PoStarina plotom*. Štev. 40. PotaMtm ttev. Oln f— V Ljubljani, petek dne 2. oktobra 1925. Leto VIIL Upravoištvo „Domovioe" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta (6, Telefon 72 „__|, I Naročnina: Četrtletno Dia 7-50, polletno Dia 15 isnaia vsaK peteic. celo,etno DiB 30. Valuta in kmečki stan ' Ko je med vojno in po njej vrednost 'denarja padala, so mnogi blagrovali posest* nika, posebno pa kmeta, ker mu je glavni del njegovega imetja (posestvo z vsemi pri* tiklinami) ostalo nedotaknjeno po denar* nem potresu, dolg pa se je lažje plačeval. Dozdevno je ta stvar res tako izgledala. Vendar pa se je pri hranilnih vlogah in denarnih terjatvah, ki so po svoji notranji vrednosti padale, zmanjševalo tudi kmečko premoženje, ki se vrhtega v vojnem času ni obnavljalo in popravljalo, kakor bi bilo potrebno, in je izgubilo mnogo dragocenih delovnih moči. Zlasti hudo so bili udarjeni oni, ki bi morali dobiti dedščine v denarju izplačane. Kot primer naj navedemo, da si je n. pr. mlajši brat 1. 1914. izgovoril 400 kron, ki jih radi vojne ni iztirjal in na* ložii drugam. Ako je dobil 1. 1920. za to 100 Din, je dejanjsko dobil samo vrednost petih starih kron, to je eno osemdesetinko tega, kar mu je namenil oče. Ko pa se je 1. 1922. priženil, se je pri prevzemanju no* vega na 250.000 Din cenjenega doma zave* zal za izplačilo 75.000 Din. Letos, ko ima plačati mesečni obrok, rnu je naraščanje vrednosti denarja prekrižalo vse račune. Da bi se kmalu uveljavila postava, ki bi te krivice količkaj izravnala, ni mogoče upati, ker bi nastala velikanska zmeda in naj bi sc taka postava glasila kakorkoli. Zato mera vsakdo s tem računati, da mora vračati boljši dinar za slabši dinar, ki si ga jc izposodil, kakor je vračal tudi slabšo1 krono za zlato krono. V zvezi s tem mnogi vprašujejo, ali bo dinar še zelo narastel. Na to vprašanje ne more danes še nihče odgovoriti, niti g. Pa* šič, niti g. finančni minister. Treba je prejj da se z Ameriko, Anglijo in Francijo po*i godimo glede našega dolga, ki je bil na* pravljen med vojno. Zato zahtevamo, naj sc ti računi urede in nato določi, do katere najvišje meje se naj dvigne dinar. Mislimo, da za več kakor nadaljnjih 30 % ne bo na* predoval, vendar pa nihče nc more jamčiti tega, dokler država ne ugotovi svojih dol* gov in nato odredi, po katerem kurzu se imajo pričeti izplačila v zlatu. Pri tem izpremenljivem položaju trpi kredit kmečkega posestnika in ogrožena je vsaka podjetnost. Zato je treba v tem času izredne previdnosti. Sveta, da je treba de* lati čim manj dolgov, se zdaj že vse drži, zato pa je denarja tudi v izobilju in pada obrestna mera. Kdor pa mora delati dol* j govc. da ima obratni kapital, mora vedno j gledati, da za izposojeni denar nabavljeno, blago lahko v nepredolgem času zopet vnovči. V sedanjem času je treba kupo* vanje za lastno potrebo omejiti do skrajne meje in sicer je treba kupovati samo to, kar sc bo samo ali pa v predelani obliki lahko v doglednem času prodalo. Človeka boli srce. ko vidi kmeta, kako prodaja gozd, da poplača dolg v trgovini. Saj velja nauk, da mora človek desetkrat premisliti, predno kaj kupi in da je treba zlasti strogo izogi* bati se izdatkov za vse eno, kar ni neob* hodno potrebno. Šc bolj pa jc treba ^re* misliti, predno človek preda, kar prinaša redne dohodke, razen v slučaju, da z izku* pičkom poplača dolg, ki sc ga mora kmet bati kot svojega največjega sovražnika. Ne bo minulo 1. 1926., ko bo naša va* luta stalna. Takrat bo mogoče gledati z ve* čjo gotovostjo v bodočnost, medtem pa bodimo še bolj previdni in še bolj varčni, kakor smo bili v mirnem času. Dr. G. Žerjav. V boju sa ?9Staro pravdo" Usoda gornjegrajskih planin. — Klerikalci in radičevci v skupni fronti proti kmetskim pravicam. V malokaterem kraju je narod tako si* romašen na posesti kakor v gornjegrajskem okraju. Pred stoletji nam je s križem in mečem cerkvena moč, pomnožena z nem* škimi valpti, ugrabila šume. Ob odpravi fevdalnega gospodarstva se je zopet poza* bilo na slovenskega kmeta. Mogočni cer* kveni knezi niso imeli srca zanj, zatirali so ga in zaničevali. Obenem pa so seveda imeli vse avstrijske oblasti za zaveznike proti kmetu. Gornjegrajsko cerkveno imetje jc vedno imelo avstrijsko protekcijo za seboj. Ni se brigalo niti za šumski zakon niti za gospodarske načrte. Bilo je vedno izven zakona, ki je veljal le za našega kmeta. Okrajni glavarji v Avstriji, žandarji. vse je pomagalo graščinskim oskrbnikom v boju proti kmetu. In tako se je moral gornjegrajski kmet od leta do leta umikati tudi še s pašnikov, ki so mu od nekdaj bili na razpolago. Prišla je svoboda, a ne more se reči, da je ž njo nastopila takoj tudi pravilna izpre* memba v zadržanju oblasti napram škofij« stvu in kmetom. Klerikalci so se držali na vladi in so seveda na vso moč podprli škofa, ki je nadaljeval svojo prejšnjo politiko. Prišli so svobodomiselni agrarni zakoni, a kakor vedno prej, je tudi sedaj našel mo* gočni cerkveni posestnik izgovore in pota, da se je mogel odkrižati kmečkih zahtev. Letos bi se imela ta stvar vendarle pri« vesti h koncu in kmetom bi se imelo po« vrniti, kar so izgubili pred desetletji. Ako bi gornjegrajski kmet dobil v škofovih gozdih zadosti pašnikov, bi se tamošnji okraj lahko rešil popolnega propada. Tudi, če bi ne bilo starih pravic, bi pametna dr* žavna politika v obmejnem okraju z vsemi sredstvi skušala čuvati in vzdrževati zdrav kmečki stan. Ako bi ga ne bilo. bi ga bilo treba ustvariti s kolonizacijo in mu zagoto* viti normalen obstoj. In res. agrarne oblasti so pod pritiskom naraščajoče bede kmeta, ki prihaja v sedanjih časih v strašno krizo, po točnem proučevanju razmer in potreb kmeta ter šumarstva, prišle do zaključka, da je treba po zakonu o dajanju velepose* stev v štiriletni zakup, urediti pašniške razmere v škofovem veleposestvu. Kakor je naš kmet sicer konservativen, vendar pa je ob tej priliki uvidel, da mora tudi sam nekaj žrtvovati za ureditev teh razmer. Kmetje so zbrali denar za geome« terska dela, denar je bil že pripravljen io ta dela so se tudi že pričela. Istočasno pa tudi ni počivala intriga. Na vso moč so znani pomagači, ki podpirajo za denar tudi nrepast slovenskega kmeta, pri« tiskali na ministra za agrarno reformo, Mi* lana Simonoviča, naj ugodi škofovim pri* tožbam ali pa jim vsaj prizna odložilno moč. Kmetje so se tedaj z zaupanjem obr* nili na tedanjega ministra za šume, doktor Žerjava, naj jih ščiti. Tedanji minister dr. Žerjav je uvidel, da gre za obstoj celega gornjegrajskega okraja. Ni vprašal, kdo so ti kmetje in ka* tere stranke so pristaši. Zavzel se je zanje na vso moč. Prišla pa je kriza vlade PP. in vlada je podala cstavko. Tedaj so prijatelji škofij« skih privilegijev opozorili ministra agrarne reforme, da ga od trenutka vladne ostavke dogovor s SDS. ne veže več. Tako so iz* tisnili par ur pred imenovanjem nove