvo v času od leta 1914 do leta 1918 in to še sedaj čuti ter še bo dolgo čutilo na težkih nasledkih svetovne vojne. Zato dandanes menda ni državnika, ki bi ne delal za mir, marveč za vojno, In vendar je še tak državnik in to je Mussolini. Mesca maja letošnjega leta je Mussolini imel govor, v katerem je opomnil Italijane, naj pomnožijo število porodov. »Ako hoče Italija«, tako je rekel Mussolini, »kaj veljati na svetu, mora v drugo polovico tega stoletja stopiti s prebivalstvom nič manj ko 60 milijonov ljudi. Mi moramo biti v takem položaju, da moremo vsak hip mobilizirati vsaj 5 milijonov ljudi ter da razpolagamo s potrebnim vojnim orodjem za to, da vodimo še večjo vojno.« Mussolini pričakuje tako vojno v dobi med 1. 1935 in 1940 ter za tako »še večjo« vojno svoje Italijane pripravlja. Dokler komandira še kje na svetu, zlasti v Evropi tak diktator, kakoršen je Mussolini, je vsak napor Društva narodov za ohranitev miru in vsak sklep tega društva zoper napadalno vojno in za onle-jitev oboroženosti zaman. Čim prej izginejo ljudje kakor Mussolini s političnega ospredja, tem bolje za stanje miru v Evropi. Ti ljudje s svojim brezobzirnim gaženjem vsake pravice, z nasilnim zatiranjem drugih narodnosti in z neprestanim vojnim hujskanjem rušijo medsebojno zaupanje med državami. Brez tega zaupanja pa ni upati na uspeh razorožitvene konference, tako je izjavilo v navedenem sklepu Društvo narodov, in mi dostaljamo: brez tega zaupanja tudi ni upati na onemogočitev vsake vojne., Dočim Mussolini povdarja potrebo pomnožiti število italijanskih vojakov, da jih bo najmanj 5 milijonov, ter vsled tega tudi povečati število in kakovost italijanskega orožja in vojnega orodja, priporoča Društvo narodov omejitev in zmanjšanje oboroženosti. Kako primerno in potreb no je to priporočilo, dokazuje dejstvo, da države danes izdajajo za oboroženje več kakor 15 milijard zlatih mark, od kojih pride na Evropo več kot 9 milijard zlatih mark. Kakor je izračunila gospodarska komisija Društva narodov, je to prllično tista svota, ki se je za oboroževanje porabila leta 1913, torej v času, ko so vojne priprave bile na višini. Če torej tudi ne bi bilo bridkih izkušenj svetovne vojne, bi že sama gospodarska kriza, na kateri trpijo vse evropske države, bila dovolj velik razlog, da se vprašanje o o-mejitvi in zmanjšanju oboroženosti v poedinih državah čim prej reši v korist držav in v blagor človeštva, ki je željno miru. »Kmetski list« sramoti slovenskega kmeta. »Kmetskemu listu« se prav dobro pozna Radičeva hrvatska vzgoja. Poslušen in dovzeten njegov učenec je. Na-vzel se je njegovih manir. Najznačilnejša poteza Radiča kot politika je hujskanje in zabavljanje. Zabavljanje proti pokvarjeni gospodi je prva 'in glavna točka njegovega programa. Pokvarjene gospode mu ni dovolj. »Kmetski list« bi se izneveril Radičevemu seljačkemu programu, ako bi pozabil na njegovo poglavitno točko: na zabavljanje ,in psovanje. Zabavljanje proti pokvarjeni gospodi je v »Kmetskem listu« na dnevnem redu. Kaj bi nepokvarjeni Albin Prepeluh, nepokvarjeni Ivan Pucelj in drugi nepokvarjeni bratci v Radiču počeli brez tega? »Kmetskemu listu« pa ni dovolj zabavljanje proti pokvarjeni gospodi. Po zgledu svojega velikega vzornika Radiča, ki Slovence kaj rad psuje s »kranjskimi magarci« in ki našemu ljudstvu očita, da je skrivljenih hrbtov in suženjskega duha, se ta list, ki se imenuje glasilo Slovenske kmetske stranke, s psovkami zaganja proti samemu kmetskemu ljudstvu. Pogrdne besede proti slovenskemu kmetu. V svoji številki od dne 28. septembra t. I. piše ta list doslovno takole: »Večina slovenskih kmetov, ki je volila SLS, se seveda za »politične skoke dr. Korošca ne bo zmenila. Teim nesrečnežem je vseeno, ali hodi dr. Korošec svojo pot, ali se veže z Bogom ali pa z vragom. Za nje je glavno, da jih na onem svetu ne bo »hudič« na ražnju cvrl. To pa se da preprečiti le, če glasujejo pri vsakih volitvah za SLS. S tem glasovanjem so jim odpuščeni vsi grehi. Čudno, zakaj ti ljudje potem še hodijo k spovedi.« In na drugem mestu v isti številki piše: »Dober znak pa je, da je vendarle še 15.000 kmetov v Sloveniji (ki so oddali pri volitvah svoje glasove za takozvano kmetsko stranko), ki znajo brati in misliti. Naloga teh je, da nauče brati in misliti tudi svoje zaslepljene tovariše.« Sramotenje Cerkve in kmeta. Iz besed »Kmetskega lista«, ki smo jih doslovno navedli, gleda vse globoko preziranje slovenskega kmeta od strani samostojnih kmetijcev, sedanjih Radičevcev. To pre ziranje nas ne sme začuditi, saj so kolovodje kmetijske stranke po svojem mišljenju liberalci ali socialni demokra-tje, v teh dveh strankah pa je oholo preziranje kmeta udomačeno. Za gospode okoli »Kmetskega lista« je slovenski kmet taiko zarukan in zabit in takšen moralni slabič, da vse njegovo življenje, zasebno in javno, vse njegovo delovanje in nehanje prevladuje strah pred vragom: »Samo da me na onem svetu ne bo hudič na ražnju cvrl«: to je po »Kmet-skem listu« njegovo poglavitno geslo. Temu cvrenju na ražnju ne more drugače uiti, kakor da pri volitvah glasuje za SLS. Štefan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. I. Oči, ki so ličile mandeljnu, je uprl v opazovalno cev in je z mrko pozornostjo opazoval učinek. Oči so mu bile mrzle in nepremične ko kos ledu. Sedaj se je brezbrižno premaknil in je na kos papirja zabeleži neko formulo. Potem je odložil opazovalno cev in je srepo gledal pred se. Stal je za mizo, kakor kak kip. — Mutsuhito Dsain, o čem razmišljate? — je vprašal Overton, drugi pomočnik. — Ali se vam ni posrečilo? — Pač, — se je stresel Japonec. — Le na to sem mislil, kako vse cvete sedaj v moji domovini . . . Nekak žalosten smehljaj mu je preletel brezkrvni, rumeni obraz, pogled se mu je utrnjeno izgubil v daljavi; if tovarniških dimnikov se je po nebesnem oboku valil proti solnčnemu vzhodu umazan dim. — V tem času mora biti tam zelo lepo, — je rekel Overton. — Toda Bog ve, mene tudi najlepša slika le za trenutek prevzame. Saj je vendar tako naravno, kar je lepo. Kaka znanstvena formula ali kaka resnična skrivnost me bolj zanima . . . Mutsuhito Dsain je vzdihnil. — Cvet je najčudovitejša formula in najveličastnejša kemična skrivnost, katero le oni reši, ki išče ključ rešitve v samem sebi. Jaz ljubim cvetlico. Cvet je skrivnost stvarstva. Ljubim naravo. Ker vem, da sem ključ narave jaz: misleči človek ... ¿v ' Overton se je dvignil. Eleganten posvetnjak je bil tudi v belem delavnem jopiču, ko se je počasi sprehajal po velikanski delavnici. Japonec je z mrzlim pogledom spremljal lepoličnega, širokoplečatega mladeniča; Overton je bil podoba popolnega ameriškega bogataša. — In tudi narava ne izvrši nižjega dela, ko ustvari cvet, kakor mi, ko prikličemo iz dna preiskovalnih cevk neznano formulo . . . — Seveda, — se je veselo smejal Overton, — saj tudi zemlja ni nič drugega ko velikanska preiskovalna cev, v kateri se odigrajo isti velikanski učinki, ki jih v pomanjšani obliki opazujem v opazovalni cevi . . . — Tako je, — je uslužno prikimal Japonec. — Kako daleč ste prišli s poizkusi? Overtonov obraz se je zmračil. — Na začetku začetka sem še. Razteznost plinov . . . Neumna resnica. Ali se mi posreči uresničiti, da bi se plini v valoviti črti širili naprej. Tako, kakor jaz hočem . . . — Nemogoče. — Le ene misli je treba, vzplamtečega bliska in sem na pragu skrivnosti. Samo ene misli in čutim, da zrušim eno velikansko zakonitost sveta — življenja. Plini, ki se bodo dali voditi! Ko se nevidna plinska molekula ne bode mogla ločiti druga od druge, ker jih bo moja volja skupaj držala. Kaj rečete k temu, Mutsuhito Dsain? Japonec se je nasmehnil. — In zakaj hočete v kovati v verige plinska telesa? — je vprašal potem resno. — Naravi ni mogoče delati sile. Zakaj hočete zrušiti nauk o razteznosti plinov? Kak znanstven pomen ima to? Pogledala sta se. — Za človeško bodočnost delam — je z visokega, odgovoril Overton. — Jaz tudi. — Toda tudi drugi smotri mi migljajo pred očmi . . . Japonec se je naslonil na mizo. — Vojska? — je vprašal tiho. — To, — je prikimal Overton. Mutsuhito Dsainovo oko je vzplamtelo. Punčica se je raztegnila, potem zopet skrčila in izraz je otopel, le samo na zboeenih ustih je zaigral neki fini, zaničljiv smehljaj. — Vojska je mati bolesti in muk, mir pa . . . —. . . priprava za drugo vojsko, — ga je prekinil Amerikanec. Zvezda Združenih držav se dviga in . . . — Japonski se smeje bodočnost, — je mirno pripomnil Mutsuhito Dsain. Overton se je vznemiril, vendar pa se je premagoval. — Kako ¡mislite? — se je ozrl na tovariša. Japonec se je nagnil nekoliko naprej in je na prsih ¡prekrižal roke. — Anglija je ostarela, toda svetovno gospodstvo ima še v rokah. Latinski narodi so nazadovali, slovanstvo se je izživelo, germanski militarizem je oslabel. Kdo je na vrsti? Ameriika ali Japonska. Toda tudi ljudstvo Amerike spada k beli rasi in mešanica ljudstev v sebi nosi one razkrajajoče klike, ki bi semlele velike narode na pozorušču svetovne zgodovine . . . — In Japonska? — Mi smo še barbari; vi tako mislite. Da, mi smo še barbari, naša kultura pa je stara. Ne kultura, kakor je vaša. Naša kultura je vzklila iz slave in sijaja preteklih vekov in je rasla v deželi Vzhajajočega solnca, čisto in zvesto. Naša kultura je rasna kultura. Naša kultura ni zunanjost. Kar je na nas zunanjosti, smo jo prevzeli od bele rase ... Overton se je omalovaževalno smejal. — Mi nismo postali kristjani, toda potrpežljivi, ponižni, brez velikih zahtev in požrtvovalni smo, — je nadaljeval Mutsuhito Dsain. — Japonec ves srečen umrje za plemenite ideale. V duši našega ljudstva še vedno tlijo one svete, strahotno velike sile, ki so v zapadnih narodih že izumrle. Japonec je ostal zvest svojim dediščinam, je pa z velikanskimi koraki sledil zapadni civilizaciji, na mnogih črtah jo je celo prehitel. Japonec ije obenem konservativen in modem. Neomahljivi temelj naše moči, naše prihodnje oblasti je nravna moč in čistost duše . . . — Amerika je dyiignila svet! — je protestiral Overton. — Mr. Mutsuhito Dsain, naši stroji so glasniki svetovne oblasti dela! Japonec je s priznanjem prikimal. — Da. Amerika je delala čuda. Samo da je postala tu človeška duša stroj, med tem ko je pri nas človek duša stroja . . . Overton se je trpko smejal. — Čudim se, da imate tako mnenje o narodu, katerega zakladi so podlaga vaše izobrazbe! — je potem pripomnil razdraženo. Za »Kmetski list« slovenski kmetski narod ni narod poštenjakov lin korenjakov, marveč narod plašljivcev in elabičev, katoliška Cerkev pa je velika strašilnica, ki plaši svoje uboge vernike s hudičem in s ovrenjem na ražnju na onem svetu. Še več! Cerkev ¡mu je velika barantavka z grehi. »Ti daj SLS svoj glas pri volitvah, jaz ti pa odpuščam grehe«: takšna je po besedah samostojmo-kmetijske-ga glasila katoliška Cerkev. »Kmetski list« je s tem pisanjem zopet dokazal, da je do zadnje niti svojega bistva iprešinjen z lažnjivim svobodo ¡miselstvom in s ¡strupenim nasprotstvom proti katoliški Cerkvi. Ljudje, ki se upajo Cerkev tako sramotiti in grditi, niso katoličani, tudi kristjani ne. Kolovodje radičevizma med Slovenci naj bodo prepričani, da bodo to sramotenje slovenskega kmetskega ljudstva in (katoliške Cerkve pri prihodnjih volitvah drago plačali. Ne vemo, ali ¡jih bo na onem svetu hudič na ražnju cvrli, in tega jim tudi ne želimo. Ne bo ¡pa izostala kazen za njihovo predrzno zaničevanje slovenskega kmetskega ljudstva in katoliške Cerkve. Ta kazen bo v tem, da jih bodo volitve kakor na ražnju scvrle, da jih ne bo ostalo — nič več! 1 Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Za dan 30. oktobra t. 1. so razpisane volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. To je stanovska zbornica za trgovce, obrtnike in tovarnarje. Do zdaj so mislili naši politični nasprotniki, da je ta zbornica kraj, kjer smejo le oni govoriti. Na prave zastopnike trgovcev in obrtnikov pa se niso ozirali. Temu je bilo krivo posebno to, ker so trgovci in obrtniki preveč zaupali demokratom in jim pustili, da so delali, kar so hoteli. Kmet priznava, da mu je obrtnik in trgovec potreben. Obrtnik in trgovec pa ¡tudi ve, da je njegovo blagostanje odvisno od tega, v kakšnem razmerju je s kmetom. Večinoma so obrtniki in trgovci toliko uvidevni, da .se ¡res smatrajo in tudi postopajo kot prijatelji kmeta in gledajo na to, da ga ne odirajo in ne goljufajo. Zato vlada na splošno v tem oziru mir med temi stanovi. Napačnega mnenja pa so oni obrtniki in trgovci, ki mislijo, da jim ¡je na prosto dano izkoriščati kmeta. Kjer se to godi, tam si kmetje znajo kmalu pomagati. Najbolje pa je, da tega nikjer ne bi bilo treba. Kakor v gospodarskem oziru, tako pa hoče naš kmet, da med temi stanovi vlada tudi ¡političen mir in soglasje. Saj tudi Obrtnik in trgovec ima iste težave in iste skrbi v političnem oziru kot kmet in zato je ¡potrebno, da se obrtniki in trgovci pridružijo kmetskemu političnemu stališču. SLS noče ¡stanovskega boja kmeta zoper druge stanove, kakor to dela radičevska in socijalistična stranka, ampak hoče medsebojno razumevanje in mirno soživljenje vseh stanov, ki so drug drugemu potrebni. Zato združuje SLS v svojem krogu največ kmetov in zastopnikov drugih stanov, posebno obrtnikov. Kljub temu pa moramo reči, da so pa nekateri trgovci in obrtniki, ki iz nam neznanih vzro kov niso še pristopili v naš krog in se družijo s tistimi, ki so nasprotniki našega ikmeta in našega naroda sploh. Tem trgovcem in obrtnikom priporočamo danes: Čas je tu, da tudi vi Obrnete hrbet SDS stranki, ki je največ škodovala tudi vašim gospodarskim interesom! ŠDS je gospodarska pijavka Slovenije in je svoje požrešno žrelo nastavila tudi na trgovce in obrtnike. Vi imate zdaj moč, da to pijavko odstavite, da vam ne bo pila še dalje gospodarske moči! Zdaj ¡je čas, da se pokažete tudi vi, da soglašate z večino svojega naroda, da ste tudi vi vsi v krogu SLS. Ako se ne doseže .preje ¡sporazum za miren nastop, tedaj bodo volitve in tedaj 'bo ura, v kateri se odločite za pravo in to je za kandidatno listo SLS. Do tedaj pa se pobrigajte, ali ste v volilnem 'imeniku, ker čas za popravilo traja le samo do 8. oktobra! Da bomo nasprotnike poznali. »Ljudje ne smejo biti preveč pametni.