GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Gradbeni vestnik GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, februar 2019, letnik 68, str. 25-52 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin, predsednik Dušan Jukic prof. dr. Matjaž Mikoš IZS MSG: Gorazd Humar Ana Brunčič dr. Branko Zadnik UL FGG: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina UM FGPA: doc. dr. Milan Kuhta Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 500 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 6, Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. Clanki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike crke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek ... 3 ...; 3.1 ... itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo 30 Gradbeni vestnik • letnik 68 • februar 2019 Vsebina • Contents Članki® Papers stran 26 Bogomir Troha, univ. dipl. inž. grad. DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR DKOM PREVENTS DARS, TO ACT WITH DUE DILIGENCE stran 36 mag. Vlasta Rodošek, univ. dipl. inž. grad. VPLIV STARANJA VOZNIKOV NA OBLIKOVANJE VARNE INFRASTRUKTURE IMPACT OF OLDER ROAD USERS ON SAFE INFRASTRUCTURE DESIGN stran 43 izr. prof. dr. Matjaž Skrinar, univ. dipl. inž. grad. ENOSTAVNI LINIJSKI KONČNI ELEMENT ZA ANALIZO UPOGIBA IN UKLONA RAZPOKANIH NOSILCEV Z LINEARNO SPREMINJAJOČO SE ŠIRINO SIMPLE 1D FINITE ELEMENT FOR BENDING AND BUCKLING ANALYSIS OF CRACKED BEAMS WITH LINEAR VARIATION OF WIDTH Novi diplomanti Eva Okorn Koledar prireditev Eva Okorn Slika na naslovnici: Prenova železniške proge Pesnica - Šentilj, foto Miro Marolt 25 Bogomir Troha • DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR DKOM PREVENTS DARS, TO ACT WITH DUE DILIGENCE Bogomir Troha, univ. dipl. inž. grad. Strokovni članek mirko.troha@axis.si UDK 061:625.711.3:657.6 Axis, d. o. o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana Povzetek l V članku je predstavljen komentar odločitve DKOM, s katerim je razveljavil odločitev DARS o oddaji javnega naročila za gradnjo vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke z vidika stroškovnega inženirja. Stroškovno inženirstvo je inženirska disciplina, ki združuje znanja prvenstveno s področja gradbeništva pa tudi s področij projektnega vodenja in pogodbenega prava. Predstavljena je vsebina pritožbe in stališč DARS in DKOM. Zaradi lažjega razumevanja so predstavljeni tudi dokumenti, ki so podobni dokumentom, ki so bili v jedru spora med DARS in neizbranimi ponudniki. Predstavljene so tudi navedbe iz zakonov in razpisne dokumentacije, ki je pomembna za razumevanje odločitve DKOM. Ključne besede: državna revizijska komisija, avtocestni predor Karavanke, popravki ponudbene dokumentacije, stroškovno inženirstvo, analize cen postavk, obrazci virov Summary l The article presents the commentary to the State Audit Commission DKOM decision that annulled the decision of the Motorway Company of the Republic of Slovenia DARS to award a public contract for the construction of the eastern pipe of the Karavanke highway tunnel from the perspective of a cost engineer. Cost engineering is an engineering discipline that combines knowledge primarily in the field of construction, as well as in areas of project management and contract law. The article presents the content of the complaint and the presentation of DARS and DKOM positions. In order to facilitate understanding, documents similar to those that were at the core of the dispute between DARS and non-selected tenderers are presented. Key words: state audit commission, Karavanke highway tunnel, correction of tender documents, cost engineering, item price analysis, resources forms 1*UVOD V mesecu decembru 2018 je DKOM objavil sklep v zadevi »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke« z dne 29. 11. 2018 [DKOM, 2018a], ki je izzval precejšnje negodovanje tako med strokovnjaki s področja gradbenih investicij kot tudi med pravniki. 1.1 Bistvo pritožbe treh ponudnikov, ki ga je obravnaval DKOM V sklepu DKOM [DKOM, 2018a] je navedeno, da so se na sklep naročnika o dodelitvi javnega naročila pritožili trije neuspešni ponudniki. Vsi skupaj so navedli več domnevnih nepravilnosti, vendar se je DKOM v svojem sklepu omejil le na ugotavljanje ene nepravilnosti. Sporno naj bi bilo to, da je naročnik DARS po poteku roka za oddajo ponudb pozval najbolj ugodnega ponudnika, ki je bil pozneje izbran, k popravku in dopolnitvi obrazcev, ki so bili priloga ponudbene dokumentacije [DARS, 2017c], in sicer: 1) obrazec C »Cenik gradbene mehanizacije in opreme, ki bo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe« 2) obrazec C1 »Seznam transportnih sredstev, ki bodo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe« 3) obrazec D »Struktura delovne sile, ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe« 4) obrazec D1 »Podatki o gradbenem materialu« Ti obrazci so bili vsebinsko podobni Seznamu kalkulativnih virov na sliki 3. Po mnenju pritožnikov je izbrani ponudnik nedovoljeno naknadno spreminjal ponudbeno ceno in tehnične specifikacije. 1.2 Stališče naročnika DARS V poročilu DKOM [DKOM, 2018a] je navedeno, da je naročnik pisno zavrnil vse navedbe 26 DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR • Bogomir Troha v revizijskem zahtevku pritožnikov. Pojasnil je, da je namen prilog pridobitev cen za kalkulativne vire. Pravilnost cen virov se lahko ugotavlja tako, da se preveri, ali se ujemajo s cenami virov, ki so navedeni v strukturi cene za posamezne postavke. Cene virov iz priloge bo naročnik uporabil pri določitvi cene na enoto za nove postavke pri spremembah in dodatnih delih. Izbrani izvajalec bo moral za vsako postavko dodatnih del predložiti analizo cene po enoti postavke, pri čemer bo uporabil cene virov iz prilog. Ker najugodnejši ponudnik prilog ni izpolnil pravilno in v celoti, ga je naročnik pozval k popravku in dopolnitvi po roku za oddajo ponudb. Naročnik še pojasnjuje, da gre v tem primeru sprememb podatkov za cene kalkulativnih virov in ne za cene po enoti, ki jih po Zakonu o javnih naročilih (v nadaljevanju: ZJN-3) ni dopustno spreminjati. Po mnenju naročnika cena vira ne daje podatka o ceni postavke, ki jo lahko sestavlja več virov. Po mnenju naročnika ne gre za manjkajoče podatke, ki pred oddajo ponudbe niso obstajali, sicer ponudnik po pozivu naročnika ne bi mogel izkazovati enakih cen po enoti mere iz 2.1 Peti odstavek 89. člena ZJN-3: Dopustne dopolnitve ponudbene dokumentacije [PIS, 2018a] Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. ponudbenega predračuna z analizami cen posameznih postavk. 1.3 Kaj je bilo spremenjeno v obrazcih DKOM je v svojem sklepu [DKOM, 2018a] navedel, da je bilo v obrazcih s strani najugodnejšega ponudnika po pozivu naročnika spremenjeno: 1) dodani ali spremenjeni podatki o tipu, letu izdelave, količini in nosilnosti transportnih sredstev 2) dodane ali spremenjene cene na uro, cene na m3 in cene na t za transportna sredstva 3) cene transportnih sredstev znižane za od 28 % do 74 % 4) spremenjeni ali dodani manjkajoči podatki o tipu, letu izdelave, kapaciteti in kalkulativ-nem učinku mehanizacije 5) cene na uro mehanizacije so znižane v »povprečju« za 99,94 % 6) spremenjeni ali dodani manjkajoči podatki o izvoru materiala, srednji prevozni oddaljenosti, ceni zunanjega prevoza in ceni notranjega prevoza materiala 7) cene materialov znižane za od 8 % do 91 % 2.2 Šesti odstavek 89. člena ZJN-3: Deli ponudbene dokumentacije, ki jih ni dopustno spreminjati [PIS, 2018a] Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati: • svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril, • tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, • tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. 2.3 Točka 28.1 Navodil ponudnikom, Dopustne dopolnitve [DARS, 2017a] V čl. 28.1 Navodil ponudnikom je smiselno 1.4 Ugotovitev DKOM DKOM je v svojem sklepu [DKOM, 2018a) podal naslednjo ugotovitev. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da so vlagatelji v okviru zahtevkov za revizijo uspeli izkazati naročnikovo kršitev 89. člena ZJN-3. S tem ko je naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteval naknadno predložene priloge C1, D in D1, v katerih je izbrani ponudnik navedel manjkajoče cene in spremenil nekatere cene, je naročnik kršil točko 28.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe ter peti odstavek 89. člena ZJN-3. S tem ko je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki je v ponudbo predložil priloge C1, D in D1, v katerih manjkajo cene, označil za skladno z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je naročnik kršil točki 13.1 in 26 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe ter prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. skoraj dobesedno povzet peti odstavek 89. člena ZJN-3, zato ga ne navajamo ponovno. 2.4 Točka 13.1 Navodil ponudnikom, Sestavni deli ponudbe [Dars, 2017a] Točka 3 Izpolnjeno in podpisano Poglavje 5 (Obrazec ponudbe, Dodatek A k ponudbi), izpolnjene in podpisane priloge C, C1, D, D1, F. Ponudnik kot sestavni del ponudbe predloži tudi izpolnjeno in podpisano prilogo E v tiskani obliki in v elektronski obliki. 2.5 Točka 26 Navodil ponudnikom, »Dokazljivost cen iz cenikov virov« [DARS, 2017a] Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika zahteva analize cen za posamezne postavke. Z analizami enotnih cen mora ponudnik izkazovati enake cene po enoti mere postavk, kot so navedene za te postavke v ponudbenem predračunu. Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih C, C1, D in D1 Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi. 2* BISTVENE TOČKE V ZAKONIH IN PONUDBENI DOKUMENTACIJI, NA KATERE SE SKLICUJE DKOM 27 2.6 Točka 12.3 Splošnih pogojev pogodbe Fidic [Fidic, 1999] Za vsako postavko del je primerna tarifa ali cena tista, ki je za to postavko navedena v Pogodbi; če take postavke ni, potem velja postavka, določena za podobno delo. Nova primerna tarifa ali cena za posamezno delo se določi v primeru, da: i. se delo opravi v skladu s členom 13 (Spremembe in prilagoditve), ii. v Pogodbi za to postavko ni navedena nobena tarifa ali cena, iii. ni ustrezna nobena tarifa ali cena, ker ta postavka dela nima podobnega značaja ali se ne izvede pod podobnimi pogoji kot druge postavke po Pogodbi. Vsaka nova tarifa ali cena se izračuna na podlagi ustreznih tarif ali cen v Pogodbi z ustreznimi prilagoditvami, da se tako ustrezno upoštevajo zadeve, opisane v pododstavkih (a) in/ali (b). Če nobene tarife ali cene niso ustrezne za izračun nove tarife ali cene, je te treba izračunati na podlagi ustreznih stroškov izvedbe tega dela skupaj z ustreznim dobičkom in ob tem upoštevati vse ostale pomembne zadeve. 3*DOKUMENTI, POMEMBNI ZA RAZUMEVANJE ODLOČITVE DKOM Da bi laik razumel sklep DKOM [DKOM, 2018a], je treba predstaviti tudi strokovne osnove tematike, ki je bila v pritožbi treh ponudnikov obravnavana. V nadaljevanju so predstavljeni bistveni elementi dokumentacije, ki so pomembni pri ponudbi gradbenih del in pri obračunu stroškov. Slike v nadaljevanju so iz izmišljenega projekta z izobraževanja za učitelje srednjih strokovnih šol l. 2018 na temo gradbenih kalkulacij. 3.1 Ponudbeni predračun Ponudbeni predračun je dokument, ki predstavlja po podpisu pogodbe osnovo za obračun predvidenih opravljenih del pri projektu. Sestavljen je iz poglavij. Vsako poglavje sestavljajo postavke. Vsaka postavka vsebuje šifro, opis izdelka ali delovnega postopka, mersko enoto, količino, ceno po enoti in vrednost postavke. Vrednost postavke je zmnožek količine in cene po enoti. Seštevek vrednosti vseh postavk po- godbenega predračuna je pogodbena vrednost oz., kot je napisano v Obligacijskem zakoniku, pogodbena cena. Pri tem velja opozoriti na nedoslednost v poglavju Gradbena pogodba, saj termin »cena« pomeni tako ceno posamezne postavke kot tudi vsoto vrednosti vseh postavk. 