vlade, ko so se prejšnji ministri že poslovili od svojih uradnikov, brzojavno naredbo, s katero se do rešitve škofovega rekurza vsa uvedena dela za dodelitev pašnikov ustavs ljajo. S tem je bila kmetom v gornjegrajskem okraju povzročena velikanska škoda. Zato jc naravno, da so se obrnili znova na vlado, naj prekliče to odložitev. Upali so, da se bo to zgodilo, ker je minister za agrarno re* formo pestal Pavle Radič, ki vedno rad mnogo govori o seljaku in seljaških interc« sih. Potrebno je bilo le. da se prekliče brzo* staši radikalne stranke mnogo razburjenja in nezadovoljstva napram radičevcem. Ne« katere radikalne organizacije so celo javno protestirale proti zahtevam radičevcev in imajo sedaj radikalni poslanci veliko po« sla, da pomirijo razburjene duhove. A tudi v vodilnih radikalnih krogih so postali nezadovoljni s St.Radičem, ki je kot delegat naše države pri minulem zasedanju Zveze narodov v Ženevi podal nekaj iz« jav, ki so razburile prav po nepotrebnem javnost in mnogo škodile našemu ugledu v inozemstvu. Radič ni samo nastopil proti podpori armenskim in ruskim beguncem, temveč je tudi na javnem predavanju v Ženevi izjavil, da Makedonci ne vedo, ali so Srbi ali Bolgari, in da je to vprašanje zelo kočljivo za našo državo. Na ta način ni samo očrnil pred Evropo naših notranjih razmer, temveč je tudi ka« lil narodni ponos Srbov, ki smatrajo Ma« kedonijo za srbsko pokrajino. Zato ni čudno, da je ta Radičev nastop v Ženevi izzval tudi med radikali mnogo nezadovoljstva in da se zaradi tega pojavlja med njimi za« hteva, da se St. Radiču v bodoče ne sme več dati prilika, da bi kot oficijelni zastop« nik sramotil našo državo pred tujim sve« tom. Ker radikalna stranka ničesar ne ukrene brez Pašiča, je vlada sklenila, da pošlje k njemu v Monte Carlo prometnega ministra' Radojeviča, ki naj ga obvesti o razmerah j med vladnimi strankami ter zve za njegovo mnenje. Minister Radojevič je že pred par dnevi odpotoval iz Beograda. Kolikor je znano, se Pašič vrne domov okoli 7. okto« bra in pričakovati je, da bo par dni nato prišlo do važnejših dogodkov v naši no« tranji politiki. Da so nesoglasja med radikali in radi« čevci zelo resnega značaja, dokazuje tudi dejstvo, da so se štirje ministri, ki soj spremljali kralja in kraljico na potovanju j po Črni gori in Dalmaciji, začetkom tedna nemudoma vrnili v Beograd. Tudi kralj se: bo prej vrnil v prestolico, kakor pa je bilo! prvotno določeno, ter bo skrajšal svoje po* tovanje po Dalmaciji. Beograjski listi na* povedujejo že vlade ki po izjavah nekaterih vodilnih članov ra* dikalne stranke prav za prav že obstoji. Razmere za RR vlado so tudi zaradi tega težavne, ker se je v dvainpolmesečnem brezdelju nakopičilo toliko nerešenih vpra« šanj, da bi brez omenjenih sporov imela vlada mnogo dela in truda, ako bi hotela vodstvo državne politike spraviti zopet v pravi tir. Pri tem je treba tudi naglasiti, da ni vlada ničesar pripravila za jesensko zase« danje Narodne skupščine. Tako dolgih in tako popolnih parlamen* tarnih počitnic, kakor letos, sploh še nismo imeli. Ves čas, odkar so bile izglasovane v Narodni skupščini proračunske dvanajsti* ne, ni zboroval niti en parlamentarni od« bor in vlada ni doslej pripravila še ncbc* nega zakonskega načrta za Narodno skup* ščino. Vesti o potovanju St. Radiča v Pariz in Ameriko radi najetja inozemskega posojila za našo državo, so se izkazale kot neresnične. Men* da je vlada s St. Radičem doživela že dovolj razočaranja v Ženevi. Radič se vrne iz Ženeve naravnost domov v Zagreb, kjer si njegovi pristaši tudi ničesar ne upajo samovoljno ukreniti proti radikalom, ki čim dalje bolj odkrito zahtevajo, da se mo« rajo radičevci popolnoma ukloniti in da ne smejo preveč dvigati svojih glav, ako ho« čejo še nadalje ostati v vladi. Kakor rečeno, nam je torej prihodnje tedne pričakovati zelo zanimivih političnih dogodkov in niso izključena razna prese« nečenja, zlasti za one ljudi, ki so računali Lingarjeva ulica m*» pri ttCešnifau" ▼etika zaloga sukna, atofa, kamgsrn«, dvojnega sukna aa suknjiie. II ■- Stran 2 = javka, ki ni vsebovala nobene upravne re« šitve, in prekinjena dela bi se lahko na« daljevala. Toda kmetje so se zmotili. Takozvana «seljaška stranka® je nanje pozabila. Tako je ostalo tudi potem, ko ie g . Pucelj peljal svojo skrahirano SKS. na sejem v Zagreb. O «stari pravdi® se govori samo po shodih, ko je pa gornjegrajski kmet zahteval svoje pravice, sta se klerikalna in «kmečka» stranka postavili v skupno fronto proti — stari pravdi. Gornjegrajski kmetje naj nikar ne ob« upujejo. Še so na svetu ljudje, ki vedo, kaj je dolžnost narodne države napram kmetskemu stanu. Še so ljudje, ki se ne boje škofov, ki ne nosijo ljubezni do kmeta samo na jeziku, ampak tudi v srcu ter jo izvajajo tudi v dejanju. «Stara pravda® mora biti gornjegrajskim kmetom pri* znana! Politični pregled V političnem življenju se pričakujejo važnejši dogodki šele s povratkom vseh ministrov, predvsem pa s povratkom min. predsednika Pašiča in kralja Aleksandra, ki je potoval minule dni po Črni gori in Dalmaciji, kjer ga je sprejelo tamošnje pre« bivalstvo z velikim navdušenjem. V odno* šajih med vladnimi strankami obstoji ve« lJka napetost. Nesoglasja med radikali in radičevci so se pojavila, kakor znano, predvsem za* radi zahtev radičevcev, naj se premeste v hrvatskih krajih vsi uradniki, ki so samo* stojni demokrati. Ko so začeli radičevci zahtevati tudi premestitev nekaterih radi« kalnih uradnikov, je to povzročilo med pri* Kupujte Tse Vale zimska potrvbičiaa za ženske ln moške obleke pri stari, domači trgorini pri 1 IE ..Češnihu" š i. tam boste dobro ia pofteno postreženi. ■ Anton Stražar: »ZHBB1I EfpBEžEB Jurca je letel, kolikor je mogel; klobuk ie nesel v rokah, po obleki pa je imel polno smeti od suhe zdrobljene detelje. Šele pri cerkvi se je uzrl nazaj; oddahnil se je, ko je videl, da je varen. Šel je nato v krčmarjev hlev; kjer je imel konje in na kupu sena je kmalu sladko zaspal... Po rani sv. maši so bili vsi naši znanci pri sv. obhajilu. Zamudili so se še nekaj časa v cerkvi, nato pa odšli še k gostilni« carju na zajtrek pred povratkom domov. Jaka je bil izredno otožen, kar so opazili Vsi trije. Glavni vzrok njegove otožnosti so povzročile sanje, ki jih je imel prejšnji večer. Sanjalo se mu je. da je videl svojo rajnko ženo na lepem vrtu, ki je bil poln samih rož. Žena pa mu je govorila: Jaka, ljubi moj nekdanji mož, kmalu se vidiva ... Po teh besedah pa je žena izginila. Katrico je skrbela njegova zamišljenost in ni prej mirovala, dokler ji ni mož po« vedal vzroka svoje otožnosti. Vsi trije so tolažili Jaka, da so sanje le sanje in da najbolje stori, ker se mu je sanjalo o rajnki ženi, da plača še par sv. maš za pokoj njene duše ., Pa vkljub tolažbi vseh ni bil Jaka dosti boljše volje. Čimdalje bolj so mu hodile na misel besede .poštnega Henrika, ki jih je govcril prejšnji dan: V sredi najbolj ve« selih upov, ki jih ima, zadene človeka ne« nadno najhujša nesreča... « Sredi dopoldneva je bilo. Naši znanci«romarji so se peljali ravno proti Šenčurju. Voznik Jarca je prvi opazil, da je nasproti njim drvel splašen konj s kclesljem brez voznika. Možak je trdo po* prijel vajeti in se hotel umakniti kolikor mogoče v stran, da bi se izognil zdivjanemu konju, — a bilo je vse zaman! Splašeni konj je pridrvel tik njega in koleslja sta s tako močjo zadela skupaj, da so se vsi zvrnili. Ko so si opomogli od prvega strahu, so se naši romarji začeli pobirati s tal. Največje čudo je bilo, da se Katrici in otroku ni zgo« dilo čisto nič in ravno tako ne Minki in Jurci, toda Jaka je š tako močjo priletel na rebra ob cestni kamen, da ni mogel sam vstati. Le zdihoval je na tleh: «0, Jezus, Marija, boli me, boli...!