ŠTEVILKA 30 MENGSAN GLASILO OBČINE MENCEŠ LETNIK IV « JUNIJ / ROŽNIK • 1996 PRAZNOVALI SMO ROJSTNI DAN JANEZA TRDINE kwčna trgovski podjetje d.d. • Ekslerjeva 8 • Kamnik (Fužine 5. tel. 831 436) AKCIJSKA PRODAJA KOLES "ROG" od 12. junija do 15. ju I i ja 1O% popusta za vsa Rogova kolesa možnosti nakupa na 4 čeke brez obresti (Medvode 15. tel. 831 272) UGODNA PRODAJA PREMOGA od junija do avgusta: premog ZAGORJE: kosi. kocke, oreh Pri nakupu do a t: 1O% popust na gotovino nad 4 t: 12% na gotovino §tL§®QTP§ Gffl£\SK£\@Q,J)Q - ©SOi^S K@(§K)®a S\ it « A GLAVNI TRG 18, MENGEŠ - (STARI TRAK) TELEFON: 061/737 689 Tudi letos vas vabimo, da naročite učbenike za novo šolsko leto. Po ugodnih cenah vam nudimo tudi druge šolskQ potrebščine. Možnost obročnega plačila! VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA. -^&^ Glina tkivo revitalizira in ga obenem učvrsti. REZULTATI SO NASLEDNJI: ♦ ZMANJŠAN TELESNI OBSEG, ♦ LEPŠE IN SKLADNEJŠE OBLIKOVANO TELO, ♦ ČVRSTEJŠE TKIVO, ♦ VOLJNA POVRŠINA KOŽE, ♦ DOBRO POČUTJE. Vse informacije in naročila dobite v tajništvu Ml AMIGO v Mengšu med 8.00 in 15.00 uro ali po telefonu: 061/737 317 MENGŠAN UVODNIK Spoštovane občanke, dragi občaiii! Z veseljem ocenjujemo, da je lelošnje praznovanje občinskega praznika preraslo zarisane okvirje. Kultura, šolstvo, društva in posamezniki so se's svojimi dejavnostmi vključevali v nekajtedensko praznovanje. Pomemben pečat je pustil podpis listine o prijateljstvu med občinama Mengeš in Novo meslo. Že naslednji dan so prišli k nam slarši z otroki in se udeležili veseloga ŽIV ŽAV-a na povabilo mengeškib vrtcev. Pisatelju in etnologu Janezu Trdini smo toliko let po smrti le priznali pravo vrednost njegovega delovanja in uslvarjanja v Mengšu. Župan pravi, da borno naslednje leto ob tej priložnosti slavnostno podelili občinska priznanja posameznikom in organizacijam, ki si bodo 'to zaslužila. Nekaj govorov, fotografi] in vlisov smo zbrali na naslednjih straneh. Vabim vas, dapreberet in obudite spomine! V portretu tega meseca predstavljamo duhovnika in direklorja Škofijske Karitas, g. Stanela Kerina. Približal nam je namen in pomen kartitativnih in misijonskih dejavnosti. Fant in dekle se veliko pogovarjaia o pripravah na poroko, ki mora biti nadvse sloves-na, da bo vsem ostala v prijetnem spominu. Žal se to dostikrat izrodi in se kmalu po tem že pogovarjata o delitvi skupnega premoženja. Med nami živi par, Lojzka in Slavko Pišek, ki sla si ob zlatiporokiponovno dahnila usodni "da". Še bolj sta srečna! Podjetništvo dobiva vedno večjo veljavoč upamo, da tuđi v naši občini. VDomžalah sv je zaključit sejem obrti in podjetnišlva, na katerem so sodelovali tuđi Mengšani. Certifikatm sistem se je dolaknil ludi naših obrtnikov in podjetnikov. Pomembna akcija Podjetniškega združenja Mengeš je humanitarna prireditev v petek, 21.06.1996. Prisrčno nabijeni k udeležbi. Z nakupom srećke (vse bodopolne z bogatimi nagradami) bo vsakdo med nami pripomogel k hitrejši postavitvi dvigala za invalidne otroke v Osnovni soli Mengeš. Pred tem pa borno spremljali povorko in slavnostni program v organizaciji Kullurnega društva Francajelovška. Spoštovani! Pred nami je debela številka Mengšana. Predvidevali smo, da je to zadnja pred polet-jem. Kerpa občinski svet zasedal tuđi v Juliju, bo izšla še ena. Prosimo, da prispevke pošljete najkasneje do vključno 12. v juliju! Zaradi dopustov moramo roke oddaje materiala bolj spoštovali. Ob koncu pa dovolite, da vsem v imenu Uredniškega odbora glasila Mengšan čestitam ob prazniku in zaželim prijetno praznovanje. Na svidenje na ploščadi Športnega parka pred Osnovno solo Mengeš. Bodimo enotni tuđi v humanilarnem dejanju! Tatjana Sivec Strmšek kazalo UVODNIK . 3 ŽUPANOVA STRAN 4 PORTRET 5 PRAZNOVALI SMO 8 OBČINSKI SVET 22 ŽIVLJENJE V OBČINI 23 PODJETNIŠTVO 28 POLITIČNE STRANCE 81 RAZPISI 31 PRI SOSEDIH 38 PRAZNIKI IN OBIČAJI 35 NAŠI PESNIKI 3« NAŠA ŠOLA * 37 IZOBRAŽEVANJE 39 VAŠA POŠTA 40 DRUŠTVA 44 ŠPORT 51 DOBROTA NE POZNA MEJA 52 LEPOTAINZDRAVJE 58 OBVESTILA 53 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (odgovorna urednica, tel. 737 317) Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežič, Franc Veider (člani) • Glavna urednica Uradnega vestnika: Marta Drčar, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Ekmešič • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. 