3.2 Kalkulacija postavke - struktura cene Da bi lahko določili ceno za enoto mere (mersko enoto) postavke, je potreben izračun. Postopek izračuna imenujemo gradbena kalkulacija. To pomeni, da v postavki opredelimo vse vire, ki so nosilci stroškov za posamezno postavko. Za vsak vir določimo Ponudba: Projekt: Demol - Demo - Demo projekt - Učitelji - Ponudba za učitelje srednjih šol ValLrta izpisa: EUR WBS KrOpi s Postavka Količina Cena/EM Vrednost 1 SGS SREDNJA GRADBENA SOLA 266.489,09 1.1 ZEM ZEMELJSKA DELA 1.591,64 1.1.1 Izkop Bagerski široki izkop, brez ovir v tleh, I. ktg. plodna Zemljina, v suhem terenu, globina h<0 30m, brežine pod kotom 45 stopinj, nalaganje na tovornjak 14t, prevoz na razdaljo 10km, odlaganje na stalni deponiji Opomba: Wiz: opomba 30,OD m3 11,06 331,80 1.1.2 Izkop Bagerski široki izkop, brez ovir v tleh, I. ktg. plodna Zemljina, v suhem terenu, globina h<0.30m, brežine pod kotom 45 stopinj, nalaganje na tovornjak 14t, prevoz na razdaljo 100m, odlaganje na začasni deponiji Opomba: Wiz opomba 16,80 m3 7,08 118,94 1.1.3 Izkop Bagerski izkop jarkov, brez ovir v tleh, III. ktg lahka Zemljina, v suhem terenu, širina b=1.50m, globina h=1.DOm, brežine pod kotom 60 stopinj, odlaganje ob rob izkopa 111,00 m3 1,05 116,55 1.1.4 Izkop Bagerski izkop jarkov, brez ovir v tleh, III. ktg lahka Zemljina, v suhem terenu, širina b=1.50m, globina h=1.00m, brežine pod kotom 60 stopinj, prevoz na razdaljo 10km, odlaganje na stalni deponiji 39,00 m3 11,75 458,25 1.1.5 Planiranje Planiranje, Strojno planiranje dna jarkov, podlaga Zemljina, vodoravna površina, zgoščenost 95% PP 180,00 m2 0,86 154,80 1.1.6 Planiranje Planiranje, Strojno planiranje dna gradbene jame, podlaga Zemljina, vodoravna površina, zgoščenost 98% PP 180,00 m2 0,51 91,80 1.1 7 Dren.kam.pl Drenažna kamnita plast, drobljeni kamniti material, granulacije D-32, debeline 3Dcm, nabava in dobava material iz kamnoloma 45,00 m2 7,10 319,50 Slika 1» Izpis predračuna za poglavje zemeljskih del, PIS Xpert. Gradbeni vestnik • letnik 68 • februar 2019 28 DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR • Bogomir Troha Projekt: Demol - Demo - Demo Ponudba: - Učitelji - Ponudba za učitelje srednjih sol Datum izpisa: 06.01.2019 17:48:49 Valuta izpisa: EUR ANALIZA CENE - vrednosti na EM postavke Projekt: - Učitelji - Ponudba za učitelje srednjih šol WBS/KrOpis Odd Opis Kol NepCena FPS KalkCena VredNep VxedKalk 1.1.4 Bagerski izkop jarkov, brez ovir v tleh, III. ktg lahka Zemljina, v suhem terenu, širina t =1,50m, globina h =1.00m, brežine pod kotom 60 stopinj, prevoz na razdaljo 10km, odlaganje na stalni deponiji Izkop 39,00 m3 11,75 15,06 458,39 587,27 KrOpi s Opis FPD NepCena FPS KalkCena VredNep/EM VredKallc/EM t [Hep] IZK1415 Izkop jarka 3.3 ktg - bager 15t 1,0000 m3 1,16 2,17 9,90 + IZK14 Bagerski izkop - bager 15t, 90 kW 1,0000 m3 1,16 2,17 9,90 Parametri:; Storilnost, del: 0.90; Odmor, delo: 0.93; Volumen [m3]: 0.40: Polnost [%]: 100.00: Izkop [min]: 0.26: Nalaganje [min]: 0.24; Na cikel [min]: 0.00; Na celoto [%]: 0.00 ++ Izkop Izkop z bagrom 0,0249 h 46,73 87,34 9,90 +++ SS004 Bager koiesnik 15190 kW 0,0249 h 46,73 1,6690 37,34 1,16 2,17 9,90 Z025 Izkop: zemljira; Km: 10.00 1,0000 m3 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 + W010 Tovornjak prekucnik 300kW 141 0,1412 h 45,40 1,3573 61,73 6,42 8,71 54,63 SV001 Strošek deponije - IZKOPNI MATERIAL 1,0000 m3 4,17 4,17 4,17 4,17 35,4Sj MAT - Materiali 0,00 0,00 0,00 STR Mehanizacija -stroji 1,16 2,17 9,SO PRE Mehanizacija - prevozi 6,42 8,71 M,63 STO Storitev 4,17 4,17 35,43 Slika 2* Kalkulacija postavke, PIS Xpert. a) normativno porabo vira na enoto mere postavke in b) ceno vira. Seštevek vseh zmnožkov normativne porabe virov in cene virov je cena postavke. Treba pa je opozoriti na to, da je cena postavke sestavljena iz dveh delov: neposrednih stroškov in posrednih stroškov. Neposredni strošek za npr. material za izvajalsko podjetje je strošek nabave, ki ga mora izvajalsko podjetje plačati za material dobavitelju na trgu. Posredni stroški pa so vsi tisti stroški, ki jih izvajalsko podjetje ima, vendar jih ne more obračunati, ker niso navedeni v pogodbenem predračunu. To so stroški pripravljalnih in zaključnih del, plače neproizvodnih režijskih delavcev na gradbišču (vodja gradbišča, delovodja, obračunski ...), stroški skupnih služb podjetja (računovodstvo, nabava, komerciala, priprava dela), stroški financiranja, odškodnin, bančnih garancij .... in dobiček. Posredne stroške mora izvajalsko podjetje po predračunu razdeliti na kalkulativne vire. Ko se neposrednim stroškom prištejejo še posredni stroški, govorimo o kalkuliranih stroških oz. kalkuliranih cenah. Z analizo cene dobi naročnik vpogled v neposredne nabavne cene ponudnika in pribitke k neposrednim cenam zaradi zajetja posrednih stroškov, kar je poslovna skrivnost ponudnika. SP Šifra Opis EM CenaNep VirVrs: DEL (Povprečje^ 10,2), (Skupaj=9), (Vrednosti70.357,06) S PDIIII6 Zidar KV h 10,36 S PDII15 Železokrivec KV h 10,36 S PDIIII5 Zidar PK h 9,99 S PDII12 Tesar KV h 10,36 VirVrs: MAT (Povprečje= =29,79), (Skupaj=12), (Vrednost=115.659,41) S BH28 C25/30, XC2, a-0.2, Dmax 32, S3, PV1 m3 62,00 S A004 Obdelane rebraste armaturne palice, (D14-32, B500B ka 1,03 S N006 Gladka PVC cev, ©315, SN4 m 31,07 S E010 Votli opečni zidak s sredinsko vert. spojnico, b=20cm m3 58,32 S 1576 Lamela kamene volne za fasade d=21) m2 26,00 VirVrs: OS (Povprečje=l,27), (Skupaj=3), (Vrečnost=l1.869,60) S Oil 13 JekJeni okvirni opazni elementi za stene m2d 0,67 S 0114 Sidro za opazno oporo kos d 0,15 S N918 Pisarniški enojni kontejner kos d 3,00 VirVrs: PRE (Povprečje=45,6), (Skupaj=3), J Vrednost =11.159,21) S W010 Tovornjak prekucnik 300kW 14t h 45,48 S W046 Avtomešalnik 300kW lum3 h 38,35 S W023 Tovornjak kesonar 300kW 19t z dvigalom h 52,96 VirVrs: STR (Povprečje= 24,58), (Skupaj=l), (Vrednost=4.571,96) S SS064 Stolpni žerjav 60tm H=4(1 m R=5(lm h 24,58 S SS004 Bager koiesnik 45t 9(lkW h 46,73 t Slika 3* Seznam kalkulativnih virov s cenami, PIS Xpert, Xbase. Gradbeni vestnik • letnik 68 • februar 2019 29 Bogomir Troha • DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR Na primeru so z rumeno označeni viri, ki so nosilci stroškov: bager, tovornjak prekucnik in strošek deponije. Primer za stroške izkopa z upoštevanim virom bager kolesnik 15 t, 90 kW: Normativ je 0,0249 h/m3 izkopanega materiala. Faktor posrednih stroškov v tej ponudbi na vse stroje je 1,869. 4.1 Ali je šlo za očitno napako? Inženirska ekipa naročnika DARS, ki je ocenjevala ponudbe, je to opravila vestno in skrbno ter pravilno ugotovila, da so cene kalkulativnih virov na obrazcih turškega ponudnika, ki je bil s strani naročnika izbran kot najbolj ugoden, zelo visoke. Kot to ugotavlja sam DKOM [DKOM, 2018a], je šlo pri mehanizaciji za več kot 1666-krat previsoke cene (166.000 %) (DKOM je zapisal, da so bile prvotne cene znižane za 99,94 %), pri transportnih sredstvih za 58 % previsoke cene in pri materialih za 40 % previsoke cene v primerjavi z naknadno popravljenimi cenami. DKOM se je postavil na stališče, da gre za očitno napako v primeru, ko je to v objektivnem smislu zaznati na prvi pogled, prima facie, vendar je v konkretnem primeru menil, da ni šlo za očitno napako. Glede na velika odstopanja pri cenah, npr. 166.000 % previsoke cene, je to strokovnjakom jasno na prvi pogled in je nedvomno šlo za očitno napako. Kot navaja tudi DKOM v svojem poročilu [DKOM, 2018a], je ponudnik vpisal vrednost stroja in ne urne postavke. Tudi ostale cene, ki za 40 % in 60 % presegajo običajne kalkulirane cene, bi strokovnjak opazil na prvi pogled. Dodatni argument je, da je naročnik DARS navedel limitirano vrednost ponudbe. To lahko naredi le na podlagi lastne kalkulacije projekta in lastnih cenikov virov. Zato lahko domnevamo, da je cenike virov iz turške ponudbe DARS primerjal z lastnimi ceniki virov in ugotovil prevelika odstopanja. Ker je višina cen virov subjektivna ocena, je DARS predvidel še dokaz za potrditev cen virov. Dokaz za potrditev cen virov pa je primerjava med cenami virov na obrazcih in cenami teh istih virov v strukturi analize cene po enoti za vsako postavko, ki bo zahtevana po prejemu ponudbe, kar je bilo zapisano v Neposredna cena bagra je 46,73 €/h, kalkulirana cena bagra je 1,869*46,73 €/h = 87,34 €/h. Neposredni strošek vira bager v postavki je 0,0249 h/m3 *46,73 €/h = 1,16 €/m3. Posredni strošek vira bager v postavki je 0,0249 h/m3 * 87,34 €/h = 2,17 €/m3. Neposredna cena postavke na enoto mere je 1,16+6,42+4,17 = 11,75 €/m3. točki 26 navodil ponudnikom [DARS, 2017a], in za izbrane postavke pogodbenega predračuna, kar je zapisano v 5. alineji 9. člena osnutka pogodbe [DARS, 2017d] in v točki 8.3 posebnih pogojev pogodbe [DARS, 2017b]. Nerazumljivo pa je, da DARS analize cen izbranih postavk ni zahteval že pri oddaji ponudbe, kot je zapisal tudi DKOM [DKOM, 2018a] pri enem od referenčnih primerov javnega naročila, na katerega se je skliceval DARS, ampak šele 28 dni po podpisu pogodbe [DARS, 2017d]. Če je ponudnik kalkuliral cene postavk, je moral imeti pripravljene tudi analize vseh cen postavk, in to zanj ne bi bilo nobeno dodatno breme. Razlogi za vpis previsokih cen virov so lahko nenamerni, kot je to v primeru nabavnih cen mehanizacije. Ker gre za tujega ponudnika, ki do zdaj ni nastopal na slovenskem trgu, je to mogoče. Lahko pa bi šlo tudi za nameren vpis zelo visokih cen in špekulacijo ponudnika, da naročnik ne bo skrbno pregledal ponudbe in da bodo na ta način dodatna dela, katerih cena se bo posredno določala tudi s ceniki virov, močno precenjena. 4.2 Ali je ponudnik spreminjal predračun za predvidena dela? Nedvomno je ugotovljeno, da turški ponudnik z naknadnimi popravki ni spreminjal: 1. cene brez DDV na enoto postavke 2. vrednosti katerekoli postavke brez DDV 3. skupne vrednosti ponudbe brez DDV Dodatno lahko naročnikovo zahtevo, da se cene virov v prilogah ujemajo s cenami virov v analizah cen, beremo kot zahtevo, da so cene virov predvidenih del enake cenam virov nepredvidenih in dodatnih del v aneksih. Zato v nobenem primeru ne moremo trditi, da je ponudnik spreminjal predračun. Velja ravno obratno, ponudnik je po zahtevi naročnika uskladil cene virov v prilogah tako, da se ujemajo s cenami virov v predračunu. Kalkulirana cena postavke na enoto mere je 2,17+8,71+4,17 = 15,06 €/m3. 3.3 Kalkulativni viri So osnovni gradniki kalkulacije in nosilci stroška v kalkulaciji. Poznamo več vrst virov: materiali, stroji, transporti, delovna sila, osnovna sredstva in drugi. Vsak vir ima naslednje podatke: šifra, opis, merska enota in cena. 4.3 Ali je ponudnik spreminjal tehnične specifikacije predmeta javnega naročila? Predmet javnega naročila je opredeljen z načrti in drugo projektno dokumentacijo. Sestavni del projektne dokumentacije, ki je namenjen obračunu del, so popisi del. Popisi del vsebujejo postavke. Vsaka postavka vsebuje opis, ki predstavlja predmet javnega naročila. DKOM popolnoma napačno tolmači, da je šlo pri informativnih podatkih v obrazcih iz prilog ponudbe - o tipu, letu izdelave, količini in nosilnosti transportnih sredstev, - o tipu, letu izdelave, kapaciteti in kalkulativ-nem učinku mehanizacije oz. strojev, - o izvoru materiala, srednji prevozni oddaljenosti, cene zunanjega prevoza in cene notranjega prevoza materiala za tehnično specifikacijo predmeta javnega naročila. Tehnična specifikacija se nanaša na končni izdelek, njegove lastnosti, namen, uporabnost, ne pa na to, s koliko stroji in s kakšnimi stroji bo izvajalec izpeljal projekt. V določenih primerih lahko tehnična specifikacija pomeni tudi tehnologijo gradnje, kot je npr. izvedba predora po metodi NATM z bagrskim rezkanjem ali po metodi NATM z miniranjem ali po metodi TMB. Nikakor pa ne moremo za tehnično specifikacijo šteti opredelitev stroja točno določenega proizvajalca, ki je bil zamenjan s strojem drugega proizvajalca, pri čemer se tehnologija delovnih postopkov ni spremenila. Tudi izvor materiala ni tehnična specifikacija. Tehnične lastnosti materialov so opredeljene v načrtih in popisu del, ki so povzete po standardih in področnih predpisih. Pri betonu je tehnična specifikacija trdnost, največje zrno agregata, konsistenca, odpornosti proti kar-bonatizaciji, zmrzovanju, solem, kemičnim agresiji, mehanski obrabi, vodotesnosti ... DKOM pri naštevanju sprememb podatkov v obrazcih ni navedel nič takega, kar bi lahko strokovnjak opredelil za tehnično specifikacijo. 