® * V vasi je Jurca dobil voz, na katerem se je peljal Jaka namesto domov v ljub« ljansko bclnico... Nesrečna žena se je peljala sedaj pri Jaku. Ko so se ločili, je še naročila Jurci in Minki: «Lepo vaju prosim, skrbita vidva sedaj toliko časa doma, da bo vse v redu!® Dalje ni mogla več govoriti; znova jo ie po* silil jok, ko je njen nesrečni mož zaječal v svojih bolečinah. Zelo žalosten je bil voznik Jurca, ko se je vozil proti Ravnemu pelju brez gospo« darja in gospodinje. Le parkrat je vzdihnil napram Minki: «To je bilo pa nesrečno ro* manje, človek pač ne ve, kje ga nesreča do* leti...» Četrto poglavje. Vdova Katrica je sama vodila naprej gostilno. O ženitvi ni hotela nič slišati. Zavračala je vsakogar: «Ni ga ženina, ki bi bil zame! — Trdinov Jaka jc bil samo eden!» Kako kratka in nestalna sta pozemelj* sko veselje in sreča. Vse je podobno ble* steči jutranji rosi ob vzhajajočem solncu, ki kmalu izgine z vsem bleskom ali pa dimu, ki ga zagledamo, pa takoj izgine! To trpko resnico je izkusila tudi Katri* ca ob tako nagli smrti svojega ljubljenega moža. Sprva se nikakor ni mogla potolažiti v svoji veliki žalosti... Kar verjeti ni mogla, da na tem svetu ne bo več videla Jake in da počiva na velikem pokopališču pri Sv. Krištofu na ljubljanskem polju ... Jake namreč niso mogli zdravniki v bol* niči oteti pred smrtjo. Tekom petih dni je že umrl v hudih bolečinah. Zelo hudo je bilo Jaku zadnje ure njegovega življenja v bolnici. Pri njem je sedela vsa potrta nje* gova uboga žena. Živo so mu stopili tudi vsi dogodki iz njegovega življenja pred oči in zelo ga je tudi mučila bodočnost njemu tako priljubljenega otroka. na resnost sporazuma med radikali in ras dičevci. VIČ. Na Viču pri Ljubljani je umrl v soboto 26. m. m. g. Gojmir Verbič, rač. pripravnik pri de-legaciji ministrstva financ v Ljubljani. Pokojnik je bil zaveden Sokol in Orjunaš. Njegovo truplo je ležalo na katafalku v Sokolskem domu, kjer so ga stražili Sokoli in Orjunaši. V ponedeljek se je vršil izredno veličasten pogreb ob ogromni udeležbi občinstva, Sokolov in Orjunašev. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika zastopnika Sokola in Orjune, viški Sokoli pa so mu zapeli žalostinko. Končno sta se poklonila nad svežim grobom še sokolski in orjunaški prapor, nakar so začele padati prve grude na krsto... Počivaj mirno v domači zemlji, preostalim naše iskreno sožalje! POLHOVGRADEC. Pred dnevi smo dobili zopet električno razsvetljavo, ki nam jo je bila uničila povodenj. Cez Gradaščico se dela nov most iz žoleza in betona, da bo laže kljuboval naraslim vodam. Zadnji čas so pri nas ljubljanski lovci postrelili lepo število zajcev, jerebic in lisic. Vreme je slabo in bolj s težavo spravljamo poljske pridelke, s katerimi smo še dokaj zadovoljni. IZ GOR. LOGATCA. Poslovilni večer, ki ga je preteklo nedeljo priredilo domače Sokolsko društvo svojemu odhajajočemu prosvetarju vpokoje-nernu šolskemu nadzorniku Punčuhu, je pokazal, kako priljubljen je bil br. Punčuh v vseh slojih prebivalstva, zlasti v sokolski družini. — Sokol priredi v nedeljo, dne 4. oktobra letos v gostilni br. Alberta Uršiča na Kalcih cbobovo veselico*. Začetek ob 3. popoldne. Vabljeni so prijatelji sokolstva od blizu in daleč. i ,.tesnita" s: vciifca izbera sakna, Telurja, pllž«, aatrahana, žameta ca manteCjtte. III Skoraj že umirajoč je prosil ženo: «Katrica, nikar mi ne zavrzi otroka!« Vsa potrta in v joku je segla Katrica možu v roke in slovesno izpregovorila: «Jaka. Bog mi je priča, da se ne omožim! Ti si bil meni vse, ako Tebe ne bom imela več, pa imam vsaj otroka!» Solza hvaležnosti je kanila umirajočemu po licu. Dejal je samo še: «Katrica, odpusti mi, moli zame...» To so bile zadn je Jakove besede. Na te besede se je potem vedno spcx minjala — vdova Katrica. Globoko so se ji vtisnile v srce! * Vsi Ravnopoljci so se čudili železni vol ji vdove, gostilničarke Katrice. Od jutra do večera je vdova opravljala svoj gospo« dinjski in tudi gospodarski posel, — vse iz ljubezni do ljubljenega otroka in v njegovo dobrobit. Nekega dne je stopil godec in voznik Jurca pred gospodinjo in ji dejal: «Ne zameri mi, Katrica, jaz odhajam dalje po širnem svetu...» Zaman je prosila vdova Jurco, naj še ostane. Nekega jutra ji je segel v roke in odšel. Pri odhodu ji je samo še rekel: «Ne zameri mi, Katrica, grem še malo po svetu .. Če pridem kdaj nazaj, kaj ne, da se smem oglasiti pri tebi...?» «Vedno, Jurca!» mu je odgovorila. Krasnega poletnega nedeljskega dneva rano zjutraj je bil pred Čebulovo hišo v Dolini že vprežen iskri vranec v skoro nov KRAŠNJA. Pretečeni petek dne 18. m. m. je > prevzel novoizvoljeni župan županske posle in da je bila svečanost tem večja, se je udeležil prevzema tudi g. Knol. Pri tej priliki se je gosp. župnik na lastne oči prepričal, da je prevzel župan od gerenta v gotovini 5069 38 Din in naložil je v hranilnici 2500 Din. Torej se je vsega skupaj izročilo 7569*38 Din ali 30.277"52 K, ne glede na ubožni zaklad, ki se je tudi povečal. Ker sta po razpustu občinskega zastopa v meseeu februarju t L ^Domoljub* in in g. kaplan Tomazin bo govoril, da kmetje ne smejo plačati nobenih dovkov in da naj plača obrtnik. Kakor navadno, bodo nazadnje seveda plačevali vsi višje občinske doklade, kmetje in obrtniki. — Kaj pa z mlekarno? Dobila je najbrže jetiko, kakor smo zvedeli od zanesljivega moža SLS. — Končno rečeno, gospodje iz SLS: Pustite pri miru nas napredujake; mi Vam nočemo nič zalega. V nasprotnem slučaju pa bomo ob priliki opisali Vaše epotovanje ▼ Rhu:-. Razumete? — Cerkljanski in gorjanaki naprednjaki. SEMIČ. Dasi je bil pričetek trgatve uradno določen na 8. oktobra, so kljub temu že začeli trgati nekateri nestrpnežL Vsled svoje trmoglavosti bodo imeli slabši vinski pridelek, ker grozdje še ni popolnoma dozorelo. Izmed poljskih pridelkov sta se obnesla krompir in debe-Ijača. Tudi sadja je precej. S senom smo dobro preskrbljeni, saj je bOa prva in druga košnja jako hvaležna. Naše eeste vpijejo po popravilu: uboga živina, ki vleče po strmih in slabih kolovozih težke tovore. Kakor ceste, tako pomanj- i Ješnibu" is posteljne garniture, odeja lastnega izdelka, konjske koče, plahte, pacfcata te rjnhe. IV koleselj. Voznik Čebulov Joško, znani do* linski pesnik, je nestrpno hodil sem in tja po dvorišču in sam pri sebi godrnjal: «Kje neki hodi kramar Nace iz Krašnje, da ga ni toliko časa?