V KARTONAŽNITOVARNI Manj surovin in naročil Če skušamo na grobo povzeti nekatere najznačilnejše, najbolj izstopajoče tegobe našega gospodarstvr v tem času, potem lahko, sodeč zlasti po glasovih, kl prihajajo iz industrije, posta-vinto v sam vrh lestvice probleme v zvezi z zagotavljanjem suro-vin /n reprodukcijskega materiala. V marsičem so tiproblemi težje obvladljivi kot drugi, kajti sedanja splošna surovinska kriza je neposreden odraz neustreznega strukturnega razvoja našega gospodarstva v preteklih letih, kije dolga leta vse preveč zane-marjalo domače možnosti in se opiralo na takrat še dosegljiv uvoz. Preobratje marsikoga našel nepripravljenega in mu zagro-zil s surovinskimi »kfatkimi stiki«. Približno podobno se je razpletal (bolje zapletal) gospodarski položaj v verigi lesno-papirnih proizvajalcev in predelovalcev in v tem »vrtincu« se je znašla tudi Kartonažna tovarna Ljubljana. »Letos smo z osnovno surovino ze-lo slabo preskrbljeni. Že doslej je bi-lo nekaj kritičnih trenutkov, ko smo bili prisiljeni sicer za krajši čas usta-viti proizvodnjo, za konec leta pa ka-že, da bomo s surovinami še večkrat na tesnem. Naši dobavitelji - kar 70 odstotkov jih je iz drugih republik -zmanjšujejo dobavljene količine, ker se regionalno zapirajo, poleg tega pa imajo tudi precejšnje proizvodne ob-veznosti, ki jih stežka zmagujejo. Za-radi takšnih razmer smo v prvi polo-vici leta zabeležili za pet odstotkov manjši obseg proizvodnje v primerja-vi z enakim lanskim pbdobjem,« je predstavil značilnost gospodarskega položaja Kartonažne tovarne Ljublja- na predsednik njenega delavskega sveta Mirko Kavčič. »To pa ni edini vzrok za manjšo proizvodnjo. Za naše izdelke je bilo tudi manj naročil, kajti očitno je, da so se uporabniki naših izdelkov odlo-čili varčevati, posebej pri embalaži. Lahko rečemo, daje na manjšo proiz-vodnjo vplivala še slaba kakovost su-rovin, tako da se nam je izmet kljub močnejšim prizadevanjem, da bi bil le-ta manjši, celo povečal.« Ob vseh teh težavah v proizvodnji je seveda razumljiv neugbden finanč-ni položaj delovne organizacije. Če so še pred časom sodili med tiste, ki so se lahko pohvalili z uspešnim poslo-vanjem, so se zdaj pridružili veliki skupini tistih, ki nihajo na rpbu ren-tabilnosti in izgub. Formula poslov-nega neuspeha je že običajna: skok cen reprodukcijskega materialaje presegel vse druge. Cene so mu na-mreč presegle resolucijske okvire, medtem ko so njihovi izdelki dobili novo, za 8 odstotkov višjo ceno šele junija. Tako so po prvih šestih mese-cih imeli za 10 odstotkov večji priho-dek, ostanek čistega dohodka pa sko-raj za polovico manjšega kot ob lan-skem polletju. V Kartonažni so se zato odločili okrepiti vrsto gospodarskih aktivno-sti. Omenjaio zlasti uvajanje novih proizvodnih programov, s katerimi bodo lažje našli pot do kupca. Bolj kot kdaj prej čutijo potrebo po inten-zivnejšem dohodkovnem povezova-nju, saj so sedanje razmere v veliki meri posledica slabih dohodkovnih odnosov. Zaradi devizne odvisnosti so prisiljeni povečati si svoj prostor na tujem trgu, čeravno se zavedajo, da to ne bo preprosta naloga. Glavna ovira je, da imajo za tuje kupce za sedaj še premalo zanimivo proizvod-njo, tudi ne dovolj kakovostno (zara-di slabih surovin), neprijetno dejstvo pa je še to, da tuji trg prizna le 30 do 50 odstotkov cene na domačem trgu. Ob tem, tesno povezanem nizu te-žav in problemov ostane le malo pro-stora za tisti del poročila o poslova-nju, ki bi mu mogli dati bolj optimi-stično oceno. Upajo, da bo še naprej veljalo staro nepisano pravilo, ko je tudi v nekoliko slabših razmerah v preteklih letih nekaterim tozdom uspevalo zelo dobro gospodariti. Tu-di v prihodnje naj bi bilo nekaj teh, ki se bodo držali na površju in omilili slabo gospodarsko sliko celote. J. K.