4*KOMENTAR ODLOČITVE DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE 30 DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR • Bogomir Troha 4.4 Ali je ponudnik s spreminjanjem dosegel bolj ugoden položaj med konkurenti? V točki 13.2 Navodil ponudnikov (DARSa, 2017) »Merilo za ocenitev ponudnikov« je zapisano: Merilo za izbiro ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba. Ekonomsko najugodnejša ponudba se izbere na podlagi točkovanja po merilih, kot sledi: 1. Ponudbena cena - največje možno število točk 95 2. Točke za kakovost - največje možno število točk 5 Pri točkovanju kakovosti so bili upoštevani naslednji štiri kriteriji: a) Izvedba del v metanskem področju - naj večje možno število točk 0.5 b) Število partnerjev skupnega nastopa - največje možno število točk 0.5 c) Referenčni projekti za ponudnika - največje možno število točk 2.5 d) Referenčni projekti za odg. vodjo del - največje možno število točk 1.5 Turški ponudnik ni v ničemer spremenil podatkov, ki so bili pomembni za izbiro ponudnika. Ponudnik ni spreminjal ponudbene cene, ki je določena v predračunu, niti ni spreminjal referenčnih potrdil, ki zadevajo točkovanje kakovosti. 4.5 Ali je kršeno načelo enake obravnave in transparentnosti? Glede na to, da popravki v ponudbeni dokumentaciji niso vplivali na kriterij izbire ponudnikov, in glede na to, da je naročnik je v točki 28.1 Navodil ponudnikom [DARS, 2017a] predvidel možnost popravka podatkov ponudbene dokumentacije, in glede na to, da je v točki 26 Navodil ponudnikom [DARS, 2017a] Slika 4* Shema predračuna, postavke in virov. zapisal pogoj, ki jih morajo cene virov v prilogah izpolnjevati, in glede na to, da je bila vsa komunikacija, ki se nanaša na popravke v ponudbeni dokumentaciji, pisna in sledljiva, lahko zaključimo, da načelo enake obravnave in preglednosti ni bilo kršeno. 4.6 Ali bi lahko naročnik cene virov v prilogah preveril sam? Kot ugotavlja sam DKOM v svojem sklepu [DKOM, 2018a], so cene virov stvar volje ponudnika. Cen virov v prilogah naročnik ne bi mogel preveriti sam, saj cene virov niso bile neposredno razvidne iz drugih ponudbenih dokumentov. Zato je naročnik v točki 26 navodil ponudnikov [DARS, 2017a] zapisal, da si pridržuje pravico, da zahteva analize cen za izbrane postavke. Analize cen za postavke predstavljajo ključ, s katerim se lahko preveri, ali se cene virov na obrazcih ujemajo s cenami virov v postavkah predračuna. Res je, da je naročnik predvidel kriterij za izkaz pravilnosti cen s tem, da je predpisal, da se morajo cene virov iz obrazcev v prilogah ujemati s cenami virov, ki so bile uporabljene v analizah cen posameznih postavk. Res je tudi to, kar je ugotovil DKOM [DKOM, 2018a], da turški ponudnik tega kriterija z dokumentacijo, ki jo je predložil do roka predaje ponudb, ni izpolnil. Res pa je tudi to, da je po popravku podatkov turški ponudnik to zahtevo naročnika izpolnil. 4.7 Ali je neujemanje cen iz obrazcev s cenami v analizah cen postavk zadostni razlog, da se ponudnika izloči? DKOM meni [DKOM, 2018a], da »po poteku roka za predložitev ponudb naročnik ne more zmanjševati pomena spornih podatkov, ki izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javne- ga naročila, in ne more odstopiti od zahtev v zvezi s spornimi prilogami, saj bi to pomenilo, da je po poteku roka za predložitev ponudb spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, načelom transparentnosti javnega naročanja ter načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Brezpredmetne so ugotovitve DKOM [DKOM, 2018a], da je naročnik odstopil od zahtev v zvezi s prilogami. Od teh zahtev naročnik ni odstopil, saj je v skladu z 89. čl. ZJN-3 zahteval od ponudnika, da očitne napake glede cen virov odpravi. Sklepamo, da je naročnik analize cen postavk dobil in ugotovil, da izpolnjujejo pogoje, navedene v točki 26 Navodil ponudnikom [DARS, 2017a], in je zato turškemu ponudniku oddal naročilo za gradnjo. Pri tem velja ponovno poudariti, da kriterij za izbiro ponudnika niso cene virov iz prilog, ampak so cene virov v prilogah zgolj kalkulativni element, ki je bil uporabljen v izračunu cene postavke v ponudbenem predračunu. 4.8 Ali je bilo cene virov po popravkih mogoče objektivno preveriti z drugimi dokumenti v ponudbi, ki niso bili popravljeni? DKOM meni [DKOM, 2018a], da »v obravnavanem primeru ni mogoče na objektiven in transparenten način preveriti, da je volja izbranega ponudnika v zvezi z vrednostjo oz. cenami virov, kot izhaja iz naknadno predloženih spornih prilog, obstajala pred potekom roka za predložitev ponudb«. DKOM nadaljuje: »Zato tudi če iz cen na enoto iz ponudbenega predračuna, naknadno predloženih prilog C1, D in D1 in naknadno Predračun Posti Koli Cen Posti Vredl=Koll*Cenl Analiza cen postavk Posti Viri Normll Cen Viri VredVirll =Nomill«CenVirl Vir2 Norm 12 CenVir2 VredVirl2: =Nonnl2*CenVir2 Vir3 Norm 13 CenVir3 VredVirl3: =Nonnl3*CenVir3 CenPostl Cenik virov Viri Cen Viri Vir2 CenVir2 Post2 Kol2 CenPost2 Vredl=Koll*Cen2 Post3 Kol3 CenPost3 Vredl=Koll*Cen3 PDSt4 Kol4 CenPostt Vredl=Koil*Cen4 Viri Norm21 Cen Viri VredVir21: =Nonn21*CenVirl Vir3 Norm23 CenVir3 VredVir23- -Nomn23*CenVir3 Vir5 Norm25 CenVir5 VredVir25- -Norm25*CenVir5 CenPost2 Vir2 Norm32 CenVir2 VredVir32=Nomn32*CenVir2 Vir4 Norm34 CenVir4 VredVir34=Norm34* Ce nVir4 Vir6 Norm36 CenVir6 VredVir36=Nonn36*CenVir6 CenPost3 Viri N::-rrri11 CenVirl VredVir41-Norm41* CenVirl Vir3 Norm44 CenVir4 VredVir44=Nonn44* Ce nVir4 Vir5 Norm45 CenVir5 VredVir45=Nomi45*CenVir5 Vir3 CenVir3 Vir4 CenVir4 Vir5 CenVir5 Vir6 CenVir6 31 Bogomir Troha • DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR predloženih analiz cen izhaja, da se končna vrednost analize cene ujema s ceno na enoto iz ponudbenega predračuna in da so v analizi cene uporabljeni podatki iz naknadno predloženih prilog, to še ne omogoča objektivno preverljivega zaključka, da je izbrani ponudnik cene na enoto ponudbenega predračuna oblikoval ob upoštevanju manjkajočih in naknadno spremenjenih cenah, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, saj takšno sklepanje temelji na podatkih, katerih obstoj, pred potekom roka za predložitev ponudb, ni objektivno preverljiv.« Odgovor na zgornje vprašanje je ključen za razumevanje odločitve, s katero je DKOM utemeljeval, da se revizijskim zahtevkom ugodi in s tem razveljavi odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika. Na sliki 4 je predstavljena shema podatkov iz predračuna, postavk in cenika virov. V postavki se lahko uporabijo več kot le trije viri, ki so prikazani v shemi, lahko pa tudi manj. Z rumeno so označeni podatki iz cenika virov, ki so bili naknadno popravljeni. Z oranžno barvo pa so označene cene postavk iz ponudbenega predračuna, ki niso bile popravljene. Posredni element, ki združuje oba podatka, so analize cen postavk, ki so označene z zeleno. Primer: Norm11*CenVir1 + Norm12*CenVir2 + Norm13*CenVir3 = CenPostl Norm21*CenVir1 + Norm23*CenVir3 + Norm25*CenVir5 = CenPost2 Norm32*CenVir2 + Norm34*CenVir4 + Norm36*CenVir6 = CenPost3 Norm41*CenVir1 + Norm44*CenVir4 + Norm45*CenVir5 = CenPost4 Ugotovimo dejstva: 1. znane so cene vseh postavk iz predračuna (CenPost), 2. znane so vse cene virov, ki nastopajo v postavkah predračuna (CenVir), 3. znanih je nekaj analiz cen postavk, ki vsebujejo znane vire. Vprašanje s področja logike in verjetnosti: ali so pravilne vse cene virov, če je pogoj, da se cene postavk v predračunu ujemajo s cenami postavk iz analiz cen? Trditev 1: Cena vira je pravilna, če nastopa v vsaj dveh analizah postavk in se pri obeh postavkah ujemata ceni postavke v predračunu s ceno postavke v analizi cen za isto postavko in sta v vsaki postavki vsaj 2 različna vira. CenVir1 je uporabljena v Post1 dokazano pravilna. CenVir2 je uporabljena v Post1 dokazano pravilna. CenVir3 je uporabljena v Post1 dokazano pravilna. CenVir4 je uporabljena le v Post3. CenVir5 je uporabljena le v Post2. CenVir6 je uporabljena le v Post3. Trditev 2: Če se cena postavke v predračunu ujema s ceno iste postavke pri analizi cene postavke, potem so pravilne tudi vse cene virov, ki nastopajo v tej analizi cene postavke. Ker se ujemajo cene postavk v predračunu in cene postavk pri analizi cene za Post1, Post2 in Post3, so pravilne tudi vse cene virov v teh postavkah: CenVirl, CenVir2, CenVir3, Cen-Vir4, CenVir5, CenVir6. Odgovor na vprašanje ali je bilo cene virov po popravkih mogoče objektivno preveriti z drugimi dokumenti v ponudbi, ki niso bili popravljeni, je odvisen od tega, koliko analiz cen postavk je naročnik zahteval in koliko različnih virov je bilo v postavkah, ki jih je naročnik zahteval, oz. od tega, ali so izpolnjeni pogoji za trditev 1 in trditev 2. Več ko je virov v eni postavki in večkrat, ko se isti vir pojavi v različnih postavkah ter več ko je postavk, bolj prepleteni so odnosi med kalkulativnimi elementi in več je možnosti, da so cene virov res tiste, ki so bile uporabljene v ponudbi. Zato je odgovor na vprašanje v naslovu pritrdilen in nasproten stališču DKOM. Cene virov je mogoče objektivno preveriti s cenami postavk v ponudbenem predračunu, ki ni bil popravljen. To se naredi posredno z analizami cen več postavk. Če zgornja shema ne prepriča DKOM, da so cene virov, pridobljene naknadno, res cene virov, ki so bile uporabljene v kalkulaciji cen postavk v ponudbenem predračunu, potem predlagamo DKOM, naj sam najde drugo kombinacijo cen virov in smiselne analize cen postavk, da bodo cene iz analiz cen postavk ustrezale cenam postavk iz predračuna, in na ta način dokaže pravilnost svojega sklepa. 4.9 Kaj je smisel cenikov virov? Ceniki virov niso namenjeni pregledu ali kontroli enotnih cen v predračunu, saj je zelo jasno iz 89. čl. ZJN-3 [PIS, 2018b], da naročnik ne more zahtevati spremembe kateregakoli dela ponudbenega predračuna. Tudi v primeru, če bi naročnik ugotovil, da je cena neke postavke nenormalno nizka ali nenormalno visoka, ne bi mogel od ponudnika zahtevati spremembe. Niti to ne bi bilo merilo za izločitev ponudbe. Edino merilo pri izbiri ponudbe je ponudbena vrednost, ki je seštevek vseh vrednosti vseh postavk ponudbenega predračuna. Zato je »dokazovanje pravilnosti« enotnih cen nesmiselno in nepotrebno. Ceniki virov so pomembni izključno zaradi obračuna dodatnih in nepredvidenih del. Dodatna dela in nepredvidena dela niso opredeljena v ponudbenem predračunu. Dodatna in nepredvidena dela so stalnica pri gradbenih projektih. Razlogi za ta dela so slabo pripravljeni projekti ali nove okoliščine. Izvajalec mora pripraviti zahtevke, ki se po uskladitvi z naročnikom pretvorijo v dodatke k pogodbi (aneksi). Izvajalec mora vsa dela v zahtevkih opredeliti s predračunom in utemeljiti njihovo upravičenost s pogodbenimi določili. Pri tem pa je največkrat sporna cena na enoto postavke dodatnih del. Za razlago cene naročnik običajno zahteva analizo cene po enoti oz. strukturo cene (prikazana na sliki 2). DKOM je obravnaval argument naročnika [DKOM, 2018a], da je v poglavju 12 »Merjenje in ocena« v točki 12.3 »Ocena« Splošnih pogojev pogodbe Fidic [Fidic, 1999], ki je del ponudbene dokumentacije, navedeno, na kakšen način se obračunavajo nepredvidena in dodatna dela (spremembe in prilagoditve), ki niso opredeljena v pogodbi. Zapisano je, da se »nova primerna tarifa ali cena za posamezno delo določi v primeru, da se delo opravi v skladu s členom 13 (Spremembe in prilagoditve). Pri tem se vsaka nova tarifa ali cena izračuna na podlagi ustreznih tarif ali cen v Pogodbi z ustreznimi prilagoditvami. Res je, da je tudi besedilo Splošnih pogojev Fidic [Fidic, 1999] v tem primeru nejasno, ker uporablja ista termina »tarife in cene« za različne dokumente. Kljub temu lahko strokovnjaki z izkušnjami razberejo, da so s prvim navajanjem pojma »nove tarife ali cene« mišljene cene po enoti novih postavk. V drugi navedbi »ustreznih tarif ali cen v Pogodbi z ustreznimi prilagoditvami« pa je treba brati, da je treba na osnovi predloženih cenikov oblikovati analize cen za nove postavke. DKOM [DKOM, 2018a] zmotno to določilo tolmači, da SPP Fidic [Fidic, 1999] niso del dokumentacije »v zvezi z oddajo javnega naročila«. To ne drži, saj je v točki 9.1 Navodil ponudnikom [DARS, 2017a] določeno, kaj so in Post2 je in Post3 je in Post2 je 32 DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR • Bogomir Troha Shema izračuna cene po enoti Viri NormativnaPorabal * CenaViral = VrednostViral Vir2 NormativnaPoraba2 * CenaVira2 = VrednostVira2 Vir3_NormativnaPoraba3 * CenaVira3 = VrednostVira3 CenaNaEnotoPostavke = VrednostViral + VrednostVira2 + VrednostVira3 razpisni dokumenti. Pod drugo alinejo piše »Splošni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999«. DKOM [DKOM, 2018a) nadaljuje z zmotnim podrednim ugotavljanjem, da bi bili v primeru, da bi zgornje tolmačenje bilo ustrezno, ceniki virov cene na enoto, ki jih v skladu z 89. čl. ZJN-3 (Pravni informacijski sistem b, 2018) ni dovoljeno popravljati. To ne drži, ker sta »cena po enoti postavke« in kalkulativni element »cena vira« popolnoma različna podatka, ki se uporabljata za različne namene, kar je na več mestih v tem prispevku tudi razloženo. 