715 033 • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Hrispevke lahko-oddajate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali neposredno članom uredniškega odbora. Laliko pa jih pošljete tuđi po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. 3 MEN-GŠAN ŽUPANOVA STRAN SPOŠTOVANE OBCANKE, SPOŠTOVANI OBČANIl Za nami je prvo praznovanje mlade Občine Mengeš. Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri uspešni pripravi in realizaciji omenjenega praznovanja. Sivčevi literarni večeri so že prav nepogrešlivi del tovrstnih prireditev, omembe vreden pa je ludi podpis listine o sodelo-vanju med mestno občino Novo meslo in Občino . Mengeš. r^ edanji novomeški župan ima namreč i3 rodovniške korenine na našem koncu; njegovi predniki izhajajo od "Urina" v Topolah. Občinski praznik sovpada s praznovanjem podjetja LEK, ki letos slavi 50-letnico uspešnega dela. Ob tej priložnosti so pripravili dan odprtib vrat in upam, da ste občani to ugodnost izkoristili. 7i /r engeš se je uspešno predstavil v Kamniku s IVI kulturno-zabavnim dopoldnevom, s posebnim programom pa je sodeloval tuđi na domžalskem Sejmu obrti in podjelnišlva, kjer je imel svoj predslavilveni dan. Ob tej priložnosti bi posebej pobValil vedno uspešno Turistično društvo. T t letošnjem letu nadaljujemo z ugodnim V kreditiranjem podjetništva in ostalega zaseb- ništva v naši občini, zato bodite vsi zainteresirani pozorni na naš razpis. j~\ elitvena bilanca je trenutno ena najaktual-L-J nejših tem med predstavnika matičnih in novonastalih občin. To je neke vrste zapuščinska razprava bivše občine, novo ustanovljene pa tuđi želijo svoje poštene deleže. a r ajvečji jm>blem je, da stare občine nimajo i V popisanega vsega premoženja, čeprav bi to morale imeti. 7i /r oj j)redlog za rešilev tega problema je delilev IVI vsaj tislega, . kar je mogoče, oziroma uslrezen dogovor. Dogovor smo mi že sestavili, žal pa je bil na seji v matični občini umaknjen. Trp den naslednjih projeklov je upravljanje z Ud Zdravstveno postajo v Mengšu. Želimo si, da bi bila postaja v naši pristojnosti, vendar je proces prenosa na Občino Mengeš zahlevno in zapleteno delo. 7\ j aša občina je ponovno sodelovala na [grah i V brez meja v Torinu. Javno se želim zahvaliti šlevilnim sponzorjem, ki so se velikodušno odzvali in finančno ali drugače podprli udeležence iger. rako lekmovalci kot tuđi godba in ostali pred-stavniki mengeške občine smo primerno in uspešno zaslopali naše barve in dobro jjromovi-rali Slovenijo v Torinu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so ponovno omogočili predstavitev mlade občine v lujini. Janez Per, župan Ob dnevu državnosti vsem obcanom Občine Mengeš iskreno čestitam. župan Janez Peir 4 MENGSAN PORTRET STANE KERIN duhovnik in direktor Škofijske Karitas Danesje drugače, kolje bilo včasih, bi lahko rekli. Pa vendar moramo stvari pogledati bolj kompleksno. Pred leti je bil predrzen tišti, kije hodil v cerkev, še bolj listi, ki si je upal v časopisu predstavili duhovnika, redovnika, redovnico, misionarja,... v demokraciji ni moderen, kdor ne spošluje vsaj cerkvenih praznikov, ne obiskuje nedeljske maše... No, naš namen ni ugotavljati modo, še zlasli ne, ker je verovanje osebna odločitev vsakega izmed nas. Kot goste meseca smo že predstavili politike, pa podjelnike, ... Tokral smo se odločili, da borno nekaj Irenutkov namenili cerkvi, bolje rečeno, našim dušnim paslirjem, misijonskem delu in karitativnim dejavnostim. Ker imamo v Mengšu poleg župnika še enega duhovnika, to je g. Staneta Kerina, dovolite, da ga podorbneje predstavimo predstavimo. G. Stane Kerin, niste Mengšan? Povejte nekaj o svojih mladih lelih. Rojen sem 3.12.58 na Straži pri Krškem, v domaći hiši, ne v bolnici. Ker je oče delal v Nemčiji, sem tri leta obiskoval solo