« Naši demokrati sedaj vpijejo, češ, da 'Se šole krčijo, ko ima naše ljudstvo itak premalo izobrazbe. Pravijo, da to delamo mi, ker hočemo doseči, da ljudje ne bodo preveč pametni! Naši ljudje so pa že toliko pametni, da vedo, kje in kake šole so potrebne! Tako so demokrati napravili v okolici Ljubljane okrog 30 takih razredov, kjer je bilo po 5 učencev, samo da so svoje ljudi, Sokole in orjunaše, imeli blizu Ljubljane. Res smo napravili, da so se te šole ukinile in razredi združili, učitelji pa poslali tje, kjer je bilo kaj dela. Enako ¡so hoteli ¡potem tudi pri nas vse polno novih razredov vpeljati. Tudi v tem oziru se jim ni posrečilo. Dejstvo je tudi, da vedno več ljudi študira, vse hoče le v pisarne, za ostale stanove ¡pa primanjkuje delovnih moči. Najbolj potrebna je gotovo srednja šola — gimnazija, iz katere pridejo potem duhovniki, zdravniki, sodniki, profesorji itd. Toda ravno nad te šole so se demokrati spravili, to pa posebno zavoljo tega, ker v te latinske šole pošilja kmet svoje sinove. Ko so ¡sedaj hoteli ukiniti mariborsko gimnazijo na podlagi poročil, ki sta jih svojčas predlagala demokratska zaupnika na velikem županstvu, smo dvignili svoj protest v Beogradu, demokratski poslanec Pivko pa je protestiral v Mariboru, kjer ga nihče ni poslušal, ¡ki ima moč, kaj izpremeniti. Oblastni odbor pa je sklenil, da za letos vzdržuje V. razred, ako bi se istinito ukinil, kar pa se ne bo zgodilo. Tako mi delamo za šolstvo. Ljudje so dosti pametni, da bodo demokrate in njihovo klevetanje spoznali. Dve fronti. Demokrati pišejo, da sta sedaj v ¡političnem življenju dve fronti. Na eni fronti so demokrati pa radičevci, pa ne vemo še kdo vse; na drugi strani pa radikali. Do zdaj smo mi Slovenci pod zastavo SLS tvorili ¡tretjo fronto, zoper katero so vodili demokrati tako svoje zaveznice kot tudi radikale. Zdaj pa ¡se je tretja fronta združila z drugo, radikalno fronto v skupen nastop proti demokratsko-radičev-ski fronti. Res, zdaj sta dve fronti, zato je demokrate strah in vpijejo, kak zločin smo storili, ko smo šli z radikali v vlado zoper njihovo fronto. Le naprej, do .končne zmage! »Še 100.000 kmetov je . . .« tako vzdihuje Prepeluh, da je ¡še tako velika množica kmetov, ki ni volila radičevcev v Sloveniji. In dalje pravi, da teh 100.000 kmetov ne zna brati in ne zna misliti. Lep po-klon »kmetskega voditelja« slovenskim kmetom, ki so po svoji izobrazbi daleč poznani. Po mnenju radičevcev pa niso niti pismeni. Drugič bodo morali še Kranjci tako voliti kot smo mi Štajerci, da ne bo nobenega radičevca več, potem bomo dovolj — pismeni! Ko pomagamo — nas psu jejo! Naš minister dr. Gosar je predlagal ¡nujno odpomoč vsem onim, k so trpeli radi raznih ujm, in ministrski svet je sklenil na njegov predlog, da se bo ta pomoč tudi res nudila. Pravilno pa je, da ¡se ne bode delilo denarja, ker se pri tem navadno ne postopa čisto pravilno, ampak da se bo dala ljudem prilika, da bodo dobro zaslužili, da pa se jim davčno breme olajša. Tam, kjer so nastopale povod-nji, se bodo hudourniki in potoki zagradili. S tem bodo ljudje zaslužili in se bo povodenj v bodoče preprečila. In drugod, kjer nastopa suša, se bodo izpeljavali kanali od rek in potokov, se bodo gradili veliki vodovodi. Če damo danes samo denar, pa naj bode vsako leto povodenj ali suša, bomo vsako leto dajali denar in bomo vsi vedno večji reveži. Za to maše delo pa nas nasprotniki psujejo, češ, da ljudem ne pomagamo. Bolje je, če človeku pomagaš sezidati hišo, kot pa ga vzameš samo en večer pod streho! Nasprotniki tudi sedaj delujejo. Mnogi naši mislijo, da je zdaj po volitvah političen — mir. Res ni tako burnih shodov, ali na tihem se vendar veliko dela. Kot svojo najvažnejšo nalogo so si nasprotniki zastavili to, da razširijo svoje časopisje. V tem oziru so bili nasprotnDki bolj delavni kot mi! Pa za naprej tudi to ne sme biti! Tudi naši ljudje bodo gledali na to, da se naše časopisje do skrajnosti razširi, nasprotno pa da — eoloh izgine! Mariborski okrajni zastop za gospodarski napredek okraja. Mirno lahko zapišemo trditev, da ¡mariborski okrajni zastop, kar se tiče delavnosti, .prednjači vsem okrajnim za-stopom na Štajerskem. To dokazuje delovni načrt, katerega si je začrtal na svoji seji dne 26. septembra. Najprvo je zboroval ozj:i odbor okrajnega odbora, a nato celotni (ple-num) sosvet pod spretnim vodstvom načelnika-gerenta g. dr. Andreja Veble. Glavna točka razprav odbora in plenuma je bila* bodoči okrajni proračun. Pri tem se je oziralo na dve glavni potrebi okraja. In to sta: ziboljšanje obstoječih ter zgradba -novih cest. Stare ceste se sedaj temeljito popravljajo povsod se kopljejo obcestni jarki in letos se navozi toliko prod ca na sjabejiše ceste, da ¡bode stanje cest takoj boljše Cestarjem se je letos zboljšala plača, a zahteva .se od njih brezpogojno, da so neprestano na cesti in vršijo svoje delo zares vzorno. Za bodoče leto so predvidena sledeča nujna potrebna dela: nadaljevanje ceste pri Sv. Petru, iz Bresternice do Sv. Kriza, preložitev Rajzmanovega klanca pri Jarenini, ¡sprememba občinske ceste iz Dogoš v Rogozo v okrajno cesto ter prevzetje občinske ceste pod Pohorjem iz Limbu-sa preko Peker, Radvanja in Razvanja do Hoč. Pri teb delih morajo prizadete občine prispevati eno tretjino, a ostalo okrajni zastop. Občina Gornji Jakobski dol je zaprosila, da bi prevzel okraj oni del ceste v smeri proti Polički vasi, katerega je dala občina z ljudskim delom tlakati in nasuti s prodcem. Okrajni zastop je sklenil, da bo tudi v bodoče g polno paro deloval ma to, da se dvigne naša živinoreja. Osobito skrb za dobre plemenjake-bike in merjasce bo vodila naš okrajni zastop pri ¡sestavljanju novega proračuna. Pri nakupu bikov dobijo posestniki eno tretjino nakupne cene povrnjene od okrajnega zastopa. Šest občin, oziroma živinorejcev pa dobi kot nagrado za vzorno oskrbovanje po enega bika brezplačno. Te bike bo nakupila te dni komisija, ki je poslana od okrajnega zastopa in oblasti v Avstrijo. Tudi za konjerejo tin druge gospodarske panoge žrtvuje okrajni zastop lepe svote. Predvidene so tudi podpore za tečaje in za mlade ljudi, ki se posvetijo kmetijstvu in njega pravi napredek. Pridne viničarje, ki že več kot 25 let služijo pri enem in istem gospodarju, bo okrajni zastop letošnjo jesen posebej nagradil. Okoli 50 viničarjev in poslov je že zaprosilo za te nagrade. Okrajni zastop je postal v zadnjem času tudi dedič po stari Avstriji. V občini Gradišče pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je imel okraj Arivež veliko posestvo, določeno za vzorni pašnik. Po mirovni pogodbi ¡in novi meji na severu je veliki del tega posestva pripadel naši državi. Lastninska pravica tega posestva preide na naš okrajni zastop. Posestvo meri 343 ha, po večini so to sečni gozdovi, rijive in travniki. Posestvo predstavlja lepo vrednost. Tu se bo dal napraviti vzoren planinski pašnik in vzrejališče za plemen ske bike. Okrajni zastop je že prevzel upravo tega posestva. Izreklo se je priznanje g. Gradišniku, posestniku pri Sv. Duhu, ki je opozoril naše oblasti na to posestvo in je Na Mutsuhito Dsainovem obrazu je zaigral oni značilni Budha-smeh. — Hvaležen sem g. profesorju Brirfkley, katerega bistroumnost je v nove smerii naravnala mojega blodečega duha, — se je priklonil. — In po osebi g. profesorja Brin-!key sem hvaležen tudi Ameriki: imel bi ¡jo za svojo drugo domovino, ako ne bi bil Japonec . . . Overton je zbočil levo obrv ¡im je tako gledal tovariša. Leta sem sta delala skupaj v delavnici profesorja Brinkley dn sta bila oba najznamenitejša asistenta na univerzi v San Frančišku: »bela bistroumnost« in »rumena bistroumnost« kakor ju je imenoval profesor Brinkley, nista mogla postati prijatelja, ker sta v resnici drug drugega omalovaževala, dasi sta spoštovala in cesto občudovala velikansko duhovitost drug druga. Eden kemik, drugi fizik. Ponos znanstva. Veliki duhovi se razumejo, toda sovražijo se. Razen tega je eden\'?l, drugi rumen. Tudi sedaj se gledata, kakor napeto opazujeta medsebojne gibe zmagovita Amerika in prodirajoča Japonska . . . — Vi Japonci ste zelo uslužni — se je zaničljivo smejal Overton. — Uslužnost je za vsakega obvezna. — Razen tega tudi zelo pridni. — Da, Japonec je kakor kak velik ulj. Leto za letom izpusti roje in vračajoča se mladina prinaša svoj dar v deželo črešenj: nasrkano kulturo ... — In v resnici mislite, da Amerika zaostane v svetovnem boju obeh plemen? Zavesa na vratih sosedne sobe se je zganila in prikazal se je smehljajoči se obraz profesorja Brinkley. — Zopet politizirata? — je vstopil prijateljsko. — Znanstveniku pripada preiskovalna cevka, pravniku zakonik, diplomatu pa očitki zgodovine. Gospoda, kaj je novega? Overton je skomizgitil z ramo. — Končal sem, — je spoštljivo rekel mali Japonec. Profesor Bninkley se je nagnil nad goste vrste formul dn jih je pregledal. Na razumnem obrazu se je odražalo veliko iznenadenje. Nervozno je gladil dolgo, sivo brado, potem pa je odložil svinčnik. — Živijo, sinko ... Vi bodete vršili še velika dela! — je z velikim veseljem stresel Mutsuhito Dsaiinovo roko. — Prav! Prihodnji teden priredim zabavni večer. Čas je, da hčer vpeljem v družbo. Gospoda, upam, da bom imel čast . . . II. Imenitni vozovi in avtomobili so drveli proti palači. Gostje so ¡se že zbirali. Pred vrata je topotal tudi Mutsuhito Dsadnov enovprežmi voz. Mladi japonski fizlik je prevzet stopil v vežo s palmastimi zavesami in se je skromno podal med dvema vrstama priklanjajočega se služabništva v nadstropje, odkoder je mehko lin fino prihajal skozi pre-progasta vrata ženski smeh. — Mr. Mutsuhito Dsain! — je javil vratar. Sto oči se je zapičilo v njega . . . Zmedeno in negotovo je stal v žarki svetlobi luči. Snežnobele roke se bli-ščijo, dragi kamni iskrijo nalik pomanjšanim zvezdam, salonska obleka, uniforma, ljudje, ki jih ni nikdar videl, obrazi, ki niso taki ko njegov . . . Skromno in ponižno se je priklanjal na desno in levo; mučil se je kakor rumeni žužek na vodni gladini rdečecvetličnega potoka . . . — Mutsuhito! — mu je prišel profesor nasproti s prijazno preprostostjo. — Ravno o vas sem govoril družbi. No, pridite, da vas predstavim . . . In je peljal s seboj rumenega možicka, da ga predstavi krasoticam gornjih desettisočev. Tu blešči ognjeno, črno oko, tam se ozira na njega hrepeneče, plavo oko in on mora stati tam v ognju radovednih, vprašujočih oči, ki izražajo priznanje ali omalovaževanje. Iz fino oblikanih ust se prikrade izzivajoč smehljaj, tihe pripombe zazvenijo za njim, ko pod vodo se potapljajoči glas zvona. Koliko ljudi! Vsak je drugačen im vsi enaki. Gibi so pretehtani in vljudni, smeh je tudi enak, morda je ista tudi bol, ki jo zakriva maska smeha ... 0, koliko bolje je v laboratoriju, kjer so mu retorte, soli in podstavki sami dobri prijatelji. Kjer lahko mirno in skrbno dela poizkuse in se mu ni treba priklanjati pred muhastimi krasoticami, neumnimi diplomati in brezdušnimi bankirji . . . Zagledal je Overtoma. Pod vznožjem odra je Sital in zabaval krasno damo. Ljubo mu je bilo, da vidi razen profe- sorja Brinkley še enega znanca. Profesor ga je sedaj prijel za roko in ga peljal proti odru. — No, hodite, dragi prijatelj, da vas predstavim svoji hčenki . . . Alice! Dekle se je pozorno ozrlo v očeta. — Predstavim ti Mr. Mutsuhito Dsaiina, dragega mi učenca in sotrudnika ... On je moja desna roka! Dekle je za trenutek iznenadeno pogledalo rumenega možička, potem pa se je ljubko priklonila in mu podala roko . . . — Drago mi je, da vas lahko spoznam. Oče je govoril o vas mnogo lepega . . . Mutsuhito Dsain se je priklonil, pozdravil je tudi Over tona, toda niti besedice nli spravil na usta; nekako začaran je nemo zrl v očarljive dekletove oči. Kaka zvezdal Kaka črna zvezda! Globlja od neskončnosti, v kateri odpove celo žarek teleskopa . . . Profesor Brinkley se je nekaj časa radoval učenčevi zmedenosti, potem pa ga je ljubeznivo objel, tako se je smejal hčeri v oči. — Mutsuhito Dsain in Overton sta mi zelo blizu; rad bi, da bi ju imela za prijatelja. Zlasti ti priporočam Mr. Mutsuhito Dsaina, ker je otrok tujega naroda in mu bo pozornost dvakrat ljuba . . . Ljubki, stari znanstvenik je odfoitel, da sprejme dosle goste. Iz ozadja se je prikazala sivolasa starka im se je postavila k Alici kot gardedama. Tetka Bettsy — se je smejala Alice in je predstavila gospoda. Tetka je prijazno pogledovala malega Japonca. — Gospod Brinkley vas je z izredno pohvalo poveličeval — se je smejala na njega skozi kukalo. — Kako dolgo ste že v Ameriki? — Šest let — je rekel Mutsuhito l>sain z neoporečno vljudnostjo im je vzdihujoč ponovil: — Šest let že . . . Zdelo se mu je, da je našel v ljubi tetki oporo. — Ali od tistega časa niste bili v domovini? — Pač. Pred dvema letoma. Ko mi je mati umrla. — Uboga Alice je itudi sirota — je kimala starka. — Zgodaj je osirotela, jaz sem jo vzgajala . . . (Dalje prihodnjič.) preprečil, da Nemci niso na tihotapski nafiin posekali lepega