4.10 Ali se je ponudnik s spremembami okoristil? Kot ugotavlja DKOM [DKOM, 2018a), je ponudnik svoje cene virov občutno znižal, kar pomeni, da je svoj položaj precej poslabšal v primeru dodatnih ali nepredvidenih del. Treba je dodati, da je naročnik s pregledom analiz cen postavk dokazal, da je bil popravek cen virov potreben. 4.11 Ali se ponudnik lahko odpove aneksom? Turški ponudnik je javno izjavil, »da se zavezuje dela iz ponudbe izvesti po ponudnikovi ceni, brez kakršnihkoli naknadnih aneksov k pogodbi«. Ali ta izjava turškega ponudnika resnično pomeni, da se odpoveduje vsem aneksom k pogodbi? Glede na to, kako je izjava napisana, to ne pomeni, da se ponudnik odpoveduje aneksom. Vsekakor bo potreben vsaj en aneks k pogodbi, v katerem bo treba opredeliti, kako se obračunavajo presežna dela in kako se obračunavajo manjkajoča dela. Prav tako bo treba pojasniti, na kakšen način in do katere višine se obračunavajo nepredvidena dela, ki so v ponudbeni vrednosti že upoštevana v višini 10 % predvidenih del. Povsem jasno pa je, da je ponudnik uporabil dikcijo »dela iz ponudbe«, kar izključuje dodatna dela, za katera bi bil vsekakor potreben dodatek (aneks) k pogodbi. 4.12 Kako se izračuna cena postavk pri dodatnih in nepredvidenih delih? Ceno na enoto postavke določajo: - izbira virov, ki sestavljajo kalkulacijo - normativna poraba vira za enoto postavke - cena vira Določitev virov pri postavki nepredvidenih del ne more biti sporna, saj je jasno, katere vire je treba uporabiti pri nekem izdelku ali storitvi, ki jo postavka opisuje. Normativna poraba vira se določi s soglasjem naročnika in izvajalca. Cena virov pa se lahko določi vnaprej, tako da se uporabi enake cene virov, ki so bile uporabljene v ponudbenem predračunu. DKOM ugotavlja [DKOM, 2018a], da naročnik ni nikjer v navodilih ponudnikov ali drugod opredelil postopka za ovrednotenje dodatnih in nepredvidenih del. Vendar iz te ugotovitve izpelje popolnoma napačen sklep, da ceniki niso namenjeni ovrednotenju dodatnih in nepredvidenih del. Razloga, zakaj naročnik ni napisal, da bodo ceniki virov uporabljeni pri analizi cen za dodatna in nepredvidena dela, ne poznamo. Predvidevamo, da je razlog v tem, da je to običajen in splošno znan postopek, ki se uporablja že desetletja in povsod po svetu pri gradbenih projektih. Splošni pogoji pogodb Fidic, ki so predpisani tudi za ta projekt, predvidevajo v poglavju 12 »Merjenje in ocena« načine, kako se ovrednotijo cene, v poglavju 13 »Spremembe in prilagoditve« in v poglavju 20 »Zahtevki« pa postopke, ki so predvideni v primeru dodatnih in nepredvidenih del; res pa je, da so to splošna navodila in omenjajo le vrednostno analizo ter cene in tarife, ne pa tudi konkretnih postopkov. DKOM bi moral vedeti, da za stvari, ki so splošno znane, ni treba pisati zakonov. Edini razlog za tako stališče DKOM, če odmislimo insinuacije, ki so se pojavile, da je šlo za načrtno preprečitev oddaje posla vsem razen enemu od ponudnikov, je ta, da senat DKOM nima niti osnovnega znanja ali kakršnihkoli izkušenj s področja gradbenih projektov oz. stroškovnega inženirstva. Poudariti velja, da so ceniki virov stalnica pri določanju vrednosti dodatnih in nepredvidenih del vseh DARS-ovih projektov. Ceniki virov so le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za določanje cen po enoti pri postavkah dodatnih in nepredvidenih del. Cene virov nikakor niso cene po enoti, saj se termin »enota« nanaša na mersko enoto postavke v (Vir1, Vir2, Vir3) (NormativnaPoraba1, NormativnaPoraba2 ...) (CenaVira1, CenaVira2, CenaVira3) popisu del (oz. predračunu) in ne na mersko enoto vira. S cenami virov ne moremo neposredno določati cen po enoti za postavke nepredvidenih in dodatnih del, ampak lahko z njimi le posredno določamo cene po enoti, pri čemer je neznanka normativna poraba vira za postavko. Razlog, da želi naročnik cene virov za dodatna in nepredvidena dela imeti enake, kot so bile upoštevane v ponudbenem predračunu, pa je v tem, da se izogne sporom z izvajalcem glede cen virov pri oblikovanju cen na enoto mere postavke pri dodatnih in nepredvidenih delih. Možno je tudi, da naročnik pri razpisu ni vedel, ali sploh bo uporabil cenike virov pri analizah cen postavk za dodatna dela in nepredvidena dela ali jih ne bo. Zato tega postopka pri določanju cen za nepredvidena in dodatna dela ni napisal. Možno je, da bodo pri analizi cen tako normativni faktorji kot tudi cene virov določeni sporazumno med naročnikom in izvajalcem. 4.13 Če DARS ne bi zahteval popravka cen virov Poglejmo še hipotetični primer, da naročnik od najugodnejšega ponudnika ne bi zahteval popravka cenikov kalkulativnih virov. V tem primeru ponudnik ne bi popravil cenikov virov. Izbrana bi bila ponudba turškega podjetja in z vidika presoje DKOM bi bilo vse v skladu z zakonom, saj ne bi bilo razlogov za izločitev ponudbe. Vendar bi bilo to slabo za DARS. Cene virov, ki so podlaga za izračun cen postavk dodatnih in nepredvidenih del, bi bile precej višje. Posledično bi bili stroški dodatnih in nepredvidenih del nerealno visoki. S previsokimi cenami bi bile vrednosti vseh aneksov pri pogodbi zlahka večje od prvotne vrednosti pogodbe. Turški izvajalec bi se gotovo skliceval na to, da je imel DARS v postopku izbire ponudbe možnost od njega zahtevati popravek cenikov, vendar tega ni storil. S tem je pristal na cene virov. Aneksi k pogodbi bi bili astronomski in po tolmačenju DKOM bi bilo vse v redu. V tem primeru bi brali članke z naslovi »Koruptivna uprava DARS omogočila turškemu podjetju trojno ceno predora«. S tem ko je DARS zahteval od ponudnika, da popravi cenike virov, je ravnal po načelu 33 Bogomir Troha • DKOM PREPREČUJE DARS, DA BI RAVNAL KOT DOBER GOSPODAR dobrega gospodarja in na ta način preprečil veliko gospodarsko škodo. 4.14 Ali DKOM razsoja nepristransko? Ob koncu je primerno, da razkrijem, da sem sodeloval pri revizijskem zahtevku javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti projekta 2. tir« [Troha, 2017], s katerim smo naročniku očitali, da ob javnem naročilu ni preveril, ali je šlo pri izbranem izvajalcu za neobičajno nizko ponudbo v skladu s 86. členom ZJN-3. Naročnik bi moral v skladu z drugim odstavkom 86. člena ZJN-3 od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe. Ponudnik, ki je oddal ponudbo v vrednosti 25 % povprečja vseh ostalih ustreznih ponudb, je poslal le kratko izjavo svojega odvetnika, da bo za ponujeno ceno izpolnil naročilo v celotnem zahtevanem obsegu in kvaliteti. DKOM je v svojem sklepu št. 018-077/2016-8 zavrnil našo pritožbo in zapisal, da se ne spušča v to, ali je ponudnik strokovno primeren ali ne, čeprav smo v pritožbi zapisali, da je sporno to, da naročnik sploh ni preveril ekonomike storitev, ki so bile razpisane v javnem naročilu, ne pa to, da ponudnik ni primeren. Potem se je izkazalo, da ponudnik dela ni opravil tako detajlno, kot je bilo določeno v razpisnih pogojih, prav tako dela ni opravil v pogodbenem roku, ki je bil celo eden od izbirnih kriterijev. Naročnik opravljeni kvaliteti storitve 5*SKLEP V prispevku je bilo prikazano, da je ponudnik popravljal podatke, k čemur ga je v skladu z zakonom in razpisnimi pogoji pisno pozval naročnik. Podatki, ki so bili spremenjeni, v ničemer ne vplivajo na izbiro ponudnika, saj ponudnik ni spreminjal ponudbenega predračuna. Ponudnik prav tako ni spreminjal tehničnih specifikacij niti ni dosegel bolj ugodnega položaja med konkurenti niti se s popravki podatkov ni okoristil, načelo enake obravnave in transparentnosti pa tudi ni bilo kršeno. Podatki, ki so bili spremenjeni, niso bili namenjeni obrazložitvi vrednosti ponudbe, saj tudi napačne cene postavk v ponudbi ne bi mogle biti razlog za izločitev ponudnika. ni ugovarjal, niti izvajalcu ni obračunal kazni zaradi prekoračenega roka. Zanimivo je, da je v primeru ocene vrednosti 2. tira DKOM presodil, da so strokovni podatki stvar presoje naročnika, in zaradi tega zavrnil našo pritožbo. Pri razpisu za gradnjo predora Karavanke pa se je DKOM v svojem sklepu [DKOM, 2018a] ukvarjal ravno s tolmačenjem strokovnih podatkov v ponudbi in zaradi tega pritrdil revizijskemu zahtevku. V obeh primerih obravnave pritožb sta bila dva od treh članov senata ista. 4.15 Sistemski problem v DKOM Kaj storiti, ko je objavljena vsebinsko nepravilna razsodba DKOM? In kaj storiti, ko taka strokovno napačna razsodba postane precedenčni primer? Kot je povedal novinar v oddaji Tarča [RTV SLO, 2018], je nad odločitvami DKOM le modro nebo, pritožba pa je nemogoča. Voditeljica je videla problem v tem, da ima le en član komisije, predsednik DKOM g. Smrdel, pravosodni izpit, še en pravnik, evropski poslanec g. Šoltes, je predlagal več stopenj (pravniškega?) odločanja. Lahko se strinjamo z g. Smrdelom, ki je navedel, da se DKOM sooča z očitki, da so njihove razsodbe preveč formalistične in legalistične. Žal pa je bil njegov ukrep proti temu popolnoma napačen. Namesto da bi bil v senat imenovan strokovnjak z znanji stroškovnega inženirstva, je bil imenovan varnostni inže- Podatki, ki so bili spremenjeni, se lahko samo posredno uporabijo pri oceni stroškov za nepredvidena in dodatna dela, čeprav to v razpisni dokumentaciji ni bilo opredeljeno. Če se podatki, ki so bili spremenjeni, ne bodo uporabili za določitev vrednosti dodatnih in nepredvidenih del, potem sploh nimajo nobenega finančnega učinka na pogodbo. Cene virov v prilogah, ki so bile spremenjene, je bilo naknadno mogoče preveriti s cenami postavk, ki so bile oddane v ponudbeni dokumentaciji in z analizami cen za tiste postavke, ki jih je naročnik zahteval. Za tolmačenje projektnih dokumentov ni dovolj pravnik z znanjem s področja javnega nir?! Varnostni inženir se ukvarja z vprašanji varnosti in zdravja pri delu in ni kompetenten za odločanje o naravi dokumentov, kot so predračun, analiza cene in cene virov. Sistemski problem DKOM, ki se je razkril, je vprašanje kompetentnosti senata DKOM, da odloča o tolmačenju tematike, ki je ne pozna. DKOM odloča v praksi o pritožbah na vsa javna naročila od vrednosti nekaj evrov do vrednosti več kot 100 mio. €. Ni dovolj, da so člani komisije pravniki in da imajo izkušnje z javnimi naročili. Zakonodajalec bi moral ločiti vsaj primere, ko gre za javna naročila večjih vrednosti, in v tem primeru predpisati več članov senata in ne le tri. Prav tako bi moral v primeru naročil večjih gradbenih projektov predpisati obvezno udeležbo vsaj enega člana senata DKOM, ki ima znanje in izkušnje s področja gradbenih investicij oz. stroškovnega inženirstva. 4.16 Vodja investicije Kot smo s kolegi že večkrat poudarili, bi morali v gradbeno zakonodajo dodati novo obliko pooblaščenega inženirja oz. udeleženca pri gradnji - to je vodjo investicije, ki bi svoja znanja s področja stroškovnega inženirstva moral izkazati na strokovnem izpitu in čigar glavna odgovornost bi bila, da je naročniku tudi materialno odgovoren za izpeljavo projekta v vnaprej znanih finančnih in terminskih okvirih. naročanja, ampak bi moral naravo dokumentacije v razpisni dokumentaciji za gradbene projekte tolmačiti stroškovni inženir z znanjem projektnega vodenja. Odločitev DKOM o razveljavitvi sklenitve naročila za gradnjo predora Karavanke je napačno strokovno utemeljena, saj ne upošteva narave dokumentov v ponudbi. Glede na to, da je DKOM v svoji odločitvi povzel tudi naročnikov odgovor pritožnikom, je težko razložiti, zakaj DKOM ni sledil strokovni utemeljitvi naročnika. Da bi se v prihodnje izognili napačnemu strokovnemu tolmačenju s strani DKOM, je potreben razmislek o spremembi sestave senata DKOM, da bi o naročilih večje vrednosti odločalo večje število članov senata in da bi v primerih gradbenih investicij odločali o tem tudi strokovnjaki stroškovnega inženirstva. 