« Ko je tako godrnjal, je že prišel kramar Nace. «No, no, dobro jutro, Joško! Malo za« kasnil sem se, pa to ni nič hudega, sa j je dan še dolg.» «Bog daj dobro jutro, Nace! Hodili ste pa res dolgo; pol ure vas že čakam.» Nato je Joško še hitro skočil v gostilno in prinesel Nacetu izbornega sadnega žganja, da si nekoliko «jezik namaže». Mo« žak je hitro spil in z robcem obrisal svojo kosmato črno brado, nakar sta se vsedla v koleselj in se odpeljala. Peljala sta se v bližnje Ravnopolje, ki je dve pičli uri oddaljeno od Doline — ženit k vdovici Katrici. Katrica se je zelo razveselila obeh doma« činov, Jožka in Načeta. Prisedla je k njima, ko sta se krepčala. Stari znanci so si imeli mnogo povedati! Po daljšem obotavljanju in Joškovem namigavanju je na šaljiv način kot vselej zasnubil Nace Katrico za Joška. Toda mešetar Nace je doživel ob tej ■ priliki slab uspeh. ! Že doJgo v svojem življenju ni bil Joško tako razburjen kot takrat, ko je na Nace-tovo snubitev čakal Katričinega odgovora. Mlada, še vedno zala ženska je hitro vstala, uprla roke v bok in dejala: «Prija« telja, ne zamerita mil Ni ga ženina, ki bi bil zame, — Trdinov Jaka je bil le eden!...» Samo ob sebi je razumljivo, da sta sc Nace in Joško hitro poslovila in odpeljala nazaj v Dolino. Med vožnjo je Nace tolažil Joška: *E, nič se nc zmeni, fanti Saj je dosti žensk n& svetu! Nisem si pa mislil, da bo tako trdo« vratna ta Katrica. Veš, stanovitna je, stano« vitna!» Ustavila sta se med vožnjo v vec go« stilnah in po običajni navadi pila na jezo! Kadar je imel kramar Nace kaj zelo važnega povedati, jc vselej imel mnogo opravka s svojo kosmato brado. Vrtil jo je in naposled rekel Jošku: «Fant, ako se ho« češ ravno na gostilno priženiti, potem vem za prav enako žensko. Veš, Janezova Micka iz vrhovske fare bi bila zate. Ta je tudi vdova in vem, da te vzame!« Domenila sta se, da gre Nace med ted* nom k vdovi in da bo poizvedel, kakega mnen ja je. Precej dobre volje sta že bila, ko sta se peljala proti Dolini. Še zapela sta tole: «Jaz sem si p« nekaj zmislil — in naredil bom ta ,špas'! Drev', ko bodo mam'ca spali — poj dem k ljub'ci moji v vas! Prav po tihem bom pricapljal — da se mam'c.i ne zbudi: «or' na okno bom potrkal, da se ljub'ca prebudi. 13om na usta jo poljubil in veselo ji dejal: da jo srček moj predragi -» odkar sem ljubit io začel!« tjaWm pi kljivi so tudi Šolski prostori. Zadnji čas bi že bil, da dobi Semič, kakor velika občina, primerno moderno šolsko poslopje. LaŠKO. Pretekli teden so lovci napravili pogon iz Goznika čez Malič na divje prašiče. Ob tej priliki je ustrelil mizarski mojster Miha Jelene iz Laškega lepega merjasea, ki je tehtal 125 kg. Ko so ga pripeljali v Laško, je bil ves trg pokoneu. Kakor pripovedujejo kmetje, se je letos zaplodilo večje število divjih prašičev. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Nedeljska volitev župana je pokazala žalosten slučaj, da moška beseda dandanes ne drži več. Častihlep-nost in nevoščljivost sta naredili nekaj odbornikov za figamože ter je bil radi njihovega izdajstva izvoljen za župana mož, ki najmanj spada na to mesto. Vsi občani so ogorčeni nad to izvolitvijo, ker čutijo, da ta odločitev občini ne more prinesti nobene koristi, in bodo prav gotovo pri prvi priliki obračuuali z nezmožnimi odborniki. SDS bo tudi obračunala z zahrbtniki, ki so se vrinili v njene vrste, da jo ob priliki izdajo. Ljudstvo pa bo moralo enkrat uvideti, da krivci no spadajo v občinski odbor, če bi jih tudi priporočal sam papež, in bo dobilo ljudi, ki mislijo in ukrepajo z lastnimi možgani, čim hujše bo SLS vihtela svoj bič nad ubogim slovenskim ljudstvom, tem prej mora spregledati. Takrat bo rešeno pekla na tem svetu. ŠT. PETER POD SV. GORAMI. Vinogradi kažejo lepo ter obetajo bogato trgatev. Naši vinogradi so bili s posebno skrbjo in marljivostjo obdelani, ker je lansko leto peronospora učinkovala tako pogubonosno. Vino je tu vsako leto izvrstne kakovosti. Kupovalci dobre kapljice naj se po trgatvi sami pridejo prepričat na lice mesta o kakovosti naših vin in naj ne zaupajo preveč raznim prekupčevalcem, ki jim pod firmo naših vin pošiljajo različna manj vredna hrvatska vina ter škodujejo dobremu slovesu naših vin. SLOVENJ GRADEC. V torek dne 22. septembra je imel poslanec dr. Pivko v Sloveujgradcu krasno uspel sestanek. Posebna soba v Narodnem domu je bila nabito polna pristašev SDS. V poldrugo uro trajajočem govoru je poslanec dr. Pivko izčrpno obrazložil sedanji politični položaj ter smernice SDS. Poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Po poročilu se je vnela zanimiva debata o najrazličnejših dnevnih vprašanjih, ki je trajala pozno v noč. Za lepa izvajanja in poučne odgovore na vsa vprašanja se mu je zahvalil predsednik krajevne organizacije, ravnatelj Šentjurc, ki mu je v imenu vseh zboro-valcev izrazil popolno zaupanje v njegovo dosedanje politično delovanje, zlasti se mu je pa ludi zahvalil za mnoge uspešne intervencije v korist njegovih tukajšnjih volilcev. IVANJKOVCI. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 11. oktobra ob 15. popoldne v dvorani pri kolodvoru vinsko trgatev z burko iz segnitih jagod, tako so jagode kosmate. Druga pomoč je ta, da počakamo s trgatvijo, dokler se da. To velja posebno za vinogradnike, ki so navezani, da prodajajo svoj vinski pridelek. Imamo namreč tudi dosti takih vinogradnikov, ki svoj pridelek sami | porabijo. Ti nam dajejo radi slab zgled. Grozdje, ki jc letos zastalo v svojem razvoju, naj dozori! Če imamo pridelati manj vina, kakor se je skraja obetalo, naj bo vsaj to dobro in pripravno za kupčijo. Tretja pomoč je pa ta, da grozdje ob trgatvi skrbno o d b i r a ni o. Zdravo posebej, bolno posebej. Po dve posodi je imeti pri rokah, kadar trgamo. V eno naj gre zdravo grozdje, v drago pa vse bolne in gnile jagode. Vse, kar je napadenega po eni ali drugi bolezni, vse to moramo ločiti od zdravega grozdja. Vse to moramo posebej spravljati in posebej porabiti. Na to moramo letos prav posebno paziti, če hočemo kaj prida pridelati za kupčijo. Zal, da je naše vinogradništvo čimdalje težje, čimdalje dražje in pri vsem tem tako malo varno pred vremenskimi vplivi in napadi raznih bolezni. Tedenski tržni pregled ŽITO. Inozemski trg stoji pod vplivom ameriških cen, ki so pretekli teden padle za 8 točk. Amerika gre s cenami navzdol, da bi mogla spraviti svoje žito na evropski trg. Sporedno s padcem ameriških cen padajo tudi evropske cene. Zato vlada na vseh tržiščih velik zastoj. Izvoz je