lesa. Da se bodo mogle v bodoče okrajne ceste tam, kjer jih težka vozila, osohito avtomobili, bolje vzdrževati, je okrajni zastop soglasno sklenil, da se naloži posebni davek lastnikom teh vozil. Ta davek bo nesel letos okraju nad 46 tisoč Din. Večina prizadetih lastnikov avtomobilov se je že izjavila, da bo plačevala ta davek, M je gotovo pravičen. Prvikrat sta seji prisostvovala nova člana gg. Alojzij Schioker, posestnik od Sv. Mairjete, in Kari Stržina, župan na Pobrežju. Predsednik je nova člana posebej pozdravil. Delo pri mariborskem okrajnem zastopu .se vrši lepo mirno in vsi sklepi so soglasni. V pravem naprednem gospodarskem delu se tu najdemo v lepi slogi pristaši vseh strank. Vodstvo okraja pa imajo vendarle vodilni pristaši Slovenske ljudske stranke. S svojim smotrenim in nesebičnim delom pokažejo naši možje, da razumejo delati za pravi napredek okraja. _ Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Poslanci v Beogradu. Ker je za dne 5. oktobra oila sklicana seja narodne skupščine, so poslanci vseh strank že nekaj dni preje prišli v Beograd. Naši poslanci so imeli v torek svojo sejo, na kateri so sklenili, da kar najtesneje deluje naš klub z radikalnim klubom. Sklepalo se je posebno še o načinu tega sodelovanja. Overovljenje mandatov. Prve delo v Beogradu bo sedaj, da se overovijo mandati poslancev, ali so res pravi prišli in če so bili pravilno izvoljeni. Poseben odsek preiz-kuje o tem vse podatke in tudi pritožbe. Tako bo prišel tu v ponovno razpravo ljubljanski mandat, k so si ga demo-kratje prigoljufali. V tem odseku bo predsedoval radikal Milan Srskič. Nato se o mandatih glasuje v skupščini. Tu so hoteli Pribičevič in njegovi kompanjoni delati vladi zgago s tem, da bi Davidovičevce pritegnili v glasovanje zoper vladine poslance. A to početje se jim je v celoti ponesrečilo. Predsedstvo narodne skupščine. Tudi v predsedstvu narodne skupščine bo seveda imela vladina večina vsa mesta. Za predsednika je kandidiral Ninko Peric. Predpriprave za proračun. Eno najvažnejših del državne politike je pač sestava proračuna. Da se to more zgoditi v pravem redu, so posamezna ministrstva že v glavnem sestavila osnutke novega proračuna. Glavna misel, ki je vodila vse ministre, je bila: Zmanjšati je treba bremena ¡kmetu, ki previsokih davkov ne more več prenašati. Zato se bo proračun zopet znižal za 1 milijardo dinarjev. Druga misel je bila ta, da se mora dati sicer vsem, ki so v državni službi, primerna plača, da pa se moča štedit-i in ne nastavljati več ljudi kot je potrebno. V vsej Evropi ima naša država največ državnih nastavljencev. Tretje načelo je v tem, da se bodo vsa državna podjetja postavila na strogo trgovsko stališče in če to ne bo šlo drugače, se bodo oddala zasebnim ljudem ali družbam v najem. Tako je že oddala država veleposestvo Belje raznim posestnikom in to podjetje bo neslo, dočim smo lani doplačali težke milijone. Enako nameravajo z železnico. Mimogrede bodi omenjeno, da je pri železnici tako, da se danes že skoro vsak razven kmeta že vozi za polovično ceno. Zato ni čuda, da je izguba. Zelo važno je pa tudi to načelo, da se bodo velika javna dela kot naprava železnic, cest in druge take stvari postavile v izreden proračun, ki se bo izvršil z velikim posojilom, ne pa kot do zdaj, da so te stvari hoteli plačati kar v enem letu, dasi služijo potem za 10 let in še dalje. Davkoplačevalci, ko iso slišali o teh načelih novega proračuna, so se zadovoljno oddahnili. Razdelitev delokroga med državo in oblasti je eno naj-glavnejših zadev naših samouprav, lici ravno zaradi tega niso mogle tako uspešno delovati, ker še to razmerje ni bilo urejeno. Pretekli teden pa so bili v Beogradu vsi predsedniki oblastnih skupščin. Tudi mariborski predsednik Naša društva. Društvom! Skličite še tekom tega meseca sejo in sklepajte: 1. o domači knjižnici, koliko knjig je treba nakupiti; 2. o poživitvi Mladeniških zvez in kdaj bodi prvi sestanek mladeničev v ta namen; 3. kako razširiti naše časopise: »Naš dom« in »Slovenski Gospodar«. — Prosvet. zveza v Mariboru. Kaj bo oživilo društveno delovanje po zimi? Dobro knjiga! Zadnji čas je izšlo več zelo dobrih knjig. Omenjamo povest »Dom«, »Dušica« v treh delih, »Zadnji Mohikanec«, »Storžek in njegovo burkasto življenje«, Otroci solnca«, »Iz otroških ust« in druge. Vsa društva imajo seznam knjig knjigarne sv. Cirila v Mariboru. Skličite sejo, naročite knjige v naši knjigarni! Oživite društveno življenje potom društvene knjižnice! Fantje-prostovoljci, prijavite se! Vse one fante, ki so pripravljeni, da bi stopili na čelo Mladeniškim zvezam v domačem kraju, vabimo, da se nam prijavijo! Prosimo tudi naša društva, da na svoji seji sklepajo o poživitvi mladeniških zvez ter nam sporočijo naslov teh fantov, da jih povabimo na tečaj, ki se bo v kratkem vršil. Živahne agitatorje iščemo! Vvsakem kraju želimo imeti svoje agitatorje in agitatorice za naše časopisje. Ker jih ne poznamo sami, naj se nam prijavijo, da čimpreje stopimo z njimi v razgovor! Oni, ki so lansko leto stopili v naš krog, so bili uspehov in zahvale zelo veseli. Letos hočemo ta krog še povečati! Prijavite se na dopisnici: Uprava »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico naznanja vsem članom in članicam, da ima v nedeljo, dne 9. okt. cerkveno pobožnost v cerkvi Matere milosti. Popoldan ob petih bo predavanje v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predavatelj č. g. prof. Pavel Živortnik. Ker je sestanek važnega pomena, zato vabi k obilni udeležbi odbor. Januš Goleč: Urošem kaša. Stari Herg iz Marenberške grabe je bil poleg kmečkega poJciio« 6e lovec in dolgoletni cerkveni ključar. Na lovu ! g. dr. Leskovar je bil v Beogradu. Ti predsedniki so storili na svojem zborovanju posebne sklepe, ki so jih predložili vladi. Ti sklepi se tičejo predvsem tega, da se da samoupravam čim večji delokrog, ki ga bodo oblastne skupščine nemoteno in z enakim vplivom kot državni organi mogle izvajati. Ker ima sedanja vlada veliko zanimanje za to, da se samouprave razvijejo, je verjetno, da se bo že v letošnji proračun uneslo vse zahteve oblastnih skupščin. Po veliki večini prevzamejo oblastne skupščine ves delokrog zdravstva, kmetijstva in javnih del. Mariborska oblastna skupščina je v tem oziru že prevzela delokrog zdravst va in deloma kmetijstva. V DRUGIH DRŽAVAH. Bolgarska odklanja odgovornost za makedonstvujuče. Kot smo zadnjič poročali, imamo v Macedoniji kakor malo vojsko z makedonstvujučimi, katere pa so naše čete deloma že zajele, v kolikor niso ušli v Bolgarijo. V tej zadevi se je potem vršil med našo in bolgarsko državo razgovor, v katerem Bolgarija odločno odklanja vsako odgovornost za te upornike, oziroma roparje iz drugih okrajev, ki so prišli v Macedonijo ruvat zoper Jugoslavijo. Bolgarski kralj Boris se ženi. Zato je šel v Italijo, kjer je grška princesinja, katero hoče poročiti. Italijani so mu povsod pripravili slovesen sprejem. Kralj Boris išče potom svoje poroke najtesnejše zveze z ostalimi vladarskimi rodbinami na Balkanu in upa, da se bo tudi tem potom veliko pripomoglo, da se uresniči zahteva: Balkan balkanskim narodom! Blamirana Madžarska. Madžari so se predrznih sprožiti v političnem svetu razpravo, da se naj popravijo njihove državne meje in naj se jim povrne svoječasno madžarsko ozemlje. Kot prvoboritelja za to so dobili nekega lorda Rothemer-a na Angleškem, ki je lastnik velikega lista. Ta človek je v resnici dolgo časa šaril, a angleška vlada mu ni nasedla. Tudi od italijanske strani se je poizkusilo kaj doseči, pa se (Je Madžarska blamirala. Zdaj pa madžarski listi iz maščevanja in da obrnejo pozornost drugam, pišejo, kako je leta 1920 bila Francija zato, da se izpremenijo meje Madžarske in se razširijo. Toda tudi to ji nič ne pomaga. Meje so zarisane po mirovnih pogodbah, izpremeniti jih more le vojna. Te pa si Madžari ne želijo, ker bi bili od vseh strani obkoljeni. Besni Italijani! Da ohranijo fašisti Italijo v stalni razburjenosti in napetosti, potrebujejo nasilja. Ta pa vedno bolj in bolj izvajajo nad našimi ljudmi, ki so še v Italiji. Dan za dnevom pride preko meje precej beguncev, ki so mogli odnesti le golo življenje. Najbolj žalostno pa je to, da se najdejo med Slovenci tudi izdajalske duše, ki so se prodale fašistom ter kot nekoč janičarji pomagajo Italijanom proti lastnim bratom. Hindenburg — nemški državni predsednik — 801et-liik. Znani nemški general Hindenburg je pred par leti postal predsednik zvezne nemške republike. Jasno je, da je imel in še ima mnogo političnih nasprotnikov. Toda kljub svoji starosti je znal obdržati položaj v svojih rokah. Te dni slovesno obhaja 801etnico. Ob tej priliki je dal pomilo-stiti vse, ki so v ¡ječi zato, ker so njega žalili. Na Španskem še vlada močna roka. Prima di Rivero, general z eno roko, ki pa je močna dovolj, še vedno obvladuje položaj. Za 10. oktober je sklicana skupščina v glavno mesto Madrid. Ob tej priliki so hoteli generala ubiti. Pa on je pravočasno razkril zaroto in zarotnike pozaprl. Rusija ima še vedno notranji boj, v katerem je Trocki še tako močen, da ga ne upajo kar kratkomalo odstraniti, ampak ga le počasi odžagavajo. Težkoče pa ima Rusija tudi s svojim poslanikom v Parizu, z Rakovskim, ki je skoro povzročil prelom zvez med obema državama. Bil je preveč odkrit — komunist. Zdaj bo Rusija poslala drugega poslanika v Pariz. — Z Angleško si Rusiija še vedno ni dobra. To razmerje se je še poslabšalo, odkar Angleška skuša Turčijo pridobiti za svoj nastop zoper Rusijo. Vpliv Rusije v Aziji pa je naravnost velikanski. Če bodo enkrat te sto- me je hotel imeti kje v bližini. Ni naju priklepala enega na drugega posebna ljubezenska vez, stari ni imel niti enega zoba več in ni mogel žvižgati. Sram ga je bilo priznati, da ne more poklicati z žvižgom svojega psička in radi tega sem opravljal jaz ta posel, ne da ¡bi bil kedaj očital osivelemu lovcu njegov od narave zakrivljeni nedostatek. Pozno jesenskega popoldne smo imeli lovski oddih v oni globoki grabi, ki razmejuje Remšnik in Kaplo. S Her-gom sva sedela vsak na svojem smrekovem štoru. Kak dober streljaj pred nama čisto v kotanji ob potoku je bil pa Strašnikov mlin. Jedla sva in pila, obema je obviselo oko na mladostno brhki ženki, ki je stopila iz umazanega mlina ter razvešala capje. Še predno je bila gotova, so se odprla vrata na kočuri in prav marogast in grbast ded je zaupil: »Lona, marš v bajto! Kaj boš zijala te lovce!« Prepričan sem bil, da klice dekleta oče, ki skrbi za hčerko, ker ravno lovci so tolikokrat nagajivi ter razposajeni napram l jubkemu ženskemu spolu. Stari Herg se je razsul v smeh in bil čisto drugega mnenja z opazko: »Later (ded) puklasti je ljubosumen in misli, da bova kar pojužinala to mlado babnico.« Lepa Lona je bila torej žena tega starega grbavca — to je bilo za me uganka. Tovariš mi je čital z obraza, da dvomim o istinitosti njegovega pojasnila in mi je zaupal nekaj iz preteklosti ljubosumneža: »Ta puklasta pošast spada v zapor«, je začel lovec, »ne v to grabo in še k tako cvetoči ženi, ker je prvo enostavno zadavil. Da boste razumeli mojo obdolžitev, moram pripomniti, da se je priklatil ta later pred leti nekod od Arveža v to grabo. Mlin je bil last Štrašnikove Ajte (Agate), ker ta posestnik se piše drugače. Bable je bilo odbijajoče zunanjosti, že precej visoko na klinih lestve jesenskih let in sama v bajti. No, pregovoril je babnico, da mu je zapisala življenje in mlin. Otrok seve ni bilo, pač pa je stara avša okušala skozi leta in leta razliko med samskim mirom in zakonskim brezovim oljem, s katerim jo je ma-zal later vsak dan. Od surovine ni mogla, ker je bil mlin njegov, je pač trpela v peklu te bajte, dokler ni prišlo po njo najhujše — nasilna smrt. in stomilijonske mase boljševiške postale, bodo to ta Arijo in morda tudi za Evropo krvavi dnevi! Kaj je novega? Poslanci so odpotovali vsi t Beograd, kjer &e «tonejo zasedanja narodne skupščine. Veliki župan mariborske oblasti g, dr. Fr. Sehanbach je nastopil 14dnevni dopust. G. velikega župana zastopa g. dvorni svetnik Stare. Častiti župni uradi se vljudno naprošajo, da z obratno pošto vrnejo Martinišču v Murski Soboti vse še neprodane srečke. Odbor jih namreč nujno rabi in tudi čas žrebanja se bliža, to je: dne 13. novembra. — Odbor. Občinske volitve v Ljubljani. Zadnjo nedeljo so se vršile v Ljubljani občinske volitve. Volilnih upravičencev v celi Ljubljani je 14.546, število oddanih glasov maša 10.432, torej se ni udeležilo volitev 4114 upravičencev, t. j. skoraj ena tretjina. Količnik znaša napram številu oddanih glasov 212. Dobili so: SLS 19, socijalisti 2, SDS 23, napredna gospodarska stranka 2, komunisti 2 in neodvisna gospodarska lista 1. Zagreb ima zopet svojega župana. Kakor znano, so se Zagrebčani pri zadnjih občinskih volitvah otresli Radiča, in je v mestu samem grozno pogorel. Dne 4. t. m. se je vršila v Zagrebu volitev župana. Županom je bil zopet izvoljen arhitekt Heinzl, ki pripada Hrvatskemu bloku. Heinzl je izvoljen od prevrata do danes že četrtokrat za zagrebškega župana. Vtopljenec v Dravi. V sredo, dne 28. m. m., je nosila močno narastla in umazana Drava skozi Maribor žensko truplo. Dosedaj še ni dognano, odkod je voda truplo prinesla, najbrže pa gre za žrtev povodnji na avstrijskem delu Koroške. Zastrupljenje z gobami. Zadnji torek se je zastrupilo v Mariboru z uživanjem strupenih gob sedem oseb. V bolnico je bila prepeljana cela rodbina Wessiak. Oče in mati sta se zastrupila lažje, sin in hčerka pa težje. Po temeljitem izpranju želodcev je vsem zastrupljencem odleglo in so izven nevarnosti. Slovesna