34 6'LITERATURA DARS, Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe za Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke, december, 2017a. DARS, Posebni pogoji, Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke, december, 2017b. DARS, Ponudba, Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke, december, 2017c. DARS, Osnutek pogodbe, Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke, december, 2017d. DKOM, Odločitve DKOM, dokument 018-166/2018-23, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, http://www.dkom.si/odlocitve_ DK0M/2018120409174750/, pridobljeno 29. 11. 2018a. DKOM, Obvestila DKOM, izjava za javnost, http://www.dkom.si/aktualno/obvestila/2018122016501478/, pridobljeno 20. 12. 2018b. DKOM, Odločitve DKOM, dokument 018-135/2018-8 Občina Sodražica, http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2018091308455678/, pridobljeno 10. 9. 2018c. Fidic, Posebni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, ponatis 2009, 1999. PIS, Pravni informacijski sistem, Obligacijski zakonik, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263#, pridobljeno 29. 12. 2018a. PIS,Pravni informacijski sistem b, Zakon o javnem naročanju 3, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7086, pridobljeno 29. 12. 2018b. RTV SLO, Tarča, Sto milijonski posel gradnje 2. cevi karavanškega predora, https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174584037, pridobljeno 20. 12. 2018. Troha, B., Revizija vrednosti 2. tira Koper-Divača, Gradbeni vestnik, letnik 66, marec, 56-73, 2017. 35 ("mag. Vlasta Rodošek • VPLIV STARANJA VOZNIKOV NA OBLIKOVANJE VARNE INFRASTRUKTURE VPLIV STARANJA VOZNIKOV NA OBLIKOVANJE VARNE INFRASTRUKTURE IMPACT OF OLDER ROAD USERS ON SAFE INFRASTRUCTURE DESIGN mag. Vlasta Rodošek, univ. dipl. inž. grad. vlasta.rodosek@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Smetanova ulica 17, Maribor Povzetek l Starejši so vse pogostejši udeleženci v cestnem prometu, prav tako so tudi vse pogostejši udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč. Razlog za to lahko pripišemo predvsem večji mobilnosti starejših udeležencev, ki so po 65. letu bolj zdravi in vitalni, kot so bili v preteklosti. Pomembno dejstvo je tudi, da se prebivalstvo stara, in po nekaterih raziskavah bo v letu 2030 (v OECD) že vsak četrti voznik starejši od 65 let. Večina trenutnih projektnih standardov in standardov za načrtovanje prometa temelji na načrtovalskih načelih, značilnostih vozil in človeških psihofizičnih lastnostih, ki izvirajo iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjih 30 letih so se pojavile pomembne spremembe v značilnostih vozil. Zaradi daljšanja življenjske dobe ljudi so velike spremembe tudi v strukturi populacije voznikov, delež starejših voznikov narašča. Psihofizične značilnosti le-teh se razlikujejo od tistih, ki so se upoštevale pri določanju projektnih standardov v preteklosti. Po drugi strani študije kažejo, da se starejši vozniki razlikujejo od drugih starostnih skupin po načinu vožnje in potovalnih navadah kot tudi po značilnosti nesreč, v katerih so ti bolj verjetno udeleženi. Pričakovana rast deleža starejših voznikov upravičuje spremembe standardov oblikovanja cestne infrastrukture z namenom doseganja višje ravni prometne varnosti. Ključne besede: starejši vozniki, lastnosti starejših, prometna varnost, cestna infrastruktura, križišče Summary l Older people are becoming more frequent road-users due to longer life span. They are also increasingly frequent traffic participants and responsible for traffic accidents. The important fact is that the population is getting older and statistical data and research forecast that by 2030 every fourth driver will be over 65. The majority of current geometric and traffic control design standards are based on design principles, vehicle characteristics and human physiological attributes that originate from the 1960s. During the past 30 years, significant changes have occurred in the vehicle characteristics and fleet composition. Significant changes have also occurred in the composition of the driver population, in order to include an increasingly large proportion of older drivers, whose physical characteristics differ from those of the test populations used to set the design standards in the past. Studies indicate that older drivers differ from middle-aged and younger drivers in terms of the type and amount of driving they do, as well as characteristics of the accidents in which older drivers are more likely to be involved. The expected growth in the proportion of drivers having these characteristics may warrant changes to current road infrastructure design standards in order to achieve a higher level of traffic safety. Key words: older drivers, characteristics of the elderly, traffic safety, road infrastructure, intersection Znanstveni članek UDK 6561-053.88 36 1*UVOD Trenutni demografski podatki kažejo, da se število starejših oseb, izraženo v deležu celotnega prebivalstva, povečuje in po pričakovanjih se bo trend povečevanja nadaljeval tudi naslednjih 30 let. Statistične analize kažejo, da v ZDA prebivalci, starejši od 60 let, predstavljajo 19 % celotne populacije [NHTSA, 2000], v državah Evropske unije je že kar 23 % ljudi starejših od 60 let, v Sloveniji je ta delež 21,6-%. Slovenija je že nekaj let prisotna v razredu držav z izrazitim staranjem prebivalstva. Po osnovni varianti Eurostatovih projekcij prebivalstva naj bi se do leta 2050 število prebivalstva v Sloveniji zmanjšalo za približno 5 %. Skoraj tretjina (31,1 %) prebivalstva naj bi bila stara 64 let ali več, medtem ko naj bi bil delež mlajših od 15 let manjši od 13 %. Pričakovati je, da bodo starejši ljudje pogosteje in na daljših razdaljah potovali z osebnimi vozili. Projekcije kažejo, da se bodo potovanja voznikov, starih 65 let ali več, do leta 2030 povečala s sedanjih približno 50 % povprečno letno prevoženih kilometrov na 80 %. Statistična analiza je pokazala, da vsaj 38 % prebivalstva, starega 80 let ali več, vsaj enkrat letno vozi motorno vozilo [Chipman, 1998]. Če izhajamo iz dejstva, da je stopnja prometnih nesreč v korelaciji z izpostavljenostjo (vključenost v promet), je statistični kazalnik, da starejši vozniki dosegajo višjo stopnjo prometnih nesreč kot vozniki med 25. in 59. letom [Chipman, 1998]. Raziskave so pokazale, da starejši vozniki predstavljajo večje tveganje za udeležbo v nesreči v križiščih kot vozniki srednjih let. Starejši vozniki predstavljajo razmeroma majhen delež smrtnih žrtev [Lyman, 2002]; medtem ko je celotno tveganje starejših voznikov pri smrtnih nesrečah majhno, se to tveganje začne povečevati po 75. letu. Brez usmerjenosti k ukrepom za izboljšanje varnosti starejših voznikov se bo prometna varnost le-teh najverjetneje slabšala. Pri pripravi članka so bile uporabljene tudi ugotovitve v virih ([Braitman, 2007], [Burns, 1999], [Hu, 1993], [Kline, 1992], [Molnar, 2013] in [Morgan, 1995]). 2*STAREJŠI IN MLAJŠI VOZNIKI V PROMETU Za izbiro primernih ukrepov za povečanje prometne varnosti z udeležbo starejših voznikov je pomembno razumeti razlike med starejšimi vozniki in vozniki srednjih let (starimi od 25 do 65 let), ki se štejejo za »najvarnejše« v smislu stopnje prometne varnosti [McGwin, 1999]. Poseben pomen imata dva dejavnika: značilnosti nesreč, v katerih so starejši vozniki vključeni, in značilnosti starejših voznikov. Pregled litera- ture kaže podobne trende, ko se starejši vozniki primerjajo z vozniki srednjih let ([Cooper, 1990], [Hakamies-Blomqvist, 1993], [McGwin, 1993]): • starejši vozniki imajo večjo verjetnost za udeležbo v prometni nesreči v križišču v dnevnih urah in ob dobrih vremenskih razmerah; • prometne nesreče v križiščih, v katerih so udeleženi starejši vozniki, se najpogosteje zgodijo v situaciji zavijanja, najpogosteje v levo; o 19. 17 16 19 20-23 2 5-H MJi 35*19 4JJ-J4 15-39 50-54 55-59 flO-63 fl5-69 7D-74- 75-79 SfrBi HQ* Starost voznika Slika 1* Stopnja smrtnosti v odvisnosti od starosti voznika [Burkhardt, 1999). • starejši vozniki so v zapisnikih prometnih nesreč pogosto spoznani za povzročitelje -niso videli drugega vozila ali so ga zaznali tako pozno, da ni bilo mogoče preprečiti trčenja [Hakamies-Blomqvist, 1993]; • alkohol in prevelika hitrost sta manj verjetna dejavnika za nastanek prometnih nesreč pri starejših voznikih [McGwin, 1993]; • 80 % prometnih nesreč pri starejših voznikih se zgodi na območju 40 kilometrov od voznikovega prebivališča [McGwin, 1993]. Posledice prometnih nesreč, v katerih so udeleženi starejši vozniki, se razlikujejo v primerjavi z mlajšimi vozniki. Podatki o stopnji smrtnosti voznikov v prometnih nesrečah (slika 1) kažejo, da so najstarejši in najmlajši vozniki pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah s smrtnim izidom. Prav tako so raziskave pokazale, da je v prometnih nesrečah v križiščih verjetnost za poškodbe voznika ali smrtni izid v starostni skupini 65 let in več 105 odstotna v primerjavi z mlajšimi vozniki. Raziskave lokacij prometnih nesreč v povezavi s starostjo voznika [Hauer, 1988] so pokazale višjo stopnjo tveganja v križiščih. Pri trčenju je točka trka najpogosteje na sprednji četrtini vozila, kar posledično bolj verjetno povzroči večje poškodbe starejšemu vozniku ([Viano, 1990], [Evans, 1988]). Vzrok za to, da so starejši vozniki bolj izpostavljeni prometnim nesrečam v križiščih, je pogojen s fizičnimi in psihofizičnimi značilnostmi starejših voznikov. 3*ZNAČILNOSTI STAREJŠIH VOZNIKOV IN VPLIV NA PROMETNO VARNOST 3.1 Manevri v križišču Ne glede na geometrijo križišča in način vodenja prometa skozi križišče vožnja v križišču zahteva določene sposobnosti voznikov - voznik mora hitro (in v gibanju) oceniti potek vožnje v križišču. Ta ocena zahte- va vizualno obdelavo informacij za ugotovitev značilnosti križišča, prometnega okolja ter zaznavo prometnih znakov in označb. Voznik uporabi tudi kognitivno obdelavo informacij za razlago zaznanega in sprejem odločitev o vožnji skozi križišče. Ob upoštevanju vseh drugih prometnih tokov v križišču, pešcev 37 mag. Vlasta Rodošek • VPLIV STARANJA VOZNIKOV NA OBLIKOVANJE VARNE INFRASTRUKTURE in kolesarjev mora voznik izbrati primerno časovno praznino v prometnem toku, ki mu omogoča izvedbo manevra v križišču. Na splošno velja, da se vizualne, zaznavne in kognitivne funkcije s starostjo zmanjšujejo in da lahko takšne »okvare« prispevajo k zmanjšanju voznih sposobnosti [Szlyk, 1995]. Takšen upad sposobnosti lahko prispeva k prometni nesreči, vendar je nujno ne povzroči. Posebno težavni so manevri zavijanja v levo. 3.2 Vizualna zaznava Dobro vizualno zaznavanje in pozornost značilnostim prometnega okolja sta pomembna za varno vožnjo skozi križišče. Kognitivni primanjkljaji in primanjkljaji pri zmožnosti obdelave vizualnih informacij starejših voznikov (vidno polje) so povezani z večjim številom prometnih nesreč. V raziskavi [Owsley, 1991] je ugotovljeno, da za starejše voznike s tovrstnimi težavami obstaja 16-krat večja verjetnost, da bodo udeleženi v prometni nesreči v križiščih. Izguba periferne občutljivosti (vida) vpliva na primanjkljaje pri vizualnem zaznavanju [Fisk, 1997]. Odgovorna je za zaznavanje gibanja znotraj vidnega polja, zato lahko to vpliva na neustrezno zaznavanje in interpretacijo približevanja objektov. Če voznik ne zazna pravilno objektov, se zmanjšuje zanesljivost določitve ustrezne praznine v prednostnem prometnem toku. Voznik pri vožnji skozi križišče preverja možnosti trčenja z drugimi premikajočimi se objekti (vozili, kolesarji, pešci). To spremljanje prometnega okolja zahteva, da mora voznik za ustrezno vizualno zaznavo obrniti glavo. Poleg zmanjšanja ostrine vida in širine vidnega polja imajo starejši vozniki pogosto omejeno sposobnost obračanja zgornjega dela telesa. Z raziskavami [Isler, 1997] je ugotovljeno, da ima večina starejših voznikov v T-križiščih s sprejemanjem odločitev o izvedbi manevra zavijanja v levo težave zaradi zmanjšanih fizičnih sposobnosti. Te omejitve bo v prihodnosti treba upoštevati pri geometrijski zasnovi križišč. Rezultati raziskav [McGwin, 1999] so pokazali, da v Kanadi kar 30 % vseh prometnih nesreč v križiščih povzročijo starejši vozniki, najpogostejši vzrok je neupoštevanje prednosti v križišču, kar je mogoče pripisati zmanjšani sposobnosti vizualne zaznave in kognitivne obdelave. 