bil zadnji teden v zastoju. Inozemska tržišča se niso zanimala za naše žito. Na teh tržiščih je mnogo neprodanega blaga. Ta okolnost utegne povzročiti nadaljnji padec cen pšenice na naših tržiščih. Cene v Vojvodini so se gibale nastopno: bačka in sremska pšenica je padla koncem tedna na 250 Din. Stara koruza je šla slabo v promet. Na našem tržišču so plačevali bačko koruzo po 120 do 17750, sremsko od 182-50 do 180. Umetno sušeno koruzo, vagonsko blago, so kupovali koncem tedna po 155. Malo več zanimanja je bilo zadnji teden za novo koruzo, ki so jo kupovali romunski izvozničarji. Moka, oves, ječmen in fižol so šli zelo slabo v promet. Moka «0» jo notirala 410, oves, bački 155 do 157-50, srem-ski 157-50 do 160, ječmen 180, za pivo 205, otrobi 125, fižol, sremski 220, bački 210, izbrani 225 do 230. Kratke vesti — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 90. septembra v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 790 40 do 800*40 Din, 100 italijanskih lir za 228-74 do 231-14 Din, 1 dolar za 5605 do 56-65 Din, 100 češkoslovaških kron za 166-80 do 168-30 Din. s= Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: Zaradi židovskih praznikov se je hmeljska kupčija pred par dnevi nekoliko ustavila. Pičlo šte* vilo hmeljarjev, ki še niso prodali 6vojega pri-; delka, z gotovostjo pričakuje zboljšanje tržnega položaja, = Kovan drobiž po 10 in 5 par. Finančni mi« nister je odredil, da se dž mali kovani drobiž po 10 in 5 par dne 1. oktobra 1925. v promet. BELEŽKE -r Spor v SLS. Pri volitvah, ki so se vršile zadnje čase v nekaterih občinah, ni klerikalna stranka skoro nikjer nastopila z enotnimi kandidatnimi listami, pač pa pod raznimi gospodarskimi, kmetskimi in delavskimi imeni. Tako je bilo tudi pri občinskih volitvah v D. M. v Polju, kjer so klerikalci propadli. Tamkaj so imeli klerikalci posebno delavsko in posebno kmetsko listo. Največ občinskih odbornikov so klerikalci pri-! dobili s svojo delavsko lis to, ker so jih že vsi pametnejši kmeti v D. M. v Polju že davno zapustili. Zaradi poraza, ki so ga doživeli v lej občini, pa se sedaj klerikalci sami med seboj napadajo. Glasilo delavcev, pristašev klerikalno stranke, Itrščansko-socijalna «Pravica» je v posebnem Članku obdolžila ostale klerikalce, da so agitirali proti klerikalni delavski listi za svojo kmetsko listo. pa odgovarja, da po krivici dolži klerikalne kmetske pristaše, da so doputalb po listi kržčansko-socijalnih delavcev« očita klerikalnemu delavskemu glasilu, da e svojim člankom ne gradi, ampak razdira klerikalno stranko. Tako se sedaj dva klerikalna lista prepirata med seboj, kdo je kriv klerikalne blamaže. Ljudje, ki vedno govore o krščanski solidarnosti, se niti med 6eboj ne morejo pomeniti, kdo je bolj iavoz.il klerikalno politiko. Kljub temu smo prepričani, da bosta in < Domoljubi čez nekaj dni zopet pisala, da vlada v klerikalni stranki največja zadovoljnost, vzajemnost in da je sploh vse y redu. Pa jima tega menda niti klerikalci sami ne bodo verjeli. -f Duhovniške plače. V zadnjem času objava Ijajo klerikalni listi razna poročila, kako se duhovnikom slabo godi in kako slabo so plačani, ltes je, da so tudi med duhovniki ljudje, ki s svojimi dohodki ne morejo shajati. Človek pa bi mislil, da se bodo gospodje, ki uče lepi nauk ljubezni do bližnjega, med seboj pomenili in si drug drugemu vzajemno pomagali. Mnogi imajo prav lepe dohodke v svojih župnijah, pa bi lahko pomagali takim duhovnikom, ki s svojimi prejemki ne morejo izhajati, ker žive v ubožnejših župnijah, kjer se ne more preveč iztisniti iz ljudi. Kakor znano, ima ludi ljubljanski škof velika veleposestva, ki prinašajo ogromne dohodke. Če bi se ti dohodki iz cerkvenega premoženja pravično razdelili med potrebne duhovnike, bi lahko imeli vsi dovolj in bi ne bilo treba zahtevati niti cSloveneu.-* in niti , naj se duhovnikom plače zvišajo na račun davkoplačevalcev. Pri vsem je tudi to zelo čudno, da je za klerikalno politiko vedno dovolj na razpolago tudi cerkvenega denarja. Tako je ljubljanski škof lani 14. junija brez odobrenja kogarkoli kupil za škofijski ordinarijat cJugoslovansko tiskarno v Ljubljani za ogromno vsoto 10,600.000 Dtn. S tem je dokazano, da se politika SLS dela s cerkvenim denarjem, ki ga pa ni na razpolago za siromašne duhovnike. Zato pa tudi ni čndno, ako se samo na kratko poročal o občinskih volitvah v Št. Vidu, izida občinskih volitev v Zgornji Šilki pa niti omenil ni. Za nas samostojne demokrate naj nam bodo izidi občinskih, volitev v ljubljanski okolici za zgled in dokaz, da klerikalna stranka ni nepremagljiva. Z resnim in vztrajnim delom je zmaga SDS povsod mogoča. domače novosti * 'Domovina) izide prihodnji teden na 16 straneh z zanimivim gradivom in lepimi ilustracijami. * Stjepan Radič se je v sredo zvečer vrnil s svojo družino iz Ženeve v Zagreb. * Drzen vlom r cerkev sv. Petra r Ljubljani. V noči od ponedeljka na torek je bil izvršen v cerkvi sv. Petra v Ljubljani drzen vlom. Neznan vlomilec je očividno ponoči vlomil v tabernakelj. Ko je zjutraj prišel cerkovnik Mihael šašelj v • cerkev, je našel tabernakelj odprt, manjkala sta monštranca in srebrni ciborij, hostije pa so ležale razmetane po tleh. Istotako je ležal na tleh plašček, ki se ga rabi za pokrivanje ciborija. Cerkovnik je takoj, ko je opazil vlom, obvestil policijo. Vlomilec jo odprl tabernakelj z vlomilskim orodjem ter odnesel navedene predmete. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 6000 Din. Monštranca je bila iz medi in pozlačena, lulula je srebrna. Ciborij s pokrovom je srebra in pozlačen in težak okoli ty2 kg. * Draginjske doklade za duhovnike. V ministrstvu ver pripravljajo gradivo za ureditev duhovniških draginjskih doklad po uredbi z dne 1. avgusta t. 1. Na podlagi te uredbe imajo pravico na draginjske doklade samo tisti duhovniki, katerih dohodki ne zadostujejo za redno življenje. Doklad ne bodo dobivali duhovniki, ki imajo velike dohodke in so sicer imoviti. Število zadnjih je prilično veliko. Ceni se na 25 do 30% /vseh duhovnikov. V mi-^rstvu računajo, da bo vprašanje draginjskih tL. t rešeno v kratkem. * Zbližanje delavskih s.r kovnih organizaeij. Preteklo nedeljo se je na p ziv Delavske zbor-niee za Slovenijo vršilo v 1 j Mjani posvetovanje delavskih strokovnih organizacij, na katerem se je sprejela resolucija, ki peciva vse strokovne organizacije, naj v skupnih vprašanjih delujejo čim složneje. Pod okriljem Delavske zbornice se ima sestaviti akcijski odbor ter se izdelati predlogi za skupno delo organizacij v tem odboru, v \sej pokrajini iu v posameznih podjetjih. * Prodaja prašičkov, izpod 6 mesecev starih. Dne 7. oktobra 1.1. se bo vršila v vojašnici kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Ljubljani javna prodaja 40 komadov prašičkov, izpod 6 mesecev starih. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani na vpogled. * Koča vrh Krima. Na pobudo dr. Kermav-nerja postavijo planinci kočo tudi \rh Krima. Načrt je dozorel že v toliko, da se prično že v bližnjih dneh pogajanja za nakup zemljišča. Ker so lastniki zemljišč na vrhu izjavili, da oddajo prostor zu prav malo odškodnino in bodo šli tudi v ostalem SPD na roko, je upati, da bomo imeli tudi na sair.otnem in doslej le malo obiskanem skrivno5inem K1, ima v kratkem planinci prav lep dom. Koča bo oskrbovana tudi z vodo, ki bo napeljati potom zračnega pritiska iz studenca sredi pobočja Krima. Prostovoljne prispevke za napravo koče zbira osrednji odbov SPD. * Odlikovanje odličnega Šolnika. Občinski odbor trga Sv. Jurij ob j. ž. je soglasno izvolil šolskega upravitelja Sivka, odličnega šolnika in dolgoletnega predsednika celjskega učiteljskega društva, za častnega občana zaradi mnogih zaslug za šolo in občino. * Samomor radi aretacije moža. V Šmarjah pri Ljubljani se je zastrupila z oetovo kislino delavčeva žena Marija Puš. Odpeljali so jo v nezavestnem stanju takoj v Ljubljano, vendar pa je nesrečnica že na poti umrla Dopoldne so ji orožniki moža odpeljali v zapor, kar jo je tako razburilo, da si je v obupu sklenila vzeti življenje. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke, ki so ostali v enem dnevu sirote brez očeta in matere. * Škoda, povzročena po toči in povodnji. Po poročilih, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvo do 9. septembra, znaša škoda, ki jo je v naši državi povzročila toča 383,877.700 Din, škoda povzročena po povodnji pa 12,900.000 Din. * Prodaja voznih kart potnikom. Nekateri blagajniki in blagajničarke železniških blagajn pri prodaji voznih kart potnikom ne vračajo drobiža z izgovorom, da jim manjka drobiža, kar vzbuja opravičeno nevoljo potujočega občinstva. Minister prometa je vsled tega odredil, da mora pri osebnih blagajnah biti priprav ljemt potrebna količina drobiža in da se pod grožnjo stroge kazni mora potnikom vrniti ves denar, ki jim pripada. Železniška uprava bo vsako nasprotno postopanje svojih uslužbencev kaznovala disciplinarnim potom, ditelju. * Prvi ženski profesor na mariborski gimna-jsiji. Namesto profesorja clr. Pečovnika, ki je bil imenovan za oblastnega šolskega nadzornika, je za profesorico matematike in fizike na mariborski gimnaziji imenovana Mara Gašper, ki je prva ženska učna moč na omenjenem zavodu. * Proslava 35-letnice Sokolskega društva \ Celju, ki je bila radi smrti dr. Josipa Serneca preložena, se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 4. oktobra z istim sporedom. * Nevarna palica. V Cirkovcih pri Pragerskem je imel 05 let stari prevžitkar Jernej Baš man na palici nataknjeno patrono. Prod par dnevi je nameraval iti v Haloze in da bi lažje hodil, je hofel patrono s palice odtrgati in jo nadomestiti s konico. Pri tem je patrona eksplodirala iu Baš-manu odnesla tri prste, dlan pa popolnoma razmesarila. * Preganjanje Slovencev na Koroškem. Kakor poročajo listi, nameravajo našega zunanjega ministra dr. Ninčiča takoj po njegovem povratku v Beograd posetiti zastopniki vseh stranic v Sloveniji, ki bodo zahtevali energično intervencijo pri avstrijski vladi radi preganjanja slovenskega življa na Koroškem. Zastopniki slovenskih strank bodo prinesli s seboj tudi podatke, iz katerih je razvidno, da se preganjanje izvršuje po gotovem sistemu. Pri tej priliki bodo zainteresirali zunanjega ministra tudi za položaj naših rojakov v Julijski Krajini. * Spomenik kralju Petru r Mariboru. Te dni se je sestavil v Mariboru pripravljalni odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvobo- * Nova občinska palača t Mariboru. Iz Maribora javljajo, da zelo napredujejo dela na novi občinski palači. Te dni se je končalo z izkopavanjem temelja in so se začela že prva betonska dela. * Aretacija zaradi komunističnih letakov. V Splitu je policija v nedeljo 27. m. m. aretirala 18 mladeničev dijakov, zaradi razširjanja komunističnih brošur in letakov, ki so bili poslani iz Zagreba. Policijske poizvedbe so ugotovile, da so bili nekateri dijaki aretirani po nedolžnem na podlagi denuncijacij in je bilo iz zaporov izpuščenih 6 dijakov. * Stavka lesnih delavcev v Bosni. V veliki parni žagi Krivaja d. d., prej Eisler & Ortlieb, v Zavidoviču so med delavstv om in podjetjem nastali v zadnjem času spori zaradi plač in je 3500 delavcev zapustilo delo. Tudi pri podjetju Gre-gersen d. d. stavka 1000 delavcev, ker jim hoče podjelje znižati plačo za dvajset odstotkov. * Mesec dni nepretrganega spanja. V Hercegovini se je v zadnjem času pojavila v nekaterih krajih spalna bolezen. V selu Izvorju spi neka deklica že mesec dni in jo kljub vsem poizkusom doslej niso mogli zbuditi. Spavajoči deklici vlivajo po cevki mleko v usta, da jo ohranijo pri življenju. * Rodbinska tragedija. Leta 1919. se je mizar Josip Strauch iz Bačkega Petrovca poročil s hčerko bogatega tovarnarja Gjura Arnolda. Med zetom in tastom pa so često nastajali prepiri in v septembru leta 1923. je zapustil z ženo in otrokom Petrovac ter odšel po svetu. Teden dni pozneje so pri Petrovaradinu iz Donave potegnili na obalo truplo neke ženske, ki je imela na vratu privezanega otroka. Zdravniška komisija je ugotovila, da sta bila žena in otrok najpreje umorjena in nato vržena v vodo. Te dni se je Strauch vrnil iz inozemstva, državno pravdništvo pa je dvignilo proti njemu obtožbo, ker je osumljen, da je izvršil dvojni umor. * Žalostna smrt mladega dekleta. V selu Pla-niči v Hercegovini se je primeril žalosten slučaj. 151etna mladenka Bosiljka Dragic, ki je že v rani mladosti izgubila očeta, je ostala sedaj tudi brez matere. Z deklico je pričel razmerje neki vaški fant in ko je dobil od nje vse, kar je hotel, jo je zapustil. Od tega dne dalje je deklica menjala svoje ljubimce. Pred dnevi je nevarno obolela in videč, da mora v bolnico, je sklenila, da gre raje v smrt. Našli so jo obešeno. * Sedemdesetletnica. Dne 1. oktobra t. L praznuje dvorni svetnik g. Franc Vederajak v polni čilosti svojo 701etnico. Rojen je bil v Ptuju ter po končanih študijah v Mariboru in Gradcu vstopil v sodno službo. Bil je sodnik v Ljutomeru, sodni predstojnik v Idriji in od leta 1899. naprej sodni svetnik oziroma višji sodni svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. V letu 1920. je postal dvorni svetnik pri tem sodišču, od leta 1923. naprej pa predsednik pokojninskega zavoda za nameščence v Sloveniji in Dalmaciji. * Trboveljske noviee. Koroški dan bodo priredila vzajemno vsa trboveljska društva v nedeljo 10. t. m. Vršil se bo skupen odhod proti farni cerkvi, kjer se bodo vrstili govori o pomen« tega dneva, nakar se bodo napotila v svoje lokale, kjer bodo še posebej proslavila ta dan. — Redni pouk na obrtno nadaljevalni šoli se bo pričel v nedeljo 4. oktobra za vse razrede. — Spomladi 1.1926. bodo pričeli graditi poleg trboveljske šole šolsko telovadnico. Bil je že skrajni