otvoritev in blagoslovitev železniškega postajališča Cirknica. V nedeljo, dne 9. t. m., bo slovesna otvo ritev in blagoslovitev novega železniškega postajališča Cirknica, ki leži med postajama Št. Ilj v Slov. gor. in Pesnica. Boj za dosego te postaje je bil dolgotrajen in gre glavna zasluga za izposlovanje te ljudske zahteve Jugoslovanskemu klubu n vrlemu našemu poslancu in domačinu g. F. Žebotu. Nedeljski lovci. Zadnjo nedeljo so lovili v okolici Zr-kovc pri Mariboru sami samostojni demokratje iz Maribora. Sedaj še namreč ljudje po opravljeni nedeljski službi božji nabirajo po koruzah in njivah hrano za svinje in živino, in vsak lovec bi moral dobro ločiti med zajcem, fazanom, jerebico in — človekom. Žrtev neprevidnosti nedeljskega lovca je postala v nedeljo popoldne v zrkovški okolici neko 201etno kmečko dekle. Lovec iz Maribora jo je obstrelil, da so jo morali naložiti v avtomobil in so jo prepeljali na stanovanje lovca, ki je slučajno zdravnik. Okoliško ljudstvo, ki že itak gleda neprijazno mestne lovce, ki mu pomandrajo ajdo, repo itd., je vsled omenjenega slučaja neprevidnosti starejšega gospoda ogorčeno. Smo radovedni, ali se bo za ta slučaj zanimala sodna oblast, ker ▼ slučaju, da bi se primerilo kaj podobnega kmetskemu človeku, bi ga oddali takoj roki pravice, da bi si ohladil preveč strastno lovsko kri. Požari v Prekmurju. V Domanjševcih je vpepelil požar hišo in velika gospodarska poslopja posestniku in kovaču Jožefu Breskoču. Požar je zanetila zlobna roka. — V nedeljo ponoči je bil velikanski plamen razsvetlil nočno temo v smeri Odranec in Malmec. Kakor se poroča, je uničil požar na Melincih dve hiši. V krajih ob Muri so sploh pogosti požari. Strašnikovo Ajto so pokopali pred leti. Že koj na sedmini po pogrebu se je hvalil later, da ni bila žena prav nič bolana. Preselila se je od njega v samo večnost radi tega, ker jo je on malo preveč pobožal po krofu. Ta samohvala je prišla na uho orožnikom, ki so vtaknili mlinarja pod ključ. Do porote ga je tirala roka pravice, a tam je bil pa oproščen. Na zatožni klopi se je napravil grdoba slaboumnega. Ko ga je vprašal predsednik sodnega dvora, naj pove in prizna, kako je umoril ženo, ni hotel skraja nič slišati. Ko so mu zabili predsednikovo vprašanje v uho z vpitjem, se je zakrohotal na ves glas, pljunil in se odrezal: »Z babo sva večerjala kuhano proseno kašo. Na jedi so bili posuti ocvirki. Že pri nasipavanju ocvirkov jih je nagromadila Ajta več pred se nego pred mene. Ko sva začela zajemati z žlicama vsak od svoje strani, je bila ona takoj gotova s svojimi ocvirki ter segala še po mojih. Nič ji nisem bil nevošljiv moji zlati ženi, pojedla je skoro sama vso kašo s svojimi in zame odmerjenimi ocvirki. Ko je pospravila z mize skledo ter žlici, je sedla k meni in jaz sem jo vprašal: »Kaj bi napravila ti, Ajta, ako bi bila ta cela graba polna ne kuhane, ampak z ocvirki posute pečene prosene kaše in bi stala midva vsak pri enem koncu te jedi vsak s svojo žlico v roki? Veste, kaj je rekla babura požrešna?« »Najprej bi pojedla vse svoje ocvirke z vrha kaše in potem bi še nadaljevala "ta posel na tvoji strani.« Bog jej žegnaj celo grabo pečene kaše, sem si mislil, jo objel to ljubo ženo takole krog vratu, ker sem bil radoveden, če požrešnica ne poriva kaše poleg želodca še v oba krofa pod vratom. Z desnico sem jo držal objeto krog vratu, z levico sem jo samo tako na lahko gladil po vratu, Ajta pa mi je padla iz objema in je bila — h in!« »Tako je bilo gospodje«, je končal ubijalec svojo izpoved in se začel krohotati z znaki zmedenosti. Porota ga je oprostila, ker jej je natvezal zgorajšnjo laž o božanju po krofih in sedaj je posedal mlin brez stari-kave Ajte. Ni minulo leto dni za tem, že je zvabil v to grabo in svoj mlin to res lepo in brzo Loniko. Dekle ga je poročilo radi mlina, ker later je star ter grd. Pravijo, da ravna s to drugo ženo prav lepo, ker je ljubosumen na starost. Rečem še, da so ga ljudje oprostili pred sodiščem; Bog mu bo že plačal še ob pravem času in še na tem svet«.« Najnujnejša obrambna dela ob potoku Hudinja. Javnosti je znano, kolike škode da povzroča v celjski okolici potok Hudinja ob časih povodenj. Potok Hudinja, v katerega se stekajo vode z obsežnega ozemlja na južnem pobočju Pohorja, je od lanskega leta sem stalna grozeča nevarnost za celjsko kotlino. Celjsko okrajno glavarstvo je sklicalo zadnjo sredo, dne 28. m. m., posvetovanje zastopnikov prizadetih krogov dn veleindustrijskih obratov, da bi se določil obseg najnujnejših obrambnih del ter našla potrebna finančna sredstva za kritje stroškov. Tukajšnji strokovnjaki bodo izdelali tozadevne načrte in proračune. Finančna tran bo padla predvsem na prizadete činitelje same. Morali bodo nekaj žrtvovati, če hočejo obvarovati svojo lastnino nezgod. Stroški bodo predvidoma presegli 1 milijon dinarjev in jih bo treba deloma kriti s posojilom. Ker se z obrambnimi del nikakor ne sme odlašati, se bo delo pričelo še ta mesec. K regulaciji Hudinje bo prispeval gotovo tudi oblastni odbor in naši poslanci se bodo zavzeli za Izposlovanje tozadevne državne podpore. Dva požara v celjski okolici. V noči od petka na soboto, od 80. m. m. na 1. oktobra, je udarila strela v kozolec v Levcu. V nedeljo, dne 2. t. m., je začelo goreti popoldne ob 1. uri v Kasezah pr posestniku Goršeku. Zgorel je kozolec, poln krme, žita n koruze ter vse gospodarsko orodje. Vžgal se je tudi marof, ki je popolnoma zgorel. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, ker je bilo vse poslopje mahoma v plamenu. Vsledf močnega viharja so bila ogrožena še druga poslopja. Škoda je velika. Misli se splošno, da je podnetil ogenj neši berač. Radi poškodbe obeh nog umrl v bolnici. V petek, dne 30. m. m., se je na postaji Št. Peter v Savinjski dolini pripetila težka nesreča. Pri nakladanju lesa na vagone je po nesrečnem naključju padel hlod na nogo delavca Franca Miklavžina, doma iz Dabrteše vasi. Zlomil mu je eno nogo, drugo pa izvini!. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Blag mu spomin! Nov vozni red. Od 1. oktobra dalje je v veljavi zopet nov vozni red. Mali vozni red za vse proge v Sloveniji stane 2 Din, večji vozni red »Ekspres« pa stane 10 Din. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali Aleksandrova cesta 6. Gospodarstvo, Mariborska oblast dobi svoje kmetijske šole nazaj. — Kmetijski šoli v Mariboru in v Št. Juriju ob južni žel. prevzame mariborska oblast. Zahteva mariborske oblastne skupščine je bila, da se zopet upostavi dvoletna vinarska in sadjarska šola, ki je delovala leta in leta, pa je bila sedaj v naši novi državi reducirana na enoletni tečaj. To zahtevo je sporočil oblastni odbor kmetijskemu ministrstvu, ki jo je vpošioval ter odredil z dekretom dne 26. sept. 1.1., st. 40.087-11, da se zopet vpostavt dvoletna vinarska, in sad jarska šola. Z velikim veseljem bodo naši kmetovalci pozdravili ta uspeh oblastne skupščine v Mariboru. S tem preide v upravo oblastnega odbora tudi celotno posestvo s stavbami, ki jih je dosedaj ministrstvo uporabljalo za srednjo kmetijsko šolo. Naši dosedajni tečajniki, ki so želeli te-melijitejše izobrazbe, katero jim more nuditi vsaj dvoletna •strokovna šola, bodo sedaj imeli priliko izpopolniti svoje znarfje. Tako je pa zdaj tudi zaključeno večno preobrača-nje teh šol v drug sistem. Oblastna skupščina pa prevzame v svojo upravo tud kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni žel. Tudi tu je pozdraviti prevzem, ker vemo, da bo ta šola pod upravo oblastnega odbora vse drugače procvitala. Mariborski oblastni odbor za povzdigo živinoreje. Mariborski oblastni odbor je določil postavke za kmetijstvo za nabavo plemenskih bikov 62.000 Din. Ti biki se bodo razdelili najbolj revnim občinam, ki same ne zmorejo nabave. Pač pa se bodo morale te občine zavezati, da bodo skrbele za čisto ohranitev pasme, ki je naljbolj prikladna za dotični kraj. Nadalje je odločeno od odbora 10.000 Din za živinorejsko razstavo v Konjicah. Oblastnemu konjerej- Lovski rog je zatrobil na odhod. S Hergom sva stopala tik mimo Oken bajte, Lonika ni upala kukati za odhajajočimi lovci. Kako dobro leto za tem doživljajem je nastopila zgodnja zima z visokim snegom ter pasje ostrim mrazom. Sneg je kolobaril tuleči veter noč in dan in ga znašal na v hribih smrtno nevarne zameti. Prav pod večer takega zimskega dne je prišel po mene drvar, naj bi šel previdet Strašnikovega mlinarja. Odpravila sva se na dolgo ter nevarno pot. Ko sva se začela poglabljati od remšniške župne cerkve v prvo grabo, je padal moj vodnik neprestano. Mene so držale noge, dedec se je pri vsakem drugem koraku pobiral iz snega. Postala sva in puh iz spremljevalčevih ust mi je povedal, da se je na-drotal pred odhodom v krčmi z žganjem. Svetoval sem mu, naj koreca bolj počasi in gc vprašal, kaj manjka Strašniku in kedaj mu 'je postalo slabo na smrt. »Hm«, je zagodrnjal drvar, »zjutraj, ko sem šel mimo mlina, nv? je prosila mlinarjeva Lona, naj stopim po vas, ker je latru hudo. Po dnevu nisem imel časa, ker sem bil na šihtu, sem pač opravil naročilo sedaj, ko imam fajramt.« Tako torej! Strašniku je bilo treba zadnjega tolažila že koj zjutraj, ta možakar je prikrevsal po mene zvečer, ko je imel bolnik že najbrž davno mrzle pete za vedno. Bil sem uverjen, da se mučim z gabanjem po snegu zastonj, a sem le šel, da bi mi kdo ne očital zanemarjanja stanovske dolžnosti. Nočna pot v sneženem metežu, pri visokem snegu iz Remšnika v ono grabo proti Kapli je bila težka preizkušnja za tedaj se moja mlada kolena ter pljuča. Pijanost se je pri drvarju razvijala z naporom vedno bolj. Zgubil je v snegu zvonček in še svetilko sem otel komaj iz snega in svetil sam. Prav z zadnjimi močmi sva dosegla cilj. V mlinu vse temno in vrata zapahnjena. Sem že mislil, da me je potegnil pijandura, ko je ta jezno odpahnil trhla vrata. Vstopila sva. Odložil sem na mizo zaduhle ter po dimu smrdeče kočure brlečo svetilko. Na mizi je bila lončena skleda, poleg .te žlica in v skledi ostanki kuhane prosene kaše. Na v postelj zbitesm odru pri peči med cunjami je ležal vznak in globoko odprtih ust stari mlinar. Izdahnil je skemu društvu je nakazanih 5000 Din podpore. Kot podlago teh nakazil moramo povdariti vloge in prošnje naših oblastnih poslancev, ki pazno zasledujejo, kje je treba pomoči ter poročajo o tem oblastnemu odboru. Konzerviranje buč. Buče dajo v zanje primerni, zadosti pognojeni zemlji najdebelejši sad izmed vseh pri nas gojenih rastlin. Tudi nam nudijo v jesenskem času svinjsko hrano, katero bi prav težko pogrešali: saj z njimi hranimo v jesenskih mesecih vse rejne svinje, pa tudi svinjam, namenjenim za pitanje, se s pridom pokladajo, posebno pred glavnim in tudi v začetku pitanja kot obilna hrana, da se z njo živalim raztegnejo prebavila, katera lahko potem ob glavnem pitanju sprejemajo in izkoristijo več tečne hrane in se živali v čim krajšem času izpitajo. Radi obilne vode, katero vsebujejo buče, pa je njihova trpežnost le prav majhna. Le v suhih in zračnih kleteh, katerih je pa pri nas prav malo na razpolago, se vzdržijo do zime, da, celo do spomladi; sicer nam pa prav kmalu segnijejo. — Dajo se pa buče prav na priprost način konzervirati ter jih v letih, •ko bogato obrodijo, ohraniti za svinjsko hrano skozi celo zimo in pomlad, ko iste najbolj primanjkuje. Postopa se pa takole: V kako staro, za drugo stvar že ne več porabno kad ali čeber se nasekajo vse že malo nagnite, manj zrele in obtolčene buče na kak dem3 velike kocke, tako da je kad vrhoma polna. Bučno seme se lahko pri tem izbira. V kakih 14 dneh se buče v kadi sesedejo, nakar se lahko naseka drugih in tako ponavlja, dokler kad ni polna. Buče v kadi, katera je postavljena na kakemkoli mestu pod streho, razpadejo, tvorijo se maselna, mlečna in druge kisline, ki ne dajo sicer bogzna kako prijeten duh, pač pa buče varujejo pred gnitjem. To brozgo svinje spomladi bodisi kuhano ali sirovo, pomešano še z drugo krmo ali otrohmi rade žro. Postopek konzerviranja je prav priprost in ga je I kmetom, ki imajo več buč, kot bi jih v 'jeseni s pridom porabili, priporočati. — Ivan Ašič. Kupčija s hmeljem. Kakor poročajo iz Žatca (Češkoslovaška), se je zadnje dni minulega tedna povpraševanje po hmelju v tamošnjem okolišu zelo povečalo. Blago kupujejo domači in tuji interesenti. Po cenitvi nemške sekcije Češkoslovaške hmeljarske zveze sta v žateškem okolišu iz prvih rok prodani že dve tretjini vsega pridelka. Cene so na žateškem tržišču poskočile za okrog 100 čK pri 50 kg in se gibljejo za prvovrstno izbrano blago med 2250—2350 K, za dobro srednje blago med 2150—2250 ČK, srednje 2050 —2150, slabo 2000—2050 ČK za 50 kg (67.36 do 79.14 Din za kg). Cene polagoma rastejo. — Tudi na niirnberškem tržišču se je koncem minulega tedna povečalo povpraševanje po hmelju, zlasti po prvovrstnem blagu, katerega cene so se tudi malo okrepile. Cene za 50 kg: tržni hmelj prvovrstni 220—240, srednji 150—210, hallertuški prvovrstni 250—270, srednji 160—240, zapečateni hallertuški prvovrstni 260—280, srednji 170—250 mark (40.56 do 75.71 D za kg). — V Poljski se kupčija s hmeljem prilično ugodno razvija. V lublinskem okolišu znaša cena 46 dolarjev za 50 kg (52.20 Din za kg). Letošnji hmeljski pridelek v Poljski, ki je bil prvotno ocenjen na 55.000 starih centov, znaša po najnovejši ocenitvi le 50.000 starih centov. — Na banats-kem hmejskem tržišču %se držijo cene, kakor poročajo iz Melencev, čvrsto na 60 Din za 1 kg. — Ugodnejše je razpoloženje tudi v Savinjski dolini. Sicer pa je položaj neiz-premenjen. Značilno je dejstvo, da so mestoma cene hmelju v Vojvodini malo