3.3 Določanje razpoložljive in potrebne praznine v prometnem toku Za določitev ustrezne praznine za izvedbo prometnega manevra mora biti voznik sposoben ustrezno oceniti hitrost in razdaljo pribli-žujočega se objekta. Presoja o hitrosti in razdalji je za starejše voznike posebej problematična, saj čakajo dlje kot mlajši vozniki na ustrezno praznino in pogosto še vedno podcenjujejo potrebno velikost le-te za izvedbo manevra [Hancock, 1991]. Opravljene raziskave ([Guerrier, 1999], [Lerner, 1994]) so pokazale, da starejše voznice potrebujejo večjo praznino za izvedbo manevra zavijanja v križiščih. Raziskave so prav tako pokazale, da starejši vozniki v 50 % primerov potrebujejo za odločitev o izvedbi manevra zavijanja v levo vsaj 19 % večjo praznino v glavnem prometnem toku od mlajših voznikov. Prav tako je pospeševanje v križišču za potrebe izvedbe prometnega manevra pri mlajših voznikih hitrejše kot pri starejših [Keskinen, 1998]. Starejši vozniki podcenjujejo potreben čas pospeševanja vozila, posledično izbrana praznina ni zadostna za dokončanje prometnega manevra [Hakimes-Blomqvist, 1993]. 4*VARNOST STAREJŠIH VOZNIKOV V NIVOJSKIH KRIŽIŠČIH Proizvajalci motornih vozil, še zlasti osebnih motornih vozil, se že dolgo časa zavedajo, da so uporabniki teh vozil vedno starejši. Temu primerno se v nova osebna vozila že vrsto let vgrajujejo sodobne naprave za asistiranje voznikom pri vožnji. Na področju projektiranja cestne infrastrukture do sedaj še ni bilo narejenega ničesar oz. je bilo narejeno zelo malo, kar pa pomeni dodaten izziv za stroko in znanost. Glede na to, da bo v cestnem prometu vedno večji delež starejših voznikov, bo treba začeti razmišljati o novih standardih projektiranja, označevanja cest in njene opreme. Predvsem nivojskih križišč, kjer se udeleženci iz različnih smeri križajo, odcep-ljajo, priključujejo in prepletajo v eni ravnini. Zaradi zmanjšanih psihofizičnih funkcij starejših ljudi se različne pomanjkljivosti prometne infrastrukture ali neprimerno upravljanje prometa odrazi pri: • nezadostnem zaznavanju vertikalne in horizontalne prometne signalizacije, • podaljšanju reakcijskega časa, preden se voznik odloči, da naredi prometni manever, • nezadostni preglednosti pri izvajanju prometnega manevra, • nezmožnosti zagotavljanja širokega kota opazovanja prometne infrastrukture in procesa opazovanja v križiščih, Slika 2* Primer ločene signalizacije za levo in desno zavijanje v nivojskem križišču (z ločenimi fazami intervala zelene luči). 38 VPLIV STARANJA VOZNIKOV NA OBLIKOVANJE VARNE INFRASTRUKTURE • mag. Vlasta Rodošek Slika 3* Levo - Neprimerno postavljena signalizacija ne zagotavlja zaznavanja; desno - usmerjevalni pasovi brez predhodne informacije za voznika o razvrščanju in smereh. • nezmožnosti spremljanja potekanja dogajanja pred križiščem zaradi številnih vrst udeležencev v prometu. Z ustreznimi ukrepi se je treba osredotočiti na pomoč starejšim voznikom, da jasneje prepoznajo geometrijo križišča in vodenje prometa v njem, kdaj imajo prednost, če je praznina v glavnem prometnem toku primerna. geometrijsko zasnovo križišča ter zagotovitev jasne, pregledne in nedvoumne infrastrukture (npr. odpravljanje ovir in objektov ob infrastrukturi, nadzemni vodi in drevesa ter preveč označb na vogalih križišča). Označevanje vodenja prometa že pred območjem križišča bi omogočilo pravočasnost informacij o približevanju območju križišča in starejšim voznikom dalo več osvetlitve v nočnem času, levo zavijanje, praznine v glavnem prometnem toku, tok pešcev itd.), in tiste, ki vplivajo na spremembe oblikovalskih standardov ali upravljanja (npr. signalizacija, odsevnost, vodenje prometa, geometrija križišča itd.). Pregled obstoječih modelov [Bernauer, 1997] nakazuje, da zelo malo današnjih modelov za raziskavo vpliva cestne infrastrukture na Slika 4* Levo - Nezadostna preglednost v križišču; desno - Neprimerno vodenje levih zavijalcev na glavni prometni smeri. Večji prometni znaki (predvsem v križiščih z obveznim ustavljanjem) so starejšim voznikom v pomoč pri odločanju. V sema-foriziranih križiščih k lažjemu odločanju o izvedbi prometnega manevra prispeva ločena svetlobna signalizacija za levo in desno zavijanje (zmanjšanje števila informacij, ki jih mora starejši voznik predelati pri izvedbi prometnega manevra in določitvi primerne praznine v glavnem prometnem toku za izvedbo le-tega). Pozornost je treba usmeriti v časa za obdelavo informacij in ustrezno odzivanje. V okviru preučevanja vpliva infrastrukture na varnost starejših voznikov je treba upoštevati vsaj dva elementa: lastnosti voznika (posebej tistih, v katerih se razlikuje od mlajših voznikov) in okolje/infrastrukturo. Pri tem elementu je treba upoštevati tiste lastnosti, ki pomembno vplivajo na vedenje starejših voznikov (npr. geometrija križišča, stopnja prometno varnost vključuje potrebne elemente z zadostno stopnjo natančnosti, ki je potrebna za ustrezno vrednotenje vpliva na starejše voznike. Nekateri raziskovalci so sicer razvili statistične modele [Garber, 1991], vendar ti modeli izrecno ne upoštevajo vedenja voznika ali voznikovih značilnosti in jih ni mogoče uporabiti za oceno vpliva morebitnih ukrepov. Analiziranje prometa in obnašanja voznikov v križiščih je mogoče preučiti na podla- 39 gi zaporedja dogodkov in odločitev, ki jih morajo vozniki sprejeti pri vožnji v križišču. Za namene modeliranja se lahko postopek razčleni v tri faze: prilagajanje, vodenje in izvedba manevra. Vsaka od teh faz predstavlja drugačne izzive za voznika z upoštevanjem značilnosti voznika, vozila in okolja. Tabela 1 prikazuje podrobno razčlenitev vedenja voznika, povezano z vsako fazo, in je osnova za model ocenjevanja vpliva infrastrukturnih sprememb in ukrepov v križiščih, zlasti za starejše voznike. Nedvoumno velja, da je ustrezna opredelitev praznine v glavnem prometnem toku pri starejšem vozniku ključnega pomena za varno vožnjo v križišču, posebno pri manevru levega zavijanja, ki je empirično ugotovljeno najbolj otežen zaradi številnih nalog in odločitev voznika. Identifikacija praznine v glavnem prometnem toku je odvisna predvsem od vidnega polja voznika in ostrine njegovega vida, omejuje zmožnost voznika, da opazuje nasprotni prometni tok v križišču. Starejši vozniki imajo težave pri ocenjevanju trajanja praznine v prometnem toku zaradi slabšega globinskega vida in zmanjšanega zaznavanja gibanja (napaka pri ocenje- Manever Aktivnost voznika Pomembni dejavniki Prilagajanje Videnje in zaznavanje križišča in načina vodenja prometa Ostrina vida in vidno polje, razsvetljava Določitev, kdo ima prednost Izkušnje voznika, kognitivni procesi Ocena razdalje do križišča Globinski vid Odločitev o aktivnosti v odvisnosti od vodenja prometa in razumevanja prednosti prometnih tokov v križišču Izkušnje voznika, kognitivni procesi Vodenje Zaznati in prepoznati prometno signalizacijo Ostrina vida, osvetlitev, umestitev in velikost znakov, poznavanje infrastrukture Odločitev o želenem manevru Kognitivni procesi, poznavanje infrastrukture Določitev voznega pasu, s katerega je mogoče izvesti želen manever Ostrina vida, kognitivni procesi, poznavanje infrastrukture, razumevanje znakov in označb Menjavanje voznega pasu (prerazporeditev) Razpoložljiv čas za izvedbo manevra, možnost primerne praznine v glavnem prometnem toku, čas, potreben za izvedbo manevra (lahko v funkciji perifernega vida, gibalne zmogljivosti zgornjega dela telesa voznika, kognitivnih procesov) Izvedba Prepoznava vodenja prometa v križišču (semaforji, znak stop, znak odvzem prednosti) Izkušnje voznika, znanje Ugotovitev, kdo ima prednost Ostrina vida, osvetlitev, signalizacija, izkušnje voznika, znanje, kognitivni procesi Če voznik nadaljuje z vožnjo s križanjem z drugimi prometnimi tokovi, mora prepoznati praznino v glavnem prometnem toku Ostrina vida, horizontalna signalizacija Ocena trajanja praznine Globinski vid, zaznavanje gibanja, horizontalna signalizacija Ocena potrebne/zadostne praznine Izkušnje voznika, geometrija križišča Zaznavanje »konfliktnega« toka pešcev in prepoznavanje primerne praznine v glavnem prometnem toku Ostrina vida, vidno polje, gibalne zmogljivosti zgornjega dela telesa voznika, kognitivni procesi, geometrija križišča Nadzor/vodenje vozila skozi križišče Izkušnje voznika, geometrija križišča, talne označbe in signalizacija, osvetlitev Tabela 1* Zaporedje dogodkov/aktivnosti voznikov pri vožnji v križišču (manever levega zavijanja) Gradbeni vestnik • letnik 68 • februar 2019 40 vanju hitrosti prihajajočega vozila). Izziv je, kako ugotoviti natančnost voznikovih sposobnosti za oceno trajanja praznine v prometnem toku v odvisnosti od npr. vozniškega staža, števila prevoženih kilometrov, pogostosti voženj, vožnje v funkciji sovoznika ... Pomembna pri izvedbi prometnega manevra levega zavijanja v križišču je tudi odločitev voznika, ali je določena praznina v prometnem toku ustrezna oziroma presega želeno minimalno velikost. Tudi ob podobnih geometrijskih in prometnih razmerah obstajajo pomembne razlike v najmanjši velikosti praznine v prometnem toku, ki so jo pripravljeni sprejeti različni vozniki. Ni znanih raziskav, ki bi se ukvarjale s korelacijo minimalne vrednosti praznine kot funkcije voznikove starosti. 5*EKSPERIMENT Eksperiment oz. pilotni projekt je bil narejen v Mariboru in Celju na dvanajstih nivojskih križiščih. Od dvanajstih križišč je bilo šest semaforiziranih in šest nesemaforiziranih. Na območju šestih križišč je omejitev hitrosti na glavni prometni smeri 70 km/h, v šestih križiščih je omejitev hitrosti na glavni prometni smeri 50 km/h. V vsakem križišču je bilo izvedeno opazovanje obnašanja starejših udeležencev od trenutka zaustavitve vozila (zaradi prometnega znaka ali rdeče luči na semaforju). V nekaterih križiščih je opazovanje izvedeno fizično, v nekaterih pa s kamero. Vreme v času vseh opazovanj je bilo jasno, vozišče je bilo suho. Opazovanja so izvajana v dopoldanskem času zunaj jutranje prometne konice. Časi so bili mer- jeni s štoparico ali pa razbrani iz video-posnetkov. V vsakem križišču je bilo analiziranih vsaj 40 starejših voznikov (obeh spolov). Starost voznika je bila ocenjena subjektivno pri opazovalcu. Analiza je bila omejena na prometni manever levega zavijanja, iz stranske na glavno prometno smer. Zavedamo se, da bi bilo treba za resno, znanstveno utemeljeno raziskavo analizo opraviti na večjem vzorcu križišč in na mnogo večjem vzorcu starejših voznikov. Prav tako se zavedamo, da bi bilo analizo treba narediti tudi v različnih vremenskih razmerah (mokro, poledenelo, zasneženo vozišče), različnih pogojih vidljivosti (megla, tema) in različnih prometnih razmerah (različne jakosti prometnega toka). Prav tako bi bilo smiselno analizo razdeliti na križišča z ločenim pasom za leve zavijalce in brez njih. Ne glede na prej navedeno v nadaljevanju podajamo izsledke opravljene raziskave: • Starejši vozniki uporabljajo krajše časovne praznine v semaforiziranih križiščih v primerjavi z nesemaforiziranimi križišči. • Starejši vozniki uporabljajo krajše časovne praznine v križiščih z ločenimi pasovi za leve zavijalce. • Na izbiro časovnih praznin starejših voznikov močno vplivajo nivojski prehodi za pešce. • V križiščih z omejitvijo hitrosti na glavni prometni smeri pri 70 km/h so izbrane časovne praznine za skoraj 50 % daljše kot v križiščih z omejitvijo 50 km/h. • Starejši vozniki izbirajo krajše časovne praznine v trikakih križiščih (za 30 % krajše) kot v štirikrakih. 