čas, ker so dosedaj vse tukajšnje šole brez nje. — Štiridesetletnico zvestega službovanja pri TPD je praznoval g. Karel Kitzer v Trbovljah. Jubilantu čestitamo. — Novo občinsko tehtnico bodo zgradili v Hrastniku, da ne bo potreba več posluževati se dolske tehtnice. — Pretekli ponedeljek bi se moral vršiti sestanek zastopnikov vseh političnih skupin, ki pa je odpadel in se bo vršil pozneje. Na dnevnem redu je bilo povišanje industrijskega centra Trbovlje v trg. ■— Okrajni zastop je napravil pretekle dni inšpekcijski ogled v hrastniški kotlini. Med drugim se je sklenilo napraviti most poleg gostilne g. Bir-tiča. — Velikega obrtniškega zborovanja v nedeljo 4. t. m. se bo udeležil poleg drugih tudi zastopnik Zbornice v Ljubljani. — Članski sestanek Zveze bivših vojakov iz svetovne vojne se bo vršil 11. t. m. — Na šole v trboveljsko občino so imenovane tri učiteljice za srbohrvaščino: sestri Iskrovi iz Kastra in gdč. Jelušičeva. — ^Revolucijska svatba* v Sokolskem gledališču je bila podana z velikim vtisom. V nedeljo 11. t. m. sledi že druga predstava: Gogoljev «Revizor>. — Občni zbor «0brtnega društva Trbovlje-Hrast-nik-Dol v Trbovljah* se bo vršil okoli 15. L m. Člani naj pravočasno poravnajo članarino, ker drugače ne bodo imeli pravice glasovanja. — Opozarjamo vse kmetovalce na veliko živinorejsko razstavo, prvikrat v Trbovljah, ki se bo vršila 17. t. m. Ob tej priliki se bo razdelilo 21 premij v znesku 6400 Din. — Gasilsko društvo v Hrastniku je prejelo od občine 22.000 Din podpore. — Konzorcij Narodnega doma v Hrastniku bo priredil 25. t. m. tombolo s prav lepimi dobitki. O tej tomboli bomo še poročali. — Kino-aparat za kino Narodnega doma istotam je že na potu iz Nemčije. Za novi kino vlada veliko zanimanje. * Poskusen samomor. Samomor je hotela izvršiti v soboto 241etna Marija Kukovič, hčerka posestnika iz Loke pri Celju. Odšla je k Trem ribnikom in si najela čoln. Ko je bila s čolnom na samotnem mestu ribnika, se je vlegla vanj ter spila steklenico lizola. Nato se je onesvestila. Ker se s čolnom ob določeni uri ni vrnila, je lastnik čolnarne poizvedoval za njo ter jo nezavestno našel v čolnu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji očistili želodec. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. * Železnica Rogatee-Krapina. Minister prometa je poslal akcijskemu odboru, ki se je ustanovil na Humu ob Sotli, da izposluje zgraditev železniške proge Rogatec-Krapina, sledeče brzojavno sporočilo: cPovodom sestanka zainteresiranih občin dne 8. septembra v občinskem uradu na Humu ob Sotli v zadevi zgraditve železnice Kra-pina-Rogatec naznanjam Vam radi obveščanja občanov, da sem že postavil v predlog državnega proračuna za leto 1926-1927. Tudi zgradbo proge Krapina-Rogatec. — Minister Radojevič. * Požar v Kamnici pri Mariboru. V nedeljo krog polnoči je izbruhnil požar v kamniškem jarku pri posestniku Poltzlu. Predno so mogli priti gasilci, je bila vsa hiša v plamenih in ni bilo mogoče rešiti gorečega poslopja. * Zadružni tečaj v Mariboru je bil v nedeljo dopoldne otvorjen ob udeležbi 40 članov, ki jih je pozdravil predsednik Zbornice za industrijo, obrt in trgovino g. Ivan Knez. Govorila sta predsednik zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureš ter načelnik gremija trgovcev v Mariboru g. Weixl. Predavanja so se vršila tri dni. * Razkuževanje vagonov za i3vo&. Da bi se ne pokvarilo blago, ki se izvaža v inozemstvo in da bi naši transporti v inozemstvo odgovarjali higi-jenskim zahtevam, je prometno ministrstvo odredilo vsem postajam, naj razkužijo vagone, ki so namenjeni blagu za izvoz. Določene so visoke kazni za slučaje malomarnosti ali brezbrižnosti. * Nova železniška proga. Prometnemu ministru Ante Radojeviču je bil predvčerajšnjim predložen definiiivni načrt železniške proge Beo-grad-Obrenovac. Minister je projekt odobril ter ga v kratkem predloži ministrskemu svetu v cdobrenje. * 0 trgatvi v Šibeniku v Dalmaciji poročajo, da se je že deloma pričela. O ceni mošta se še ne dd govoriti, ker vinogradniki niso pri volji, da bi prodajali črni mošt po 250 Din hekto, o belem moštu in vinu pa kar molčijo, ker bo belo vino čez čas silno drago. Lani je bilo za belo vino mnogo naročil. * Statistika ponesrečenih in ubitih delavcev. V ministrstvu socijalne politike so sestavili statistiko delavcev, ki so se ponesrečili odnosno izgubili življenje v raznih podjetjih tekom zadnjih petih let. Leta 1920. so se ponesrečili od 36.027 delavcev 804, ubitih je bilo 32. Leta 1921. je bilo zaposlenih 101.866 delavcev, od teh ponesrečenih 371, ubitih 81. Leta 1922. zaposlenih 128.733, ponesrečenih 2615, ubitih 100. Leta 1923. zaposlenih 168.476, ponesrečenih 6102, ubitih 193. Lani zaposlenih 175.607, ponesrečenih 7297, ubitih 144 Skupaj je bilo v petih letih ponesrečenih 19.198, ubitih pa 550. * Gospodinje, vpoštevajte! Naše milo znamke , proizvod našega priznanega mladinskega pisatelja in pesnika E. Gangla. Ista številka prinaša začetek povesti «Kocljeva osveta», delo priljubljenega mladinskega pisatelja J. Van-dota. Povest bo izhajala celo leto. Zanimivo je opisan tudi naš kraljevi Beograd po stricu Pavleta. Nadalje prinaša 1. številka še več drobnih povestic in spisov, ki bodo gotovo ugajali našim malčkom. Ne manjka v listu niti privlačnega dela «Pouk in zabavaš, niti priljubljenega cKotička Dobrcpcljskega». Že po prvi številki se lahko sodi, da bo ta letnik vreden vrstnik vsem svojim predhodnikom. Naročnina je znižana letos na 25 Din letno. Priporočajmo ta najboljši slovenski mladinski list in naše geslo bodi: V nobeni napredni hiši ne sme manjkati «Zvončka>. Starši, naročite ga svojim otrokom! j ZANIMIVOSTI X Strašna statistika o muhah. Ameriški pri-rodoslovec profesor Howard je izračunal, da more muha, ki pride na svet 15. aprila, imeti do 30. septembra, ako so vse ličinke dobro razvite in ako ne poginejo muhe, ki se izležejo iz teh ličink, potomstvo do 326 triljonov muh. Potomstvo muhe je izračunal za devet generacij, ki se razmnožujejo tako-le: Iz prve generacije dveh muh nastane 120 muh druge generacije, ki morejo imeti 7200 potomcev. Tretja generacija more imeti 320.000 potomcev in ti že 25,920.000, v šesti generaciji jih je 1.550,200.000, v sedmi 93.312,000.000. Osma generacija jih bo imela 5.588.720,000.000, v deveti pa jih bo 335.923.200,000.000 muh. Ako si hočemo predstaviti, koliko pomenijo te številke, in računamo, da je muha dolga približno 1 cm, bi muhe devete generacije, nanizane ena na drugo, tvorile živo žico, dolgo 3360 milijonov kilometrov, kolikor znaša 20kratna oddaljenost od zemlje do solnca. X Skrivnosti Marsa. Naši čitatelji se še gotovo dobro spominjajo, kakšno zanimanje je zbudil lansko leto marš po vsem sveta. Takrat jo bil Mars najbližje naši zemlji. Sedaj se je pojavil zopet neki astronom, ki poskuša odkriti skrivnosti na Marsu. Astronom observatorija na Mount