višje kakor v Savinjski dolini, dasi se pridela v Savinjski dolini najboljši hmelj v naši državi in ima Savinjska dolina tudi ugodnejše prometne zveze z inozemstvom. Novi izvensavinjski hmeljarji, neizkušeni in neizvežbani v hmeljski kupčiji, so s svojim vsiljivim ponujanjem hmelja povzročili letos ogromno škodo Savinjčanom Savinjčani menda sedaj vidijo, kako slabo se jim Obnese prodaja sadeža izven doline. Kakor nam poročajo, so se zadnje dni izvensavinjski hmeljarji že malo ugnali in več ne tiščijo kupcem blaga po vsaki ceni. Savinjska dolina mora v lastnem interesu gledati na to, da se hmeljarska zavest vzbudi tudi v izvensavinjskih hmeljarjih. že gotovo zjutraj, ker je bil trd kot kozji rog. Žive duše ni bilo v bajti razun naju, ki sva se tresla od utrujenosti za — mrliča! Na takojšen povratek ni bilo niti misliti, ker bi bil obtičal v snegu. Sedla sva oba za peč, na mizi medlo brleča svetilka, na odru v kotu zevajočih ust in grozno spačenega obraza mrlič, ki je odroma! iz te grabe na drugi svet brez zaželjenih tolažil sv. vere . . . Nekaj časa me je potresaval strah pri pogledu na zapuščeno bajto ter osamljenega mrtveca. Močnejša od pre-tresljajev groze je bila zahteva telesa no odpočitku. Drvar se je spustil prvi v smrčanje, za njim sem pozabil še jaz v trdnem spanju na žalostno preminulega Stražnika. Ob prvem svitu naju je Zbudila Lonika, ki se je vrnila z vrha v mlin. Priznala je, da jo je ibilo samo strah pred mrličem in radi tega ga je pustila že predpoldne koj po smrti samega. Ker sem bil poučen o delu preteklosti rajnega, me je zanimal njen konec in tega mi je razvozljala še tedaj ljubka Lona takole: »Mlinar je phal pred dobrim mesecem na navaden mlinski kamen proso v kašo. Ker se ni vrtel kamen dovolj naglo, je šel pogledat prav v tik. Ko je bil čisto pri sukajo-čem se kamnu, se je ta razletel, ker je že bil preobrabljen, in en kos je zadel mlinarja v vrat. Od tega časa ni mogel ne prav govoriti in ne jesti. Danes zjutraj si je tako zaželel kuhane prosene kaše z oovriki. Samo enkrat je zajel, se začel daviti ter premetavati tako dolgo po odru, da je bilo po njem. Je še bil topel, ko je š°l mimo po graoi Prčkov Punkrac in sem ga prosila, da bi stopil do Vas, ker tedaj je še bil za sv. olje . « , Sedaj jr. seve vse fertik . . ■ Stari Herg je imel pred dobrim letom prav, ko j • pr?-rokoval Strašniku obračun na drugem svetu, Radi presene kaše je pognal ženo v naročje večnosti in ena sama žlica prosene kaše je natirala tudi njega kot maščevanje za zadavljeno Ajto. Ko so prinesli pogrebci krsto s Stražnikom na niico-dvor k Sv. Juriju na Remšnik, je primižikal tudi nadušljivi stari Herg k fari in mi pošepnil: »Božji mlini meljejo počasi, a sigiirno.Mlmar Ajto radi prosene kaše; božja roka njega z eno žlico prosene kaše! , MM"lbo^1 ap L °ktobra 1927. Slaninarjev je bilo 32, kmečkih s krompir i m in drugo zelenja vo naloženih vozov je bilo 40, s sadjem naloženih pa 6. Trg je bH dobro založen, pa tudi dobro obiskan. Cene so se v splošnem malo spremenile, pač pa so se cene krompirju in zelenjavi znatno znižale. Tako se je prodajalo goveje meso po 10 do 15 Din, telečje po 12 do 20 Din, svinjsko po 15 do ao Din ovčje pa po 8 do 10 Din 1 kg. — Perutnine in drugih Živali to pot ni bilo mnogo na trgu. Cene so bile skoro nespremenjene od pretečenega tedna; samo Angora-zajoi so se zdaj prodajali po 100 Din komad, med tem ko so se prete-čeni teden prodajali po 75 Din komad. — Krompir se je prodajal po 1.25 do 2 Din, solata po 0.50 do 3, kislo zelje po 4 Dm, kisla repa po 2, čebula 1.50 do 2.50, česen po 7 do 10, maslo po 40 do 44, kuhano po 45 do 48, čajno po 50 do 60 Din, med 30 do 35 Din, karfijol 1 do 5 komad, radie, solata, gobe po 1 do 4 Din kupček. Jabolka .in hruške po 4 do 10, češplje 6 do 7, suhe 10 do 12, breskve 6 do 8, grozdje 8 do 14 Din kg, limone 1 Din komad. Lesena in lončena roba se je prodajala po 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Dm za vrečo. — Seno in slama: V sredo, dne 28 m m je bilo 8 vozov sena, 3 slame, v soboto, dne 1. oktobra pa 7 vozov sena in 2 voza slame na trgu. Cene so bile senu 60 do 75 Din, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg. Mariborska porota. V zadnjem »Slovenskem Gospodarju« smo poročali že o dveh slučajih, ki sta se obravnavala pred mariborsko poroto in bomo tokrat naše poročilo končali: Nepoštena roka na mariborski mestni občini. Pred poroto se je zagovarjal Drago Biščak iz Voioske, bivši magistralni uradnik v Mariboru. Biščak je bil preje v železniški službi, odkoder pa je bil radi raznih poneverb odpuščen. Nato se je pogajal za sprejem v službo mestne občine mariborske ter bil tudi nastavljen kot inkasant za mestno tovorno davščino. Tudi tu ni dolgo ostal pošten. Je pričel poneverjati večje svote, katere je inkasiral od raznih strank. Potrdila o sprejetem denarju ni dajal na plačilnih boletah, ampak na plačilnem nalogu, katerega so stran ke obdržale, tako da mu dolgo niso prišli na sled. Poneve-ril je skupno 10.117 Din. Denar je deloma zapravil, 3000 Din pa je v pijanosti zgubil. Drago Biščak je bil obsojen na eno leto težke ječe. Preizkovalni zapor treh mescev se mu všteje v kazen. Tatinska družba. Porotniki so imeli soditi nad celo tatinsko družbo, ki je dne 12. maja t. 1. v Turnišču v Prekmurju izvršila dva vloma in sicer pri mesarju Ivanu Kardušu in pri trgovcu Emanuelu Baderju. Vlomilci so 241etni Franc Litrop, čevljarski pomočnik iz Turnišča, 381etni Štefan Bizjak, čevljarski pomočnik iz Zagreba, Ciril Stanek, delavec iz Hra-staj pri Ljutomeru in Franc Filipčič, delavec iz Starenove-vasi. Najnevarnejša od teh sta oba čevljarja Litrop in Bizjak. Njuno prijateljstvo izvira še iz mariborske kazmilnice, kjer sta radi tatvine odsedela daljšo kazen. Odslej sta vedno 'skupno izvršila raznovrtne tatvine po vseh krajih naše države. Neprestano sta bila na potu: sedaj v Zagrebu, zdaj v Osijeku in drugod, pa se jima je povsod dobro godilo. Na spomlad letos se je Litrop vrnil domov in z njim tudi Bizjak. Skupno z nič boljšim Stanekom so zasnovali, da bodo okradli v Turnišču trgovca Baderja. Pridružil se jim je še Filipčič. V noči na 12. maj so svoj načrt izvršili Ker so bili lačni, so najprej vlomili pri mesarju Kardošu ter od-nesil iz mesnice 85 kg prekajenega mesa in 6 kg klobas r vrednosti 3990 Din. Meso so skrili v pšenici zunaj vasi. Nato so vlomili v trgovino Baderja ter mu odnesli 150 kož iz boksusnja, vrednih po Baderjevi izjavi 30.000 Din. Tudi to so skrili v pšenici, drugo jutro pa so si izposodili v Turnišču voziček, odpeljali najprej kože in nato še meso proti Za razvedrilo. 100 glav živine za 100 goldinarjev. (Rešitev te uganke v prejšnji številki se glasi: Kupiti je mogel 80 telet, 19 volov in 1 kravo. Za teleta je dal 4 goldinarje, za vode je dal 95 goldinarjev in za 1 kravo 1 goldinar, to je skupaj 100 glav živine za 100 goldinarjev. Uganke. Ali res pozoblje vrabec preje 100 kg ovsa kot dva konja? — Kdo odgovarja v vseh jezikih? — 6 čim si glavo ubijaš in te vendar ne boli? Žal mu je. Tat je srečal tovariša, ki ga je poedravil: »Ti, ali si res oproščen pred poroto?« — »Res sem! Veš, moj advokat me je izborno zagovarjal! Žal mi je sedaj le samo to, da sem mu pri plačevanju računov — «kradel denarnico!« V brivnici. Brivec: »Kaj pa si tako pačite obraz, saj je vendar britev iz najboljšega angleškega jekla!« — Gospod: »0, saj to rad verjamem! Saj se mi kar iskre delajo prod očmi pod tem vašim jeklom!« Kako je uporabil kislo vino? Star veterajner ti vojne leta 1866 zoper Italijane je pripovedoval: »Leta 1864 je bilo kislo vino. Dve leti je ležalo doma. Kar je nastala vojna z Italijani. Tedaj so vse vino rekvirirali in hajd na vojsko z njim. Pa ga niso pili. Tako je bilo kislo, da so ga na Italijane streljali. In kamor so brizgnili z njim, tam je Lah bežal. Tako smo zmagali leta 1866. Učenjak. Bogataš je povabil na obed profesorja naravoslovca in dal postaviti predenj pečenko izredno starega petelina. Obenem pa ga je norčevaje vprašal: »Po čem vi ločite staro peru'nino od mlade?« — Profesor: »Po zobeh!« — Bogataš: »Saj kokoši nimajo zob!« — Profesor: »Seveda ne, a jaz jih imam!« V gostilni je gostilničar pred gostoma hotel pokriti mizo s prtom, ki je bil zelo umazan in raztrgan. »Oprostite«, je rekel, »nisem opazil, da je prt raztrgan!« — Gost pa je rekel: »O le pustite ta prt na mizi. Pri njem so vsaj luknje snažne, pri drugem pa še teh ne bo!« * Širite Slov. Gospodarja! - T* ----------- . . . 6. oktobra 1927. SLOVENSKI GOSPODAR Str a» 5. Ljutomeru. Ko so pa tu skušali kože spraviti v denar, so jih prijeli orožniki, k» so našli pri njih še vse blago. Franc Litrop in Štefan Bizjak sta bila obsojena na pet let težke ječe, Ciril Stanek na tri in Franc Filipčič na dve leti. Uboj. Ivan Zadravec, posestniški sin iz Loparšic pri Ptuju, se je zagovarjal radi uboja posestnika Jožefa Horvata. Med obtožencem in njegovo žrtvijo je obstojalo sovraštvo, ker Horvat ni dovolil, da bi obtoženec vozil preko njegovega travnika. Ko sta se dne 27. aprila t. 1. oba nasprotnika srečala, je Horvat zopet Zadravcu očital, da je peljal čez njegov travnik. To je Zadravca tako razkačilo, da je pograbil za kramp ter udaril Horvata po glavi. Horvat je bil prepeljan radi tega v bolnišnico, kjer je dne 13. maja na posledicah poškodbe umrl. Ivan Zadravec je bil obsojen na štiri lota težke ječe, poostreno s 14cLnevnim trdim ležiščem in temnico na dan uboja, in na plačilo odškodnine vdovi. Nečloveška mati. Pri Št. Janžu na Pohorju je služila Ana Ozvald. Mesca julija 1.1. je porodila v koruzi nezakonskega otroka moškega spola. Po porodu je prijela dete za ročico in ga pognala z vso silo v zrak ter odšla domov, ne da bi komu zinila kaj o zločinu. Obnašanje Ozvaldove se je zdelo njeni gospodinji sumljivo in je šla kar sama pogledat v koruzo, v kateri je bila dekla porodila. Pod fižolom je gospodinja res našla skritega mrtvega novorojenčka. Javila je to orožnikom, katerim je obdolženka tudi takoj priznala, da se je hotela iz-nebiti otroka in radi tega šla v koruzo ter tam otroka po porodu ubila. Sodna zdravnika ta ugotovila, da je otrok po porodu živel in umrl vsled izkrvavljenja v možgane. Na glavi je imel za pest veliko bulo, kost na ozadju glave pa je bila vdolbena. Jasno je torej, da je otrok dobil te poškodbe pri padcu in je radi tega tudi umrl. Porotniki so potrdili stavljeno vprašanje radi hudodelstva umora in senat je obsodil Ano Ozvaldovo na tri leta težke ječe. Surovost brez primere. Komaj 261etni hlapec Iv. Polajžar iz Ruš je obdelal z nožem in lato gluhega sohlapca Ivana Peršon tako, da je ta v mariborski bolnici umrl na izkrvavitvi. Peršon je vabil Polajžarja, naj mu gre pomagat delat rez za živino. Ker ga je pozval parkrat na delo, je to skrajno surovega Polajžarja tako razkačilo, da se je zakadil v tovariša z nožem in ga še napol mrtvega lopnil z lato po hrbtu. Obdolženi se je najprej zagovarjal s silobranom, češ, da ga je hotel umrli Peršon napasti z vilami. Potem 'je Polajžar zagovor zopet spremenil in rekel, da je Peršon nameraval iti po vils in ga je on zabodel le zato, da prepreči napad z vilami. Izkazalo pa se je, da je imel obdolženi na umrlega veliko jezo, ikatero si je olajšal nad njim s surovim napadom. Porotniki so soglasno potrdili, da je Ivan Polajžar kriv hudodelstva Uboja Ivana Peršona in je bil obsojen na tri leta težke ječe. Poneverba pri ptujski mestni občini. Obtožen je bil uradne poneverbe kot uslužbenec ptujske mestne občine Mihael Menoni. Menoni je v času od 15. maja do 11. junija 1927 kot blagajnik mestne občine pri-držal n prilastil v javnem uradu zaupane zneske v skupni svoti 266.333 Din in zakrivil s tem hudodelstvo uradne poneverbe. Obtoženi je poneverbo priznal in se izgovarjal z boleznijo v rodbini. V začetku si je prilaščal po 1000 do 2000 Din na mesec, pozneje pa kar po 4000 do 5000 Din. Poneverbo je kril na ta način, da dohodkov ni takoj Vknji-žil, izdatke pa za cele mesecev nazaj. Menonija so porotniki spoznali krivim hudodelstva uradne poneverbe in ga je sodni senat obsodil na tri leta težke ječe in povračilo poneverjenega zneska ptujski mestni občini. Oproščen radi obdolžitve požiga. V pondeljek, dne 2. Oktobra, je stal pred poroto 391et-ni rudar Rudolf Stane. Obtožnica je dolžila Staneta, da je dne 20. aprila t. 1. predpoldne užgal hišo svoje umrle žene v Črni na Koroškem. Obtoženi je tajil vsako krivde ki priznal, da je živel s svojo ženo ne baš v najboljših odnošajih. Po ženini smrti pa ni mogel zažgati hiše, ker je itak imel po testamentu v hiši stanovanje do smrti. Priče so tudi potrdile, da je bil Stane z vso vnemo na delu pri gašenju. 11 porotnikov je zanikalo obtoženčevo krivdo, nakar je bil o-proščen. Umor finančnega stražnika. V torek so se zagovarjali pred mariborsko poroto: 36-letni viničar Vinko Bezjak, 251etni čevljar Franc Klemens-berger, 311etni Lojze Golob in 161etni Dominik Jamernik. Obtožnica dolži zgoraj omenjene, da so dne 7. septembra 1926 pri Ceršaku umorili na zverinski način finančnega stražnika Janko Resnika. Že v poletnem porotnem zasedanju so se obtoženci zagovarjali pred poroto, takrat pa je bila razprava preložena. Vsi obtoženci, razven Jamernika, so tajili odločno vsako udeležbo pri umoru, Jamernik, ki pa napravi utis nekoliko slaboumnega mladeniča, je pa točno izpovedal, da sta Klemensberger in Golob umorjenega Resnika držala, dočiim ga je Bezjak z bajonetom zaklal kot živinče. Na sedanji razpravi je Jamernik ponovno vse priznal, dočim ostali še v naprej trdovratno taje. Razprava še ni bila ob sklepu lista končana. Zaslišane še bodo nove priče, nakar se poda celokupna sodnija z obtoženci, sodniki, porotniki in pričami na mesto, kjer je bil zločin izvršen ter tu izvrši ogled. Peljali se bodo z dvema avtoomnibuso-ma do Št. Ilja in od tam gredo peš na mesto zločina. Za ta izlet sodišča in porotnikov vlada po celem mestu živahno izanimanje. Bolne žene imajo z uporabo Franz-Josefove prirodne vode lahko izpraznjevanje želodca, kar je često spojeno z dobro delujočim vplivom na obolele organe. Pisatelji klasičnih knjig za ženske bolezni pišejo, da je tudi po njihovih pre-izkovamjih potrjeno blago delovanje Franz-Josefove vode. Do biva se v lekarnah in drogerijah. 