6'SKLEP Značilnosti populacije voznikov se spreminjajo in podoben trend je pričakovati tudi v prihodnje, kar pomeni, da se bo delež voznikov, starih 65 let in več, v celotni populaciji povečeval. V ta namen je treba za zagotavljanje prometne varnosti zagotoviti infrastrukturne rešitve, ki bodo omogočale vključevanje in varno vožnjo starejših voznikov v prometu ter s tem tudi ustrezne pogoje za druge voznike. Starejši vozniki imajo fizične in fiziološke značilnosti, ki vplivajo na njihovo vožnjo in so lahko vzrok za večje število prometnih nesreč starejših voznikov, kar se posebej izraža na območju križišč oziroma pri vožnji skozi križišče. Za oceno učinkovitosti ukrepov in sprememb infrastrukture je potreben ustrezen pristop, ki mora vključevati dejavnike, ki v največji meri označujejo razliko med starejšimi in mlajšimi vozniki. Ukrepi in spremembe morajo biti zasnovani predvsem kot pomoč starejšim voznikom, ocena učinkovitosti le-teh pa upoštevati njihov vpliv na celotno populacijo voznikov. Glede na dokazano dejstvo, da za starejše voznike največjo nevarnost predstavlja vožnja v standardnih nivojskih križiščih, bo treba veliko pozornost posvetiti prav tem, saj ne moremo pričakovati, da bomo prav vsa standardna križišča lahko nadomestili s krožnimi. V standardnih križiščih najbolj nevaren prometni manever predstavlja zavijanje v levo. Z namenom ugotavljanja dejanskega obnašanja starejših voznikov v standardnih križiščih je bila narejena analiza obnašanja voznikov. Pri izbiri časovnih praznin med vozili na glavni prometni smeri s strani voznikov na stranski prometni je bila ugotovljena velika odvisnost od tipa križišča, geometrije, omejitve hitrosti na glavni prometni smeri ter prisotnosti pešcev in kolesarjev v križišču. 7*LITERATURA Bernauer, E., Breheret, L., Algers, S., Boero, M.Jaranto, C., Dougherty, M., Fox, K., and Gabard, J.F., Review of Micro-Simulation Models. Report prepared by the Institute for Transportation Studies, University of Leeds, Great Britain, 1997. Braitman, K. A., Kirley, B. B., Ferguson, S., Chaudhary N. K., Factors leading to older drivers' intersection crashes, Traffic Injury Prevention, 8(3), 267-74, 2007. 41 Burkhardt, J. E., McGavock, A. T., Tomorrow's Older Drivers: Who? How Many? What Impacts? Presented at the 78th Annual TRB Meeting held in Washington D. C., Jan. 10-14, 1999. Burns, P. C., Navigation and the mobility of older drivers, Journal of Gerontology: Social Sciences, 54(1), 49-55, 1999. Chipman, M. L, Payne J., McDonough, P., To drive or not to drive: the influence of social factors on the decisions of elderly drivers, Accident Analysis and Prevention, 30(3), 299-304, 1998. Cooper, P. J., Differences in accident characteristics among elderly drivers and between elderly and middle-age drivers. Accident Analysis and Prevention, 22, 499-508. Evans, L., Older driver involvement in fatal and severe traffic crashes, Journal of Gerontology: Social Sciences, 43(6), 186-193, 1988. Fisk, A. D., Rogers, W. A., The Handbook of Human Factors and the Older Adult, San Diego, CA: Academic Press, 1997. Garber, N., Srinivasan, R., Risk assessment of elderly drivers at intersections: statistical modeling, Transportation Research Record, 1325, 17-22, 1991. Guerrier, J. H., Manivannan, P., & Nair, S. N., The role of working memory, field dependence, visual search, and reaction time in the left turn performance of older female drivers. Applied Ergonomics, 1999 Hakamies-Blomqvist, L. E., Fatal accidents of older drivers, Accident Analysis and Prevention, 25(1), 19-27, 1993. Hancock, P. A., Caird, J. K., Shekhar, S., Vercruyssen, M., Factors influencing driver's left turn decision, Proceedings of the Human Factors Society, vol 2, 35 Annual Meeting: September 2-6, San Francisco, CA, 1139-1143, 1991. Hauer, E., The safety of older persons in intersections. In Transportation in an Ageing Society:Improving mobility and Safety for Older Persons, Washington D.C: Transportation Research Board, National Research Council, 1988. Hu, P. S., Young, J., 1990 Nationwide Personal Transportation Survey, FHWA-PL-94-010A, Oak Ridge National Laboratory for the Federal Highway Administration, Washington D. C., 1993. Isler, R. B., Parsonson, B. S., Hansson, G. J., Age related effects of restricted head movements on the useful field of view of drivers, Accident Analysis and Prevention, 29(6), 793-801, 1997. Keskinen, E., Ota, H., Katila, A., Older drivers fail in intersections: speed discrepancies between older and younger male drivers, Accident Analysis and Prevention, 30(3), 323-330, 1998. Kline, D., W., Kline, T. J., Fozard, J. L., Kosnik, W., Schieber, F., Sekuler, R., Vision, aging, and driving: the problems of older drivers, Journal of Gerontology, 47(1), 27-34, 1992. Lerner, N., Age and driver time requirements at intersections, Proceedings of the 38th Annual Meeting of the Human Factors and Ergonomics Society, Oct 24-28, v2, Nashville, TN, USA, Inc. Santa Monica CA USA, 842-846, 1994. Lyman, S., Ferguson, S., Braver, E., Williams, A., Older driver involvements in police reported crashes and fatal crashes: trends and projections" Injury Prevention, 2002. McGwin, G. Jr., Brown, D. B., Characteristics of traffic crashes among young, middle-aged, and older drivers, Accident Analysis and Prevention, 31 (2), 181-198, 1999. Molnar, L. J., Eby, D. W., Charlton, J. L., Langford, J., Koppel, S., Marshall, S., Man-Son-Hing, M., Driving avoidance by older adults: Is it always self-regulation? Accident Analysis and Prevention, 57, 96-104, 2013. Morgan, R., King, D., The Older Driver - Review. Postgraduate Medical Journal, 71, 525-528, 1995.Br NHTSA, National Highway Traffic Safety Administration, Traffic Safety facts 1999, U. S. Department of Transportation, Transportation Older Persons - Volumes 1 and 2, Washington, D. C., 2000. Owsley, C., Ball, K., Sloane, M.E., Roenker, D.L. & Bruni, J.R., Visual/cognitive correlates of vehicle accidents in older drivers. Psychology and Aging, 1991. Szlyk, J. P., Seiple, W., Viana, M., Relative effects of age and compromised vision on driving performance, Human Factors, 37(2), 430-436, 1995. Viano, D. C., Culver, C. C., Evans, L., Frick, M., Involvement of older drivers in multivehicle side-impact crashes. Accident Analysis and Prevention, 1990. 42 ENOSTAVNI LINIJSKI KONČNI ELEMENT ZA ANALIZO UPOGIBA IN UKLONA RAZPOKANIH NOSILCEV Z LINEARNO SPREMINJAJOČO SE ŠIRINO • izr. prof. dr. Matjaž Skrinar ENOSTAVNI LINIJSKI KONČNI ELEMENT ZA ANALIZO UPOGIBA IN UKLONA RAZPOKANIH NOSILCEV Z LINEARNO SPREMINJAJOČO SE ŠIRINO SIMPLE 1D FINITE ELEMENT FOR BENDING AND BUCKLING ANALYSIS OF CRACKED BEAMS WITH LINEAR VARIATION OF WIDTH izr. prof. dr. Matjaž Skrinar, univ. dipl. inž. grad. matjaz.skrinar@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Znanstveni članek UDK 519.61/.64:624.072.2 Povzetek l Razpoke so tipični predstavniki lokalnih redukcij togosti, ki lahko znatno spremenijo duktilnost, togost in nosilnost nosilcev med obremenitvijo. Članek obravnava računsko modeliranje razpokanih nosilcev z linearno spremenljivimi širinami z že znanim poenostavljenim modelom, kjer so razpoke predstavljene z rotacijskimi vzmetmi, ki upoštevajo preostalo upogibno togost preseka. Za ta model »diskretne vzmeti« se je že izkazalo, da omogoča enostavno in učinkovito analizo upogiba prečno razpokanih vitkih nosilcev, ki so izpostavljeni majhnim prečnim premikom, pri čemer se za vzmeti privzame osnovna linearna zveza med upogibnim momentom in razliko zasukov. Članek razširja uporabo že uveljavljenega modela na nosilce pravokotnih prerezov z linearno spremenljivimi širinami, saj predstavlja izpeljavo ustrezne izvirne togostne matrike že znanega numeričnega modela. Izpeljana togostna matrika tako definira preprost, a vseeno funkcionalen linijski končni element za uporabljeni računski model. Področje njegove uporabe se razširi s predstavitvijo ustreznega obtežnega vektorja zaradi linearno porazdeljene prečne obtežbe. Vsi predstavljeni izrazi za analizo čistega statičnega upogiba nosilcev s prečno razpoko z upoštevanjem upogibnih deformacij v skladu z Euler-Bernoullijevo teorijo so podani v zaključenih oblikah, kar olajša njihovo uporabo. Čeprav obravnavane rešitve temeljijo na približnih rešitvah poenostavljenega modela, predstavljene numerične študije jasno kažejo njihovo uporabnost za enostavne in hkrati računsko učinkovite analize upogiba in uklona. Predstavljene rešitve je mogoče brez težav uporabiti tudi za ocenjevanje odziva elementov nosilcev z več razpokami z uporabo dokaj majhnega modela linijskih končnih elementov. Ključne besede: prečno razpokani nosilci z linearnim spreminjanjem širine, poenostavljeni računski model prečne razpoke, metoda končnih elementov, togostna matrika in obtežni vektor Summary l Cracks are typical representatives of local stiffness reductions that can significantly decrease the performance of slender beams under load. The paper considers modelling of cracked beams with linearly varying widths by a simplified computational model, where the cracks are represented by means of internal hinges endowed with rotational springs that take into account the residual stiffness. For these springs, the fundamental linear moment-rotation relation is assumed. This "discrete spring" model Gradbeni vestnik • letnik 68 • februar 2019 43 izr. prof. dr. Matjaž Skrinar »ENOSTAVNI LINIJSKI KONČNI ELEMENT ZA ANALIZO UPOGIBA IN UKLONA RAZPOKANIH NOSILCEV Z LINEARNO SPREMINJAJOČO SE ŠIRINO has already been shown to enable effortless and efficient implementation in bending of transversely cracked slender beams subjected to small deflections. This paper expands the utilisation of the already established model to beams of rectangular cross-sections with linearly varying widths. It presents the derivation of the corresponding original stiffness matrix, which defines an easy to implement functional 1D finite element for the already known simplified numerical model. The implementation of the presented element is expanded by presenting the coefficients of the corresponding load vector due to a linearly distributed transverse load. The newly presented expressions for the static flexure of Euler—Bernoulli beam with a transverse crack are given in closed-forms. Although the discussed solutions are based on approximate solutions of the simplified model, the presented numerical studies clearly show their applicability for straightforward as well as computationally efficient analyses. These presented solutions can be effortlessly utilised even for evaluating the response of beam elements with multiple cracks by implementing a rather small number of 1D finite elements. Key words: transversely cracked beams with a linear variation of width, simplified computational model of a transverse crack, finite element method, stiffness matrix and load vector 1*UVOD Pojav degenerativnih učinkov v konstrukcijah med uporabo lahko spremeni njihov mehanski odziv tako, da pomembno reducira togost in potencialno povzroči njihovo odpoved. Zato so bile opravljene številne študije, ki obravnavajo pravočasno odkrivanje in identifikacijo zmanjšanja togosti v konstrukcijah. Pristopi za odkrivanje in karakterizacijo poškodb na konstrukcijah pogosto temeljijo na metodah merjenega odziva, saj pojav poškodbe spremeni odziv konstrukcije. Vendar pa učinkovitost teh pristopov ni odvisna samo od kakovosti izmerjenih informacij, ampak tudi od zanesljivosti računskih modelov, ki se uporabljajo pri modeliranju mehanskega obnašanja. Čeprav detajlni modeli 2D ali 3D končnih elementov zagotovo ponujajo najboljše možnosti za opis odziva splošne konstrukcije kot tudi natančno analizo napetostnega stanja v bližini razpoke ter posledično morebitne spremembe njene globine, se v tehnikah nadzora varnosti konstrukcij običajno uporabljajo poenostavljeni modeli, ki zahtevajo manj podatkov. Model »diskretne vzmeti«, ki so ga za nosilce predstavili Okamura in sodelavci [Okamura, 1969], je uporabljen v številnih raziskavah. Ta model privzema osnovne predpostavke inženirske teorije upogiba nosilcev: material je linearno elastičen po Hookovem zakonu, ravnine presekov pa ostanejo ravnine in pravokotne na nevtralno os tudi po deformaciji. Ker razpoka v konstrukcijskem elementu spremeni lokalno enakost zasukov, je razpoka v tem matematičnem prikazu modelirana kot brezmasna rotacijska linearna vzmet ustrezne togosti, odvisne od globine razpoke. Sosednja nerazpokana dela nosilca na levi in desni od razpoke sta modelirana kot elastična elementa, ki ju povezuje rotacijska vzmet, za katero se privzame osnovni linearni konstitutivni zakon med upogibnim momentom in zasukoma delov ob razpoki. Prvo definicijo rotacijske vzmeti za pravokotni prerez so podali Okamura et al. in ta definicija upošteva tudi Poissonov količnik. Dodatne definicije so nato predstavili še drugi raziskovalci ([Dimarogonas, 1983], [Rajab, 1991], [Ostachowicz, 1990], [Kraw-czuk, 1993], [Sundermayer, 1993], [Hasan, 1995], [Skrinar, 2004]). Zaradi svoje enostavnosti (potrebni sta samo informaciji o lokaciji in globini razpoke) je bil ta poenostavljeni računski model intenzivno uporabljan pri analizi vibracij razpokanih nosilcev ([Labib, 2014], [Bakhtiari-Nejad, 2014]), različnih pristopih za inverzno identifikacijo razpok ([Labib, 2015], [Khiem, 2014a], [Khiem, 2014b], [Sung, 2014]) kot tudi pri eksperimentalnih inverznih identifikacijah razpoke ([Cao, 2014], [Gawande, 2016]). Po pionirskih delih Tharpa [Tharp, 1987] ter Gounarisa in Dimarogonasa [Gounaris, 1988] za element nosilca z eno samo prečno razpoko so se raziskave osredotočile na rešitve z uporabo končnih elementov. Več prispevkov je bilo namenjenih končnemu elementu Euler-Bernoullievega nosilca s poljub- nim številom prečnih razpok. Razlikujejo se po pristopih, uporabljenih za pridobivanje zaključenih oblik rešitev pripadajoče diferencialne enačbe prečnih pomikov. Tako so bili statični prečni premiki in različne oblike togostne matrike izpeljani z uporabo Dira-cove funkcije delta za upogibno togost [Bi-ondi, 2007] ali fleksibilnost [Palmeri, 2011] z zaporednimi rešitvami vezanih diferencialnih enačb [Skrinar, 2009] pa tudi z načelom virtualnega dela [Skrinar, 2012]. Večina raziskav je omejenih na elemente s konstantnimi prečnimi prerezi. Kadar se obravnavajo ravni nerazpokani nosilci s spremenljivim prečnim prerezom, se njihove geometrije navadno diskretizirajo s pomočjo večjega števila linijskih končnih elementov, ki imajo v vsakem elementu konstanten prečni prerez. Taka idealizacija geometrije z odse-kovno konstantnimi preseki v pripadajočem matematičnem modelu zahteva ustrezno gosto diskretizacijo, da se doseže konvergenca rezultatov. Ko se obravnavajo razpokani nosilci, pa lahko takšno modeliranje neposredno vpliva tudi na geometrijske lastnosti razpok, kar posledično učinkuje na hitrost in vrsto (enostransko monotona ali oscilirajoča) konvergence. Skrinar [Skrinar, 2013] je predstavil končni element nosilca za statično analizo upogiba nosilcev s poljubnim številom razpok, kjer so bili izpeljani ločeni izrazi za nosilce z odsekovnim konstantnim prečnim prerezom, ter nosilce z linearno variacijo višine. Čeprav je uporaba načela virtualnega dela omogočala elegantno izpeljavo togostne matrike elementa s poljubnim številom razpokanih odsekovno konstantnih presekov, pristop ni bil uporaben 44 za izpeljavo geometrijske togostne matrike. Pri tem je bilo opaženo še, da koeficienti za nosilce z linearno variacijo višine niso neposredno uporabni za nosilce enakomerne višine. V tem članku je področje uporabe poenostavljenega modela razpoke razširjeno na nosilce z linearno spremenljivimi širinami, in sicer z izpeljavo nove togostne matrike v zaključeni obliki ter koeficientov obtežnega vektorja. To matriko je mogoče nadalje uporabiti v kombinaciji z geometrijsko togostno matriko raz-pokanega nosilca, s čimer se razširi uporaba predstavljenih rešitev tudi v probleme analize uklona. Čeprav so interpolacijske funkcije za prečne premike, uporabljene v izpeljavah, le približki rešitev pripadajočih diferencialnih enačb, predstavljene numerične študije potrjujejo, da vodijo do rezultatov, primerljivih s podrobnejšimi modeli končnih elementov. 2* FORMULACIJA RAČUNSKEGA MODELA KONČNEGA ELEMENTA RAZPO-KANE GREDE Predstavljeni dvovozliščni končni element obravnava razpokane homogene elastične Bernoulli-Eulerjeve nosilce. Za element skupne dolžine L se tako predpostavi, da ima prečno razpoko, ki se nahaja na razdalji L1 od začetnega vozlišča. Upošteva se spremenljiv pravokotni prerez, pri čemer je višina prereza h konstantna, medtem ko se širina b(x) linearno spreminja vzdolž nosilca. Pri izpeljavi je bil uporabljen model »diskretne vzmeti«, kjer se zaradi lokaliziranega učinka razpoke celoten nosilec obravnava kot razdeljen na dva elastična odseka, ki se stikujeta ob razpoki. Ta sosednja nerazpokana odseka sta povezana z rotacijsko vzmetjo, za katero je privzeta osnovna linearna konstitutivna zveza med razliko rotacij in upogibnim momentom. Predpostavljeno je, da je globina di enakomerna po širini prereza. Pripadajoča vzmetna konstanta Kr je funkcija širine preseka b(L1), relativne globine razpoke S1=d1/h, modula elastičnosti E, Poissonovega količnika v in upo-gibne togosti EI(L1) nerazpokanega prereza na mestu razpoke. Obravnavani končni element ima štiri standardne prostostne stopnje: prečni premik Y1 in 3*IZPELJAVE 3.1 Izpeljava togostne matrike V izpeljavi je uporabljena Euler-Bernoullijeva teorija upogiba nosilcev kot poenostavitev linearne teorije elastičnosti, ki omogoča izračun upogibnice nosilcev za znano prečno obtežbo. Ta teorija temelji na dveh glavnih predpostavkah: ravni preseki ostajajo ravni tudi po deformaciji; in presek nosilca, ki je bil pravokoten na nevtralno os pred deformacijo nosilca, ostane pravokoten na nevtralno os tudi po deformaciji nosilca. Diferencialna enačba (DE) upogiba ravnih simetričnih nosilcev (Iyz = 0), ki je podana v številnih referencah (Reddy,1994), je za nerazpokane nosilce podana v obliki: dx2 = q(x) 01 in $2), enačba (4): zasuk 01 na levem koncu (vozlišče 1) kot tudi prečni pomik Y2 in zasuk 02 na desnem koncu (vozlišče 2). Kot pozitivna sta upoštevana pomika navzgor in protiurna zasuka. Pri tem je smiselno opozoriti, da čeprav model vodi do informacij o prečnih pomikih, zaradi svojega kinematičnega opisa razpoke ni samostojno uporaben za določitev korektne razporeditve normalnih napetosti v bližini, predvsem pa v vrhu razpoke, ki je ključna za analizo zgodovine razvoja razpoke po njenem nastanku. V tem primeru bi bilo v analizi treba upoštevati natančnejše konstitucijske zakone materiala (za beton v nategu lahko uporabimo npr. modificirani konstitucijski diagram po Berganu [Bergan, 1979], za obnašanje v tlaku pa nelinearni konstitucijski zakon iz standarda Evrokod 2 [SIST, 2005]. vn(x) = Y1-N1(x)+®1-N2(x)+Y2-N3(x)+ (4) kjer funkcije Ni(x) (i = 1,.., 4) predstavljajo interpolacijske funkcije, ki so kubični polinomi, in morajo izpolnjevati ustrezne kinematične robne pogoje pomikov (pri čemer mora veljati vN(0)=Y1 in vN(L)=Y2) in njihovih odvodov (pri čemer mora veljati dvn (°)=in dvn (l)=$2). dx 1 dx Vendar prečni pomiki celotnega narazpo-kanega elementa ne morejo biti opisati z enovito funkcijo, saj razpoka razdeli nosilec v dva elastična odseka. Zato so za dela levo in desno od razpoke potrebne različne interpolacijske funkcije: v1>N(x) = Y, •Ny(x)+®1 ■N1,2(x)+Y2 ■N1|3(x) + 1 n2,2 n2,3 n,- (15) Togostno matriko končnega elementa SLWCB izpeljemo iz celotne deformacijske energije normalnih specifičnih deformacij shranjene v nosilcu, kot: [Kj/jEl(x).d2H(4dHNI(x)}Tdx+ j El(x).d2{N2(x)}d2{N2(x)}' dx2 dx2 dx + K, dk(x)j \ id{N1(x)} d{N2(x)} \T dx dx V dx d{N.(x)} dx (16) potem lahko celotni obtežni vektor zaradi linearno porazdeljene obtežbe zapišemo kot: M= Iz enačbe (16) sta jasno vidna ločena prispevka obeh elastičnih delov nosilca kot tudi rotacijske vzmeti. Integracija tako vodi do: qu-L/2-F^ qi,2'L2/6-Fn2-L-Mi M„, (21) M = E • h3 • L 121? E • h • L " 121? Eh L " 12 I? 9V -3ai'a3 -9-a,2 _3ai a4 — 6-aj-a2 - 2 —j * +a2-a3 6aia2 a2 a4 -3 aj a5 2 1 4 a3 a4 3ara4 2 -3-aj-aj -9-a/ 2 i a3 3aja3 3aj-a3 9-aj2 a3a4 3aj a "("Ej^j 6*a1*a2 2'Ej'E^ a 2*^3 3ax 3.2*^3 6 2 - •2(b0+bL) 3^ • 3 4 +3^*35 3 'Ej'EJ 32 * 34 •2L(b0+2bL) K, a2 aS a2 a4 -a2a5 2 a5 2 -a, 3L2-(b0+3bL) a72 a7(a9-L) a7 (a9-L) (a9-Lf -a7(a9-L) a10(a9-L) -a7 -a7(a9-L) a7 -a10a7 a,0 -a7 a10-(a9-L) -a10-a7 a10 (17) Prepričati se je mogoče, da za enotno širino (bo = bL) predstavljena togostna matrika preide v že znano obliko za prečno razpokane nosilce z enotno širino [Skrinar, 1996]. Ta vektor je uporaben tudi, kadar je nosilec obremenjen z enakomerno zvezno obtežbo (Ri=Rz). 3.3 Uporaba modela v problemih uklona/ stabilnosti Prikazane interpolacijske funkcije lahko uporabimo tudi za pridobitev pripadajoče geometrijske togostne matrike elementa, kot: [k]/fdKW}.dKW}T. L gJ j rl* Hv 3.2 Izpeljava obtežnega vektorja zaradi linearno porazdeljene prečne zvezne obtežbe Izpeljan je bil še obtežni vektor zaradi linearno razporejene prečne obtežbe po celotnem končnem elementu. Najprej je bila določena linearna funkcija q(x) porazdelitve zvezne obtežbe (q2 in q1 sta vrednosti obtežbe v končnem in začetnem vozlišču), nato pa je bil obtežni vektor izračunan kot: fe}= Jq(x).{N1(x)}.dx+ }q(x).{N2(x)}.dx (18) x=0 x=Lj Če sta nadomestna vozliščna sila Fn2 in upogibni moment Mn2 v vozlišču 2 definirana kot: 10a7-(L-L1)2-(L1-(q1-q2)-L-q12)+3-L4-(5a,-q13-a2-L-q14) f d{N2(x)j d{N2(x)}T J dx dx dx (22) Ker interpolacijske funkcije (enačbe (7)-(14)) kot tudi izračun geometrijske togostne matrike ne upoštevajo upogibne togosti, enačba (22) vodi do že znane geometrijske togostne (19) 60 • L • L 10-a10-(L-L1)2-(L1-(q2-q1)+L-q12)+L"-(5-a4-q13+3-a5-L-q14) --^- (20) z: q■lj=i•ql+j•q2, matrike za nosilec z eno prečno razpoko in konstantno širino [Skrinar, 2007]. 46 4 • NUMERIČNE ŠTUDIJE Z namenom prikaza uporabe izpeljanih koeficientov togostne matrike, obtežnega vektorja in interpolacijskih funkcij za izračun prečnih premikov kot tudi za demonstracijo kvalitete dobljenih numeričnih rešitev z uporabo poenostavljenega računskega modela so predstavljene tri numerične analize nosilcev z linearno spreminjajočo širino. Razlikujejo se po geometrijskih lastnostih, robnih pogojih, uporabljenih obtežbah ter številu in lokacijah razpok. Za vsak primer sta bili pripravljeni dve različni rešitvi z uporabo dveh modelov linijskih končnih elementov. Prvi računski model je sestavljen iz izpeljanih končnih elementov SL-WCB. Najmanjše število uporabljenih končnih elementov pri analizi upogiba je bilo pogojeno s številom razpok vsakega problema. V nekaterih primerih (predvsem pri analizah uklona) pa so bile potrebne dodatne diskretizacije, da bi se izboljšala konvergenca rezultatov. Za ta model, ki je sestavljen izključno iz linijskih končnih elementov, je bila za izračun togosti rotacijske vzmeti med vsemi znanimi definicijami izbrana definicija Okamure. Pri vseh primerih je bila za vse razpoke upoštevana relativna globina razpoke 0,5, da bi se čim bolj zmanjšal njen vpliv na rezultate. Na osnovi vrednosti, ki sta jih predstavila Vestroni in Pau (Vestroni, 2011), je bilo namreč ugotovljeno, da kombinacija izbrane definicije in izbrane relativne globine daje rezultate, ki so izkazali dobro ujemanje z eksperimentalno pridobljenimi vrednostmi. Vzporedno z uporabo končnih elementov SLWCB je bil za vsak primer uporabljen dodaten računski model, kjer so bili uporabljeni linijski končni elementi razpokanih konstantnih prečnih presekov. Kakovost rezultatov, pridobljenih iz linijskih modelov nosilcev, je bila dodatno preverjena z rezultati iz podrobnih modelov, pridobljenih z uporabo modela 3D končnih elementov, v katerih so bile razpokanosti obravnavanih elementov modelirane z diskretnimi razpokami, torej kot diskontinuitete v geometriji nosilcev. 4.1 Prvi primer - upogib konzole V prvem primeru je obravnavana konzola z linearno spremenljivo širino dolžine L = 4 m. Upoštevana sta bila modul elastičnosti E= 30GPa in Poissonov količnik v= 0.3. Prečni prerez je bil pravokotnik z višino h = 0,4 m, kjer se je širina b linearno povečevala od 0,2 m na levem koncu do 0,4 m na desnem koncu. Konzola je bila vpeta na desni strani in edina prečna razpoka je bila na razdalji 2 m od levega, prostega konca. Analizirana sta bila dva obtežna primera. 4.1.1 Prvi obtežni primer - enakomerna zvezna obtežba V prvem obtežnem primeru je bila konzola obtežena prečno navzdol z enakomerno obtežbo q = 30000 N/m vzdolž celotne konstrukcije. Najprej sta bili rešeni vezani diferencialni enačbi upogiba poenostavljenega modela. Da bi izračunali funkciji prečnih pomikov vzdolž konstrukcije, je bilo treba analizirati dve elastični regiji (levo in desno od razpoke). Dobljeni natančni rešitvi modela sta: VI (x) = 0.1464 + 7.897 • 10"2 • x + 3.75 • 10"3 • x2 - 3 - 0.03 ■ x ■ Ln(4 + x) 0m