Wilsonu v Ameriki je imel na zadnjem kongresu ameriških astronomov zanimivo predavanje o svojih najnovejših iznajdbah na tajinstvenem Marsu. Posrečilo se mu je namreč, da je spektrom skoptičnim potom ugotovil odstotek vsebine kisika in vodika v atmosferi Marsa Po njegovih podatkih je ta odstotek znatno manjši kakor na zemlji in ima kisika samo 60 % napram razmerju na zemlji. Ako je resnica, da so na Marsu živa bitja, potem žive vsekakor pod drugačnimi razmerami, kakor pa mi na zemlji. Ista redkost kisika v atmosferi kakor na Marsu, se nahaja pri nas na zemlji samo na vrhu Maunt Everesta. Znano je, da so morali turisti, ki so se hoteli povzpeti na najvišji vrh sveta, imeti s seboj posebne priprave, napolnjene s kisikom, da so' mogli dihati. X Aeroplani in ribe. Dosedaj je bilo težko transportirati večje količine morskih rib daleč v notranjost suhe zemlje. Tudi poizkusi z zmrznjenimi ribami niso pokazali posebnih rezultatov, ker se ribje meso zelo lahko pokvari. Neka švedska tvrdka, ena največjih ribiških podjetij na svetu, je sedaj sklenila, da se posluži aero-planov za prevoz rib. Švedski listi so že objavili proglase, do bodo posebni aeroplani dovažali na trg popolnoma sveže merske ribe in rake. ŽENSKI VESTNIK Kisle kumare. Majhno kumaro umij, posuši, potem nasoU ter pusti, da stoje 24 ur. Nato jih obriši ter vloži v steklenice kolikor mogoče tesno; med vsako vrsto deni par zelenih paprik, vršičok pehtrana, par koleščkov hrena in zalij z zavretim in ohlajenim vinskim kisom, zmošanim z esenco, toliko, da stoji čez. Steklenico zapri in shrani na hladnem prostoru. Najboljše stoklenice so ono s stcklonim pokrovom. Zeleni paradižniki s kisom. Zelenim paradižnikom odstrani pečko ter jih razrezi na rezance. Potem jih polij z vrelo, dobro slano vodo, jih nate poplakni še z mrzlo vodo in pusti, da so ohlado. Medtem pa zavri vinskega kisa, zmošanega z esenco, ga osoli in skladi. Naloži potem paradižnike v stoklenico, vrzi zraven par strokastih čobulte in par lorbarjovih lističev ter nalij s kisom, da *fc>ji čez. Dobro jo, čo vliješ na vrh malo olja, & neobhodno potrebno ni. Potom zaveži s porgammt-rtim papirjem. ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ rala: cKjer čevlji govore, tam nimam jaz ničesar povedati. Mislite si, da sva se že razgovorila.> Zaljubljenec. Gvidon: »Gospodična, ljubim vas iz vsega srca in vse duše. Ali hočete postati moja žena?» Evlallja: «Ne bodite sitni, ko sem vas vendar že pretekli mesec odklonila! » Gvidon: cA tako, to ste bili vi?» Upanje. Upnik: «Glejte, da že enkrat poravnate svoj dolg...» Dolžnik: cPočakajtc, da umrje stric, ki mi bo zapustil dediščino.» Upnik: «AH je kaj upanja?» Dolžnik: ^Seveda, saj še živi!» Lahek zaslužek. Avtomobilist je povozil psa. Naglo je skočil z avtomobila in ponudil poleg psa stoječemu možu 100 dinarjev. Ko je avtomobil zopet odpeljal je dejal mož: «Samo rad bi vedel, čegav je ta cucek.» Nemogoče. Nedeljski lovec je v trgovini zahteval fazana. Trgovec, ki ni imel ne fazana, ne kake druge divjačine, mu je priporočil kranjske klobase. Lovec je zmajal z glavo: «Nemogoče! Svoji ženi vendar ne morem reči, da sem ustrelil kranjsko kIobaso.» Preklic. Klepetačeva Jera je bila tožena zaradi raz-žaljenja časti, ker je rekla sosedu, da ni vreden, da bi mu pljunila v obraz. Pozvana pred sodišče je bila obsojena, da mora preklicati žaljive besede ter prositi soseda odpuščanja. cNo, pa odpusti,> se jo ponižala pred sosedom, csaj si vreden, da ti pljunem v obraz.> Urednik in osel. K uredniku lista cNovice* je prišel v pisarno neki neznanec, ki mu je očital, da ga je po krivici napadel / nekem članku, češ: «Lepa cunja je ta vaš časopis. Jaz krmim z njim osla.» «Tako,» je dejal mirno urednik. «Da, tako,» se je togotil neznanec. «Berem pa samo druge liste.» «Dobro.» je nadaljeval urednik, cčitajte še dalje druge časopise, osla pa hranite z »Novicami«; v nekaj mesecih bo osel pametnejši kakor vi...» . Ako čevlji govore. Avstrijski cesar Ferdinand je bil hud sovražnik škripanja čevljev. Nekega dne je čakal v predsobi neki general na avdijenco. Hodil je po sobi moško gor in dol ter premišljal, kako bo govoril s cesarjem. Njegovi čevlji so pri tem krepko škripali. Nenadoma pa so se odprla vrata in sredi njih se je pokazal cesar Ferdinand ter nahrulil gene- Pogloj> poglej si našo Mico, kako ti ona prati zna, napravi si kar veselico, —• opere vse, kar se ji da. Kadar ima «GAZELA> milo, ti pere rada noč in dan, očisti vsako ti perilo, njen trud nikdar ti ni zaman. MALI OGLASI fflgralci harmonik, pozor!^ S Vsakdo, ki želi imeti Lubasove harmonike, vedi, da ima iste r zalogi edinole Labagor zastopnik m Jugoslavijo ALESPOTOČNIK v Selcih pri Škofji Loki. Prodaja jih po istih cenah, ki go bile oa ljubljanskem velesejma v veljavi. Ta zastopnik sprejema naročila na nova barmua-ke in sprejema stare v etrokovuo popravilo. 72 72 « J. STJEPUŠIN SIS AK priporoča 9 boljše tamburice, strune, par-I titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Roman La Dame de Monsoreau Zapomnite si dobro, da prodasto SUHE GOBE, jajca, maslo, vedno po ' 1 najvišji dnevni ceni le v trgovini Franc Se p. čar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Velika izbira raznega jesen* skega in zimskega blaga po zelo zmernih cenah. 74 Ugodna prilika za nakup zimskega blaga kakor sukna, od najcenejše do najfinejše kakovosti, raznovrstnega porhanta in modnega blaga za žensko obleke, se Vam nudi pri tvrdki Rudolf Rutner, Vrhnika. —• Velika zaloga Specerije, galanterije ter železnine, kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. — Strogo solidne cene. Ključavničarski pomočnik z znanjem slovenskega, nemškega in madžarskega jezika išče mesta. — Naslov pove uprava lista. 76 Šivalni stroj za čevljarje, dobro ohranjen, proda za 800 dinarjev Alojzij Možic, Boštanj pri Sevnici. 77 Po zelo znižanih dnevnih cenah si lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke ter k teinu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi špecerijsko blago in železnino pri R. Rutnerja nasledku na Vrhniki. V zalogi imam vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem poseben popust. — Postrežba točna in solidna. 42 Sreča Vas išče! Preskrbile si srečke! Efektna loterija Narodno-kulturnega društva Mala Nedelja. — 300 dobitkov v vrednosti 15550 Din. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. — Srečka stane samo 5 Dir.. — Kupujte in naročite takoj srečke pri Narodno-kulturnem društvu v Mali Nedelji. 52 gosi! kreditni zavod v LjubSiaai, Marica trg št. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najug o d ti e j e. Ve zane vlogo obrestuje po dogovoru. P o d e l j u i e p r o t i dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. (Zvestoba do groba) < ki so ga «Jutrovi> čitatolji čitali z izredno napetim zanimanjem o izšel. Naroča sa ga v upravi ..Jutra" v Ljubl