1338 Pisma iz domačih krajev Hoče. Posestniku A. Kac v Rogozi je neznani žepar izmaknil iz suknje 3300 kron. Prosil je za delo. Nekega dne je rekel, da mu je slabo ter mora iti domov. A ni ga bilo več nazaj, izginil je bogvekam z omenjeno svoto denarja. Ker je vedel, kam shranjuje domači ključ od hišnih vrat, je šel v hišo ter vse prebrskal in pobral denar. Ni se še posrečilo zvitega uzmoviča zaslediti. Pripovedoval je, da je doma iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Prej je že parkrat prenočil pri A. Kacu. — V Bohovi je dne 2. t. m. zvečer huda krava posestnika I. Grašiča močno poškodovala 72-letno Cecilijo Selinšek, da |je po izjavi zdravnikovi v nevarnosti njeno življenje. — Nekdanjo Šantlnovo gostilno v Hočah je kupil g. Jožef Pfeifer starejši. Tekom dveh let je bilo to posestvo že petkrat prodano. Kljub visoki starosti 73 let je že začel podjetni g. Pfeifer tamkaj staviti novo žago na električni pogon. Št. Janž pri Rečici. V nedeljo, dne 2. t. m., se je posrečilo lovcem rečičkega revirja ustreliti tri zajce in enega srnjaka. Lovci so potem, veseli kakor je že star običaj, napravili svojo večerjo v gostilni Majerhold, kateremu je prisostvovalo še mnogo drugih gostov. Šentjanžkim lovcem želimo še mnogo takšne sreče in veselja! Sv. Anton v Slov. gor. Radi bi nas posnemali. Odkar je šolsko vodstvo prešlo na mlajše moči, se opaža med našimi naprednjaki mrzlična hitrica, s katero se trudijo nas posnemati v prosvetnem delu; morda si domišljujejo, da nas bodo v kratkem celo nadkrilili. Oder so dobili in pravijo, da je šolski, v resnici pa vandra od gostilne do gostilne, da pokaže kakega »Laži-zdravnika«. Pred letom dni še ni bilo tamburanja, sedaj smo srečni; imamo muzike v izobilju. Mi smo naš nekdanji tamburaški zlbor poživili, tam pa pravijo, da imajo »I. itamburaško društvo«. Naš zbor je gostoval pri Sv. Bolfenku, njihov gre gostovat k Sv. Urbanu v gostilno Ramšak. Pa ples vendar ni nidkdar na našem sporet.j; kako da se vselej vrine na njihov spored? Pri nas se vršijo priprave za društveni dom, ali tam tudi na kaj takega mislite? Potrebno bi hilo za tako številno Orju-no dobiti neke prostore; potem 'bi šolski oder postal res šolski. Vemo dobro, čemu vse to! Kar je občinstvo do rdaj žrtvovalo za katoliško prosveto, to naj zdaj odda pri njihovi blagajni. Mi pa pravimo: Svoji k svojim, in naj bode šolska prireditev ali gostilniška. Vi, ki ste hudi na »Slov. Gospodarja«, ker vam pri volitvah tako zelo štrene meša, vaibite vaše občinstvo v vaših listih, »Slovenski Gospodar« bo pa vabil na naše. 11. september je zopet pokazal, da je 90% občinstva našega. Kapela pri Radencih. Poročamo vam žalostno norico, da je nemila smrt ugrabila zopet uglednega moža, zvestega pristaša SLS Franca Ajleca. Bil je več let župan kapel-ske občine, katero službo je moral pred kratkim radi smrtne 'bolezni odložiti. Kot župan je bil mož na svojem mestu, vnet za blagor občine, skrben gospodar, v svojem verskem in političnem prepričanju neomahljiv, katerega tudi pred nasprotniki ni nikoli skrival. Do zadnjega se je zanimal za politično življenje. Naša krajevna organizacija, ki je v krat kem zadnjem času utrpela dva huda udarca, je zgubila k njim dobro moč zlasti v sedanjem času neprestanih volitev, ko nam je tako treba trdnih, neomahljivih mož in kre-menitih značajev. Bog mu daj tamkaj uživati blaženi, večni mir! Žalujoči ženi in ostalim sorodnikom naše globoko eo-žalje! Polzela. Ob okrajni cesti, obdan od cerkve, občinske pisarne in šole, stoji na granitnem podstavku ranjen lev, spomin 78 našim fantom in možem, vojnim žrtvam. Smrtno ranjen lev še brani svoj dom, od trpljenja in bolečin napete mišice še ne popuščajo in široko odprte oči zro proti vzhodu, proti solncu. Živa podoba naših vojakov, kateri so padali in umirali, a v zadnjem prividu že zrli vzhajajočo zarjo zlate svobode. Odkritje in blagoslavljanje spomenika, katero se je vršilo dne 25. m. m., je izzvenelo v harmonično manifestacijo v spomin našim padlim. Pod vtisom gos-podstva smrti so bila ta dan pozabljena vsa kulturna in politična nasprotstva in vsa društva so se udeležila proslave korporativno v svojih krojih. Slavnostni govor je imel g. bivši vojni kurat Bonač, pri katerem (je ostalo le maloka-tero oko suho. Spomenik pa so razne ¡korporacije in svojci padlih dobesedno zasuli s cvetjem in venci. — Popoldne se je vršila predstava narodne igre »Naša kri«. Številna množica, katera se je zbrala brez posebnih vabil in brez reklame, je v igri napeto zasledovala trpljenje slovenskega naroda za časa francoskih vojn. Vreme, katero je zjutraj obetalo dež, je vzdržalo celi dan, samo veter je nekoliko motil svečanost. — Kakor se cvetlice v jeseni pokrijejo t uvelim cvetjem in usahlim listjem, da v spomladi iz korenin požene lepše in bujnejše življenje, tako naj bo spomenik vzpodbuda naši mladini in iz teh spominov naj črpa ljubezen za narodno in kulturno delo, naj črpa poguma za hrambo rodne grude in z vero v lastno moč naj gre nasproti vzhajajočemu solncu! Iz žrtev smrti naj vzklije novo življenje! Življenje svobode na grudi svobodni! Šaljiva pošta Mnogi so v zadregi za razglednice pri šaljivi pošti, ki je stalna točka raznih veselic, ker ne vedo, da se dobi 100 listov šaljive pošte za 10 D v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ravno tam se dobi tudi vse druge potrebščine za okrasitev in raz-svetlitev veseličnih prostorov. Papir za vse izdelke papirne konfekcije kupujte le v Tiskarni av. Cirila v Mariboru. Zanimivosti. Najstarejši parlament na svetu. Na otoku Islandija popolnoma na severu bodo slavili leta 1930 tisočletnico, odkar imajo Islandci svojo lastno narodno skupščino ali svoj parlament. Leta 930 so se zbrali vsi odlični islandski kmetje in trgovci na zborovanje, kjer so imeli razpravljati, ali naj ostanejo še nadalje pogani, ali pa si izvolijo krščanstvo za svojo vero. Zmagalo je z velikansko večino krščanstvo in Islandci so se svečano odrekli poganskim bogovom. V spomin na ta pomembni dogodek, kojega pozorišče je bila Thingjalska ravan, so Islandci sklenili, da bodo tam sezidali spominsko cerkev. Istočasno so tudi položili temeljni kamen svoji narodni skupščini. Dete z dvema glavama. V vasi Potočari je neka Milena Simič porodila dete, ki je imelo dve glavi, štiri roke, a samo dve nogi. Porod je bil zelo težak in dete je živelo le samo 18 ur. Bolnica v Srebrnici je prevzela mrtvo truplo in ga bode najbrže poslala v Belgrad v znanstvene svrhe. Posebnost na novih ladijah. Najnovejše na velikih pomorskih parnikih je, da je tudi tam najti najlepše in najmodernejše obdelane vrtove. Imajo izurjene vrtnarje, ki skrbijo, da so vsak dan sveže cvetlice na razpolago, katere potem krasijo mize bogatih prekooceanskih potnikov. A vendar pa, kakor marsikaj, tudi ta ideja ni nova. Neka jadrnica, katere »posadka« obstoja iz samih žensk ter plove med Anglijo in Irsko, ima na krovu pravcato farmo. Toda tu ni dobiti samo rož, pač pa je v prvi vrsti preskrbljeno za zelenjavo, katero rabijo ženske mornarice na potovanjih. Poleg tega imajo tudi številno perutnino na krovu, tako da so dobro preskrbljene z jajci in piščanci. Tudi jadrnica »William Cross« je bila opremljena z zelenjadnim vrtom. Na tem vozilu pa je bila tudi ta posebnost, da je bil najmlajši mornar na nji star 68 let. Kapitan je bil 70, a dva druga mornarja celo po 72 let. Ta jadrnica pa se je 1. 1900 pri Hartlepoolu potopila. Živi mrtvec. Iz Varšave poročajo: V židovsko sirotišnico v Luck na Poljskem je bil oddan v oskrbo 701etni starec Sokolovski. Po preteku par dni je starec dozdevno u-nari. Truplo živega mrtveca so prenesli v mrtvašnico, kjer so ga po židovskem običaju umivali. Med umivanjem se je starec prebudil, skočil z mize in zbežal iz mrtvašnice. Zaposleni židje so se od strahu razkropili na vse strani. 70-letni starec je že skoraj popolnoma okreval. Nečloveški oče. Varšavska policija je aretirala pred dnevi tovarnarja Hassel-a in njegovega sina, ki sta na nečloveški način mučila 301etnega sina. Pred sedmimi leti je namreč zblaznel. Ker stari skopuh ni hotel imeti radi njega stroškov, ga je o kratkem premišljevanju zaprl v malo podstrešno sobo. Vso dolgo dobo so dajali blaznežu samo po enkrat na dan nekoliko krompirja in vode. Ko je policija izvršila pri tovarnarju hišno preiskavo, se jim je nudila žalostna slika: v mali podstrešni sobi v zaboju je ležal popolnoma zarašem in izstradan bolnik, ki je izgubil tekom sedemletnega mučeništva zmožnot govora. Oddali so ga v bolnico, kjer ga umetno hranijo. Stoletni starci v Bosni. V vasi Fojnica blizu Sarajeva je umrla Mara Tuka, ki je dočakala celih 100 let. Starka je rojena leta 1827 in je dokončala 100. leto. Napravili so jej lep pogreb. Celo življenje je bila uboga ter je životarila večkrat v največji bedi. Časopisje poroča istočasno iz Mo-starja, da živi v vasi Mamičima kmetic, ki je star 103 leta. Starček je popolnoma zdrav in večkrat na leto gre iz vasi v Mostar ter nazaj peš in to znaša 36 km. Še sedaj se ukvarja prdno z delom in okoplje z lahkoto na dan 100 tobačnih rastlin. Pri zadnjih volitvah se je udeleževal prav marljivo politične agitacije. Na vprašanje, ali je bil večkrat v življenju bolan, je odgovoril, da veliko večkrat lačen nego pa bolan. Srečen človek! Čudodelni ostroviški židovski duhovnik (rabinec) — zbolel. Te dni so pripeljali v varšavsko bolnico čudodelnega židovskega rabinca v Ostrovici. Vzrok bolezni je najbrže ta: Rabinec je živel skoraj 40 let od čaja, kruha in soli. Zatrjuje se, da je zavžil samo ob sobotah nekoliko več hrane. Pri bolniški postelji rabinca je nebroj svetovalcev, ki celo zdravnikom prepovedujejo dotakniti se bolnika. Na tisoče Židov je obiskalo čudodelnega rabinca-bolnika. Velika nesreča na Donavi. Rumunska vojska je imela zadnje dni v okolici mesta Braila velike manevre, katerih se je udeleževala pred vsem dobručka divizija. Ko je korakalo vojaštvo preko pontonskega mostu, ki je bil zgrajen preko Donave, se je most nenadoma prelomil na dva dela in vsi vojaki, ki so bili bas tedaj na mostu, so popadali v Donavo in zelo veliko jih je izginilo v valovih za vedno. Poročajo tudi, da je zakrivila to veliko nesrečo silna burja, ki se je dvignila na mogočno reko Donavo in jo vzva-lovila. Morska bolezen ju je prisilila, da sta se vrnila v ječo. Te dni sta pobegnila iz prisilne delavnice v Belle-Islu pri Lo-reant-u v Franciji dva kaznenca. Ukradal sta dve kolesi, se odpeljala na obalo, sedla v jadrnico ter se odpeljala. Oblast je poslala za njima parnik, ki pa ju je srečal vračajoča se proti obali. Dala sta se mirno aretirati. Izjavila sta, da bi se bila prostovoljno vrnila, ker ju je napadla morska bolezen. Z vožičkom krog sveta. Te dni se je vrnil nazaj v Pariš Jean Pardanus, ki je potoval okoli sveta. Pardanus je rodom iz Pariza in je dokončal potovanje krog sveta z vozičkom, ki je tehtal 150 kg in v katerem je vozil svojega sinka. Pardanus se je podal na potovanje 25. oktobra 1923, je prehodil vse dela sveta peš, le njegov sinko se je vozil na čuden način. Prehodil je v celem 25 tisoč kilometrov in doživel med potjo bogzna kaj vse veselega in težavnega. Še iz pokopališč bodo odstranili križe! Vsem dobrim in krščanskim Slovencem je dobro znano, kako so ruski boljševiki že davno odstranili križ iz šol in vseh državnih poslopij. Umetniki in stavbeniki v Leningradu (Petrogra-du) so dobili od državnih oblasti nalog, da naj predložijo osnutke za novo znamenje na grobih, ker tudi s teh mora izginiti križ. Čuden samomor v Beogradu. V Košutniku, v državnem paTku v Beogradu so našli obešenega 28 letnega učitelja Dušana Jovanoviča. Na prsih je imel pripet listič, na katerem je pojasnil nesrečni mladenič vzrok samomora. V smrt ga je gnala nesrečna ljubezen. Da pa se zavaruje pred morebitnimi rešitelji, je zapisal na listič: »če me bo hotel kdo vznemirjati in preprečiti samomor, ga bom obdelal z motiko.c Res čuden samomorilec. Zaloigra na krovu parnika. Te dni se je odigrala na krovu francoskega parnika »Beausoleil«, ko je bil na potu r Afriko, krvava žaloigra. Drugi oficir je ustrelil v hipni blaznosti poveljnika, prvega oficirja in radiotelegrafista, nakar je skočil v morje in utonil. Ker je ostal parnik na ta način brez oficirjev, je moral vožnjo prekiniti ter pristati t prvi luki. Svetin je-Ivanjkovci. V nedeljo, dine 16. t. m., se vrši v dvorani pri ikolodvoru v Ivanjkovcih velezanimiva kino-pred»tava in sicer ob dveh popoldne in ob pol sedmih na večer. Ne zamudite in oglejte si vsi! Škofja vas. Sedaj, ko so razpisane obč. volitve in je čas za sestavljanje kandidatnih list, bodo naši nasprotniki prosjačili za podpise tudi naše somišljenike. Gotovo je, da nobenega naših ne bodo dali na takšno mesto, kjer bi lahko upal na izvolitev; gre jim samo za to, da bi lahko z našimi imeni agitirali za svoje že izbrane kandidate, češ, tudi ta, ki je drugače pristaš SLS, se je sedaj podpisal na našo listo. Pošteni, krščanski možje, glejte, da ne postanete šahfigure naših nasprotnikov, ker na prvih mestih imajo itak svojemu mišljenju podobnejše ljudi. Št. Vid pri Grobelnem. Kakor slišimo in beremo, se po drugih krajih močno hvalijo, da so pri volitvah v narodno skupščino večina vsi volili SLS. No, pri tem tudi pri nas nismo zaostali, dasiravno se je neki fant hvalil na volitve-ni dam, da ne bodo šle krogljice vse v njegovo tretjo skrinjico, pa se pri tem res ni motil, res niso šle, ker zvečer jih je na veliko žalost naštel samo 17. Je že tako. Drugače je pri nas mir. Dramlje. (Smrtna kosa.) Umrl je dne 27. m. m. obče-spoštovani gospodar Martin Korenjak, p. d. Loški, v starosti 67 let. Da je bil zelo priljubljen, je pričal veličasten pogreb, katerega se je udeležilo nebroj ljudstva ne samo domače, ampak tudi iz sosednih župnij, želeč mu večni mir in pokoj. Bil je tudi zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Celi žalujoči rodbini izrekamo najiskrenejše so-žalje! MAttMfti" MALA OZNANILA. V »M«llh oinaaillh« atan. mki b.aeda 73 par. N.Jna.fi. sua aa oflaa ]a I Dl». Manili ta.akt ■• lahko Tpoil)e|o todi v tsamkah. UpraraJItTo odfoTar|a aa raiaa rpraianla ume | takrat, aka I« prilofaaa laamka aa odgoror. Dobro kravo 3—5 let staro, le dobro dojnico, kupim takoj. Pri ponudbi naj se navede teža. Ponudbe na upravo lista. Službo dobi v mariborskem bogoslovju STREŽNIK Ima hrano, stanovanje in plačo po dogovoru. Mladeniči, nad 18 let, ki majo veselje za to službo in so odločno katoliški ter nepokvarjeni, se naj pismepo obrnejo na ravnateljstvo bogoslovja v Mariboru. Najbolje po župnijskem uradu. 1349 ABONENTI dobijo zelo dober obed in večerjo za 87.60 Din v restavraciji Pod mostom 11 v bližini drž. mostu. 1348 Bučno olje dobi se v zamenjavo v tovarni bučnega olja J. HOCHMOLLER v Mariboru, Pod mostom 7, desni breg Drave. Kupujem iu zamenjam tudi orehe. 1352 Kupujem divji kostanj ter plačam najvišjo dnevno ceno VELČTRGOVINASSUROVINAMI IVAN SLUGA, MARIBOR P $ Tržaška cesta 5 1300 Zeinate glave vsako množino kupi po najvišji ceni LOVREC, MARIBOR. — Pred-poldne: Glavni trg, vrsta olja, popoldne: Slomškov trg 16. 1252 Orehe, lepe, dobro suhe, plača najbolje tudi v malih množinah »Merkur«, Maribor, Meljska cesta 12. 1299 Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, ca mline, žage, mlatilnice, tovarne itd, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. Zahtevajte ponudbe. Dobro ohranjen harint^ij se kupi. Ponudbe pod »Harmonij« na upravo lista. * 1346 Dobro ohranjen orehov čisti vinski sod se po ceni proda. — Rudolf Smolej, Ruška cesta 2, Maribor. 1347 Motorno kolo znamke N. S. U., S HP, dobro ohranjeno, se po ceni proda. J. Zorman, Ruše. 1331 »Germisan« najboljše sredstvo za luženje semen. 1/8% raztopine zadostuje za zavarovanje iroti sneti in bilni bolezni. Dr. ¡č, ulica 6. lenčič Maribor, Kopitarjeva 1330 Kuhano maslo, zajamčeno pravo, prvovrstno, nesoljeno, kupuje po najboljši ceni vsako množino Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg, trgovina špecerije in železnine. 1296 Dekla v župnišče se sprejme takoj. Naslov v upravi. 1298 Kupim vsako množino Čebelne-ga voska po najvišji ceni. — F, Weiler, Maribor, Gosposka ul. št. 29. 1168 Viničarja s 5 delavskimi močmi sprejme Sepec, Maribor, Grajski trg 2. 1307 Oskrbnik, mlad, z dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod oskrbnik. 1324 Sprejme se takoj kovaški učenec ob prosti hrani in stanovanju pri Josipu Roj, Plač 30, Zg. Sv. Kungota. 1343 Majer išče službo ali majerijo v najem. Naslov v upravi. 1325 Malo posestvo se proda s travniki, njivami, gozdom, lepim sa-donosnikom, vinogradom z ame rikansko trto in hmeljiščem pri Velenju. Naslov v upravi. 1319 Revna vdova da svoji dve hčerki, 12 in 10 letno, v pošteno hišo za svoji. Naslov v upravi. 1345 Vajenec iz poštene hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, najmanj 15 let star, se sprejme v fini pekarni v Mariboru. Ponudbe na K. Robaus, Maribor, Koroška cesta 24. 1339 Učenec iz poštene hiše, zdrav, močan, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme v večji. trgovini na deželi. 1328 Mlinarski učenec, močen, poštenih, krščanskih staršev, se takoj sprejme. Vpraša se pri Sv. Trojici v Slov. gor. hiš. št. 41. 1327 2—1 Učenec se takoj sprejme za čevljarsko obrt, od kmetskih starišev. Hrana in stanovanje v hiši. Vodošek Anton, čevljar, Ptujska gora. 1323 Kupim večjo množino hmelovk Ia, samo smrekove in macesno-ve, od 7 m dolžine naprej. Cenj. ponudbe naslovili na Ivan Glu-šič, Silova, St. Ilj. Velenje. 1356 Ignac Letnik, kmet v Bišu, Sv. Bolfenk v Slov. gor. proda svoje posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozdov. Skupno meri 23 oralov. 1355 Več najemnikov, plačila zmožnih išče manjša posestva (tudi vinograd), okolica Maribora ali Ptuja, takoj v najem. Ponudbe brezplačno sprejema »Marstan« Maribor, Koroška c. 10. 1351 Posestvo v izmeri 4 in pol orala, zzidano hišo in gospodarskim poslopjem, sredi vasi Sv. Martin pri Vurbergu, vse v najboljšem stanju, se proda. Vprašati pri Mariji Toplak, posest, istotam. 1322 Kupim enonadstropno hišo v Mariboru. Naslov v upravi. 1354 Velika izbera posestev, od 20 tisoč dinarjev naprej. Solidni pogoji. P osredovalnica »Mar-stan«, Maribor, Koroška c. 10. 1350 Lepo stanovanje, pol ure od Maribora, za oženjen par brez otrok. Za stanovanje mora žena oskrbovati krave. Maribor, Gosposka ulica 46-11. Kopriv-šek, predpoldne. 1337 Prodam krasno rodovitno posestvo; poslopja so zidana. Slu-gič Jožef, Dobrenje 107, pošta Pesnica. 1340 Na obroke! Najnovejše »elektri gramophone« in plošče prodaja Ackermann i Kindl, Ptuj, Krekova ul. St. 1._1279 SoUke torbice, nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1137 Kmetje, drevesničarji, pozor! Radi opusta drevesnice razprodam okoli 5000 kom. jabolčnih, hruškovih sadežev boljše vrste ter okoli 9000 kom. divjakov, čez 3 leta starih, dalje breskve, kutine, cepljene črešnje itd. po izredno nizkih cenah. Za ogledati v drevesnici tik premogovnika Velenje. Vpraša se pri lastniku Jurak Josip, Zreče. _1329 Kmetija z vsem gospodarskim orodjem se da na poljubno število let v obdelovanje s polo-vine vsega pridelka družini, ki ima 3—4 delovne moči in poseduje 2000 do 3000 Din za nakup živine. Poizvedeti pri Ani Ma-jarič, Cven, pošta Ljutomer. FIRMA L. Ž. KONJOVIČ 12 BEOGRADA daje s tem na znanje svojim spoštovanim odjemalcem, da je bil dne 29. septembra objavljen v „Slovencu" v Ljubljani en oglas pod njenim imenom, kteri je bil uvrščen brez njene vednosti. Dotični oglas ne odgovarja radi tega resnici, ker so srečke IV. razreda bile že vsem odjemalcem doposlane in se med tem že nahajajo v posesti igralcev. Manufaktur na in konfekcijska trgovina .JL % Ivan Masinak Celje Cesta Kralja Petra 15 (9ßlüS Ü trna n speli 11 obvezo ln glejte nove cene čevljev: ?Iz teletine moški.......... 152-— Din Iz kravine moški podkovani . . . 154-— Din Iz boksa moški........... 175-— Din Gorski (gojzerci).......... 180-— Din Iz teletine ženski.......... 152 — Din Iz boksa ženski........... 175'— Din V_ Iz ševreta ženski polčevlji .... 169'— Din 9 Iz laka ženski polčevlji...... 189 — Din 1 Iz ovčine otročji.......... 30-— Din ■ ■ Iz teletine otročji.......... 41-- Din Iz boksa otročji........... 54'— Din Naročite: takoj čevlje 1 Pišite takoj po cenik z več 1000 slikami. INDUSTRIJA ČEVLJEV IN VELETRGOVINA R. STERHECKI. CELJE št. 24. —„---Kar ne ugaja Be zamenja ali vrne denar. 232 Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 16. oktobra, popoldne ob 15. uri v hranUničnem prostoru pri »Steklu« v Farnivasi, po sledečem sporedu: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na-čelstva. 3. Poročilo računskega pregledovalca. 4. Potrdilo računskega zaključka za upravno leto 1926. 5. Volitev načelstva in računskih preglednikov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Hočete se temeljito rešiti protina in revrmtizma Po celem svetu se je razširila vest, da se je iznašlo novo sredstvo proti revmatizmu, protinu in išiasu. Te strašne bolezni se ugnezdijo kakor v siromašni hiši delavca, tako tudi v sijajni palači bogataša; one iščejo svoje žrtve povsod ter pridejo nepričakovano. Kdo jih ne pozna . . . ako ne iz lastne izkušnje tedaj pa od pritožb svojih bližnjih. Znano je koliko muk mora bolnik prestati pri revmatizmu in kake nevarne posledice lahko nastanejo iz tega. Bolečine sc vsaki dan pomnožujejo, na raznih mestih se pojavljajo otekline v sklepih, roke in noge ohrome tako, da se dostikrat že na očeh vidi ta bolezen. Mnogo je sredstev, ki to bolezen odstranjujejo. Znameniti zdravniki so se ljubosumno bavili s tem, da to bolezen popolnoma uničiio, ter so našli pot do zdravja v lahko izvedljivem domačem pitju, ki reši vendar enkrat siromašne bolnike te mučne bolezni. Dam Vam priliko, da se o tem prepričate, ker vsakemu, ki mi radi tega piše pošljemo popolnoma brezplačno eno poučno razpravo in majhen poizkus. Ta način zdravljenja ima tisoče in tisoče privržencev, priključite se tudi Vi ker boste zadovoljni in iznenadeni z uspehom. 1336 August Marzke, BerHn-Wilmer»dorf, Bruchsalerstr.hr. 5. Abt. 316 Oblast», koncesijonirana zastaralni» v Maribora Licitacija zastavnih predme to v se vrši dne 19. oktobra 1927. Začetek ob 9. uri dopoldne — Prodali se bodo: Efekti štev. 31-735 do 33.246; dragocenosti štev. 2750 do 4.315 ki se do 15. oktobra 1927 ne podaljšajo ali ne dvignejo. Dne 17. in 18. oktobra 1927 ostane zavod za strankin promet zaprt. 1332 ■B ■ ■ Poffor vsem pro tluja icetn srečh I Siguren in velik zaslužek nudi Vam prodaja državnih papirov od vrednosti na odplačilu. Zaslužek je garantiran. Interesenti s* naj pismeno obrnejo na JUGOSLO-VENSKO RUDOLF MOSSE A. D. BEOGRAD, Terazije 25 i 342 pod šifro Veliki zaslužek. Minoritski samostan v Ptuju ima na prodaj 30 (trideset) m3 hrastovine na prostoru pri Novi Cerkvi v Halozah, čisto ob javni cesti, ter 1000 (en tisoč) ms bukovine na štoru v Stanošini in Sedlašeku pri stezi. Za informacije na licu mesta se je obrniti na minoritskega logarja g. Ign. Sakelška na Gojkovi — Proda se po zelo ugodni ceni lepa zidana hiša, z lepim vrtom. Hiša leži ob državni cesti in 2C minut oddaljena od mesta Celje.. Več se izve pri Ani Kolar, Sp. Hudinja št. 45, p. Celje. 1320 Odda se v najem v zelo prometnem kraju žaga in mlin, vse v dobrem stanju; eventualno se tudi proda. Naslov v upravi. 1269 Resni kupci! Novozidana dvo-stanovanjska hiša, davka prosta z vsemi pritiklinami in dvema vrtoma, pri mestu Maribor, na prodaj s takojšnjo vselitvijo, vpraša se pri g. Franju Spes, Maribor, Tržaška cesta. Maribor. 1315 i i uuniin ~ i imufJiinitit^ifiM *Q3HMHH1HHHHRHH9Hhhq Stanošina (p. Podlehnik). 1333 Vrtnar, oženjen. brez otrok, ki bi oskrboval en park, sočivnik in malo gospodarstvo se sprejme. Pismene ponudbe pod Za— 13.608 na . Publioitas, Zagreb,. Gundoličeva ul. 11. 1334 Lepo posestvo, eno uro od Maribora, 18 oralov, se proda. Naslov v upravi. 1320 mmmmmmmmtmm Zahvala. Vsemogočni nam je dne 29. septembra 1927 odpoklical našega ljubega očeta in soproga Martina Korenjak, p.d. Loškega posestnika v Laz&h. Za mnogoštevilno spremstvo sorodnikov in znancev na njegovi poslednji poti se prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo domačima gg- duhovnikoma, osobito preč. g. župniku za lep poslovilni govor. Dramlje, dne 3. septembra 1927. 1344 Žalujoče rodbine Korenjak—Avžuer. M - 015331000100020100020102000202010100010100 Maribor. V nedeljo, dne 9. t. m., bo mariborski Ljudski oder vprizoril ob pol 20. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke ljudsko igro »Deseti brat«. Ni ga menda starejšega Slovenca, ki -bi ne poznal istoimenske Jurčičeve povesti in ki se mi veselil, ko jo je čita-l. Kdor si želi obuditi živ spomin na tiste lepe urice in na »desetega brata« in na Krjavlja, ta naj pride k predstavi Ljudskega odra, kajti lepo in prav prijetno zabavo bo imel. Zato vsi v nedeljo zvečer v banki na veselo svidenje! Grušova—Sv. Peter. Pri nas smo pokopali našega zavednega pristaša posestnika in cerkvenega ključarja Jakoba Horvat. Bil je mož, kakor pač malo naokrog, župan izza svetovne vojne, tako da je leta 1920 moral oddati svoje posle, ker se mu je bolezen vedno hujšala. Od pri proste vini-čarske hiše je prišel tako daleč, da je svojim otrokom priskrbel lepo premoženje. Rad je prebiral krščanske liste in knjige, na katere je bil tudi naročen. »Slovenskega Gospodarja« je imel 40 let. Naj mu bo žemljica lahka, domačim pa naše sožalje! — Volitve za narodno skupščino so dobro izpadle. Imamo nekaj radičevcev. Je pač tako, da ne vedo, kje bi bili. SLS jim je preklerikalna, ker se Boga in cerkve bojijo. Letošnjo jesen bomo imeli občinske volitve. Koga bomo volili? Zato bi vam najboljše svetoval, da postanemo vsi pristaši SLS in vsi enih misli, da ne bode nobena krogljica padla drugam, kakor v skrinjico SLS. Da ne bo občina na slabem glasu, vzdignimo se in pojdimo po pravi poti poštenja. Ne volimo takih strank, ki nas vabijo samo na limanice, ali pa še celo take, ki so priromale iz Hrvatskega! Bodimo Slovenci in katoličani, ne pa nasprotniki materinega jezika! Pokažimo v teh volitvah, da gremo sebi in občini v korist, zapustimo druge stranke, saj tako vidimo, da so že nekateri prišli- ob svoja imetja, ko so verjeli v SKS. Torej možje in fantje, volilci, po ¡poti pravega, poštenega in mirnega življenja naprej! Recimo: Živela SLS — Grušovčan. Sv. Lovrenc v Slov. gor.-Juršinci. V nedeljo, dne 9. t. m., si oglejte vsi sosedje in domačini velezanimive kino-predstave veličastnega filma »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa«. To si mora vsak ogledati! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Vinska trgatev se je pričela. Se nadejajo vinogradniki prav dobre kapljice. Sadno drevje letos prav nič ni obrodilo. Zim-i-na se tudi ni kaj dobro obnesla. Koruza in krompir ter fižol je bil lep. Mala Nedelja. Po daljšem odmoru se vrši v Društvenem domu v nedeljo, dne 16. t. m., kinopredstava. Veleza-nimv orientalni velefilm »Luč Orienta«. Sijajni prizori iz povesti »Tisoč in ena noč«. Začetek točno ob treh popoldne« Samo ena predstava. Ne zamudite! Oglejte si vsi od blizju in daleč! Zavrč. Dne 28. m. m. je po kapi zadeta preminula gospa Barbara Murkovič, ugledna in zelo marljiva gospodinja. Naj v miru počiva! Zabukovje pri Sevnici. Dragi čitatelji »Slovenskega Gospodarja«, gotovo se še spominjate, kako je zvonik dne 13. septembra lanskega leta tukaj gorel. Od vseh strani so prišli ljudje skupaj, da bi zabranili ogenj. Okrog 11. ure je mežnar zadnjekrat kot za slovo pozvonil, potem so pa zvonovi padli v globočino. Nekaj enakega se je godilo našim zabukovskim samostojnežem, ki so tako trdno stali, kakor trdnjava Verdun. Okrog 11. ure dne 11. septembra so že videli, da njihov stolp gori. 14 dni pred volitvami se je tukaj vršil shod SLS. Že tisti dan so glavni samostojneži poklicali na pomoč g. Šribarja, to je sevniškega živinozdrav-nika, kateremu želimo srečno rajžo iz Sevnice. Z litrom sladkega vinca so organizirali samostojneže. Ker so se samostojneži bali, da ¡bi padla njihova trdnjava, so poklicali še g. Ureka na pomoč. Ta Urek piše v »Kmetskem glasniku« št. 4, da so pripeljali par volov pred Tratnika. Potem ipiše, da je mislil g. Tratnik imeti shod pri Grečnarju. Ali ni bilo v cerkvi oznanjeno, da se vrši shod SLS pri Španu, p. d. pri Požunu? Tretja laž je, da so cerkveni pevci zapeli podoknaco še v hiši zaprtima Tratniku in dr. Jesenku. G. Urek gotovo misli, da so tisti orjunašii bili cerkveni pevci. Dne 11. septembra pa smo že zjutraj opazili, da samostojna trdnjava gori. Ubogi g. Klenovšek je čisto bled čepel pri II. kišti celi dan. A zvečer je komisija komaj preštela njegove krogljice, ki jih je bilo samo 4. Ali bi ne bilo boljše, da bi bil šel divje prašičke v Boher streljat? Še eden glavnih samostojnežev je, ki stanuje ob cesti v Stopovskem mlinu in to je B. Ta ¡nas je velikokrat ¡iz prekličnega stol- čka farbal in vodil za nos, da smo zdaj narobe volili, ker smo mislili, da je III. šlkrnjica samostojna. Zdaj smo spoznali, da je SLS ta prava. Bog jo živi! Šmiklavž pri Slovenjgradcu. V našem zadnjem dopisu je med imeni onih vrlih mož, ki naj onim, ki so iz raznih evangelskih izgovorov od volitve izostali, v izgled služijo, po neljubi pomoti izostalo ime Jurija Čas, vžitka-rja, p. d. starega Kodra, 77 let starega, ki je ravno težko bolezen prestal in dasi še ves slab z navdušenjem se udeležil volitve, dalje Vinko Zejovnik, 70 let star in bolan vžitkar, p. d. Zgornji Detečnik, katerega ime je tiskarski škrat pokvaril v Pečovnik.Bog živi ta dva vrla korenjaka! Pozabili smo v našem zadnjem dopisu še omeniti, da so, med tem ko je naša stranka napredovala pri tej volitvi za 48 glasov, naši združeni nasprotniki nazadovali za 15 glasov. Žiče pri Konjicah. Te dni obhaja v Žicah 701etnco svojega delavnega življenja daleč naokoli znani g. Martin Ci-merman, p. d. Gornji mlinar. Z varčnostjo in pridnostjo si je s svojo žal že pred 12 leti umrlo ženo Nežo iz prvotnega težkega gospodarskega položaja opomogel toliko, da spada sedaj med gmotno neodvisne žiške gospodarje. Kot dober in skrben oče je ¡poskrbel z velikimi žrtvami za kolikor najboljšo vzgojo in izobrazbo svojih otrok. Eden njegov sin je gimnazijski profesor, ena hčerka šolska sestra, trije drugi otroci pa mu pomagajo vzajemno gospodariti. Pa ne samo svoji rodbini, tudi občini je posvetil dosti svojih moči. Bil je večkrat občinski odbornik, pri posojilnici je bil odbornik od nje ustanovitve dalje, pozneje tudi načelnik. Bil je tudi pri bralnem društvu daljši čas predsednik. Naj je še omenjeno, da je ud Mohorjeve družbe in naročnik »Slovenskega Gospodarja«, odkar je samostojen gospodar. Naš Gornji mlinar pa je tudi vesel, šegav in gostoljuben ter ima tudi vsled tega prav mnogo prijateljev, ki mu danes zajed-no z njegovimi otroci kličejo: Se na mnoga leta v zdravju iž veselju! . Šmarje pri Jelšah—Šmartno v Rožni dolini. Kaj pa li pomeni danes ta naslov? Tako se bodo spraševali cenjeni čitatelji »Slovenskega Gospodarja«. Prosim malo potrpljenja, takoj Vam razložim to vse! Božji Stvarnik je po svoji previdnosti poklical k sebi dobro mamico, blago ženico Marijo Pečnik. Zapušča žalujočega soproga in deset otrok, ki žalujejo za svojo ljubljeno mamico. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 25. m. m., od hiše žalosti na pokopališče v Šmartno. Ob odprtem grobu so nam prihajale te4e misli v srce: Odšla ¡si, zllata mamica, v boljše življenje, kjer ni solz in ni trpljenja. Pustila si nam vzglede, po katerih moramo hoditi, da pridemo enkrat tja, kjer si zdaj Ti, k Bogu! Mamica zlata, Tvojemu spominu se danes klanjajo Tvoj žalujoči soprog in otroci, ki so Te iskreno ljubila. Mamica zlata, počivaj v miru, naj Ti bo lahka žemljica domača^ Nas vse žalujoče, ki smo ostali, tolaži ena resnica, da enkrat se zopet vidimo nad zvezdami! Na sedmimi za pokojno mamico se je na spodbudo orlovskega člana nabralo za šmarski orlovski odsek 304 krone. Vsem darovalcem naj bode na tem mestu izrečena kar najprisrčnejša zahvala. V prvi vrsti gre zahvala vsem sorodnikom, kakor g. Antonu Pečnik, ki je s svojo dobro ženo prvi daroval. Dalje gre zahvala vsem sinovom in hčerkam umrle pokojmiee. Ne smemo pa pozabiti na g. cerkovnika šmartinske cerkve, ker je tudi on prispeval precejšnjo svoto. Še enkrat vsem darovalcem v imenu šmarskega orlovskega odseka prisrčna zahvala za Vašo naklonjenost in Vam skupaj prisrčen naš orlovski: Bog živi! — Zdaj ¡boste Vi, gospod urednik in vsi čitatelji menda razumeli gornji naslov. Šmarski orlovski odsek pa je ponosen in si šteje v čast, da sme te naše darovalce imenovati prijateljem šmarskega Orla! Škofja vas. Sedaj, ko se bližajo občinske volitve, nam naši nasprotniki vedo že povedati za celo kandidatno listo imen, katera bomo vzeli na njo, da.siravno se od naše strani o tem še ni popolnoma nič ¡razmišljalo. Kateri občani pa res pridejo na našo listo, za to se naj naši nasprotniki nič ne brigajo, ker to je naša stvar; gotovo pa je, da jo bodemo mi prav lahko sestavili, našim nasprotnikom, zlasti radičev-cem, pa je ¡podpis že več uglednih občanov, tudi politično neopredeljenih, odklonilo. Odslej bomo vedno poročali v tem listu, kako se je delalo zadnja leta na občini, poročali bomo popolno resnico, ker drugače je gotovo, da bi naši nasprotniki takoj leteli na sodišče; naroči si ga naj vsak občan, ki želi biti tozadevno podučen. List ¡stane do konca ' tega leta samo 8 Din. Vojnik. Naša Kmetijska podružnica ima svoj žitočistil-nik pri g. Jakobu Joštu v Okoli Vojnik št. 29. ¿lani lahko osnažijo vsako množino žita brezplačno, nečlani pa plačajo 1 Dim od šlkafa. Nakup trijera nam je omogočil minister SLS g. dr. Kulovec in tukajšnja posojilnica, za kar jima gre naša zahvala. — Kateri želijo naročiti umetna gnojila za jesensko gnojenje, naj se v kratkem zglasijo pri odboru naše ¡podružnice, ker pozneje se pri manjših naročilih cena zviša in sicer vsled razmeroma večje poštnine. Celje. Dne 10. oktobra obhaja mnogoč. in zaslužni g. Matija Selič, misijonar pri Sv. Jožefu nad Celjem, 251etnir co svojega mašništva. Iskreno častitamo z željo, da zelo priljubljeni gospod obhaja še zlati in diamantni jubilej čil in zdrav! Laško. Podružnica Sadjarskega društva je sklenila, da bo za najlepše razstavljeno sadje v nedeljo, dne 9. okt., nagradila sadjereijce, člane podružnice, s premijami po 50, 100, 150, 200 in 250 Din. Nečlani, ki bodo razstavili lepo sadje, bodo dobili sadjarsko orodje. Licitacija razstavljenega sadja bo v pondeljek, dne 10. t. m. Laško. Kmetijska nadaljevalna šola v Laškem se bo to zimo otvorila, ako se bo priglasilo zadosti kmetskih mla-deničev. Pouk je brezplačen in se bo vršil dvakrat tedensko v dobi od 15. oktobra t. 1. do 15. marca 1928. Predavanja s praktičnimi vajami ¡bodo vršili: doktor prava za zako--nodajstvo, duhovnik, kmetijski strokovnjaki in živinozdra-vnik. Mladeniči, ki se želijo poslužiti te izredno ugodne prilike nadaljnega izobraževanja, naj se nemudoma zgla-siijo na pristojnih mestih v občini ali pa naravnost pri okr. kmetijskem referentu in pri šolskem upravitelju v Laškem Brežice. V nedeljo, ne 9. t. m., se bo v frančiškanski cerkvi blagoslovil novi križev pot. Ob pol desetih se ¡bo v slovesni procesiji križev pot prenesel iz župnišča v samostansko cerkev. Ob desetih ¡se bo slovesno blagoslovil, nato bo slavnostna pridiga, slovesna sv. maša za dobrotnike in darovanje v kritje ¡stroškov. Ker take slovesnosti v Brežicah ni bilo že 163 let, bo obilna udeležba. Iz zgornjega kozjanskega okraja. Ako vzameš v roko »Slovenskega Gospodarja«, čitaš na vsaki strani o izvršenih volitvah v državnozborsko skupščino. Minuli so viharni dnevi političnega boja, pa to smo z veseljem prestali, ker je za dobrobit SLS. Kako so se nasprotniki, -posebno samostojni agitatorji, trudili, da bi nas -politično -premagali. Kozjanski Jevšnik, ta večni kandidat samostojne stranke, se je -res veliko trudil. Svet se čudi, da je v šmarskem srenj. največ samostojnežev na pilštanjskem volišču, a kdo je k temu pripomogel? Zagorjani, to samostojno gnezdo nam dela sramo-to po celi Sloveniji, kaj bi ne, Bračun in Hrastnik, ta dva prvaka samostojne stranke se trudita in vodita Zagorjane na tako pot. Ako bo šlo tako naprej, bo še Bračun Hrastniku ministrira-1. Marsikatera občina se je že v Sloveniji spametovala, upamo, da se bo tudi v Zagorju kaj spremenilo, saj se bl-ižajo občinske volitve, takrat pa, Zagorjani, spametujte se! Na svidenje! Priporočljive knjige. »Petrovška Mati božja.« Zvezek št. 2. Samozaložba J. Nunčič, Petrovče 1927. Brata Rode in Martinčič, Celje. — Knjižica, ki obsega v osmerki 26 strani, je spisana od kmetske roke. Glavna vsebina je narodna pripovedka o plemiški rodbini baronov Miglio, kajih grob je v Petrov-ški cerkvi, zlasti o Milivoju Miglio, ki se je proslavil v bojih zoper Turke in ki ga narodna pri-povedlka spravlja v zvezo s ¡prstanom na roki Marijine podobe Petrovške. Dodane so tri Marijine pesmi, izmed kojih imata dva za vsebino omenjeno narodno pripovedko. Cena knjigi 5 Din. Po pošti se ne pošilja -manj -kot 10 izvodov. »Večna knjiga.« Deset govorov o Svetem pismu. Govoril dr. Mihael Opeka. Opekove knjige priporočbe pravzaprav ne potrebujejo. So dovolj preizkušene, vsebina je preizkušena tudi s tem, ker je bila podana v živi besedi pred najboljšim poslušalstvom v Ljubljani. Ta krnjiga nudi vse, kar smo se -najvažnejšega učili o Svetem pismu v bogoslovju: katere knjige spadajo v ¡zbirko Sv. pisma, kako so nastale, ali jih smejo verniki 'brati in kako naj jih bero. Dobro bi bilo, da bi pridigarji o Svetem pismu večkrat govorili. Naj pa pride tudi v -roke -ljudi! Ni draga: 16 Din, e pošto 1.50 Din več. — Ks. Meško. 8 ®X®X®K®/®X®X®X®X®) ®X®X®X® Naložite denar le pri m T* i 1 1 1 I 1 m i 1 X M ® Ljudski posojilnici v Celju reglstrovani zadrugi z neomejeno zavfezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer Je najbolj varnd naložen in najugodneje obrestuje Rentnl In invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila pč najnižji obrestni meri (®X®X® Mariboru, Koroška cesta štev. »I ali v njeni podružnici ipir Aleksandrova cesta štev. Tu dobite vse knjige za ljudsko in meščansko šolo, za gimnazijo, realko, učiteljišča, trg. akademijo, dalje šolske potrebščine, vseh vrst zvezke, papir, črnila, rdečila, barve, peresa, peresnike, svinčnike, radirke, šestila, risala, ravnila, priložna ravnila, risalne deske, trikote itd. Kdor hoče kupiti najbolje in najceneje, pa da dobi še 3°/0 v gotovini povrnjenih, ta bo kupoval letos celo šolsko leto vse šolske potrebščine le v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. S ali v njeni podružnici Aleksandrova cesta O. Svojo veliko Izbiro damskih klobukov priporoča ponajnlžjl ceni Mary Smotniker modisttnja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice. zamenja in kupuje tovarna olja, Maribor, Pod mostom 7. 1291 Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotlje za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vfst za tovarne, različne aparate. _ Izvršujem tudi točno 1112 in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkurenčni ceni. Marko Čutic Kotlar Maribor 5lovenska ulicah Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih iip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na «robno in na debela. Na drobno in na debela. 106 CWWWWWWCWM^^^ Za kvašenje pženice Tj uporabljajte suho sredstvo ^ Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti. Za kvašenje rži, Ječmena in ovsa uporabljajte mokro sredstvo za kvašenje PORZOL In H1GOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunsklh, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni In priznani sredstvi: „Omenieni sredstvi sta preizkušeni tudi na ogledni In kontrolni postaji v Topčlderju. Izdelovanje in razpečavanje PORZOLA in HIGOSANA je ............. odobreno po Ministrstvu poljedelstva in vode št. 31863/4." —-» Zahtevajte cenike In navodila od 1008 „KASTEL" tvornice kemijskih in pharmaoeutskih izdelkov d.d., KARLOVAG Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Janus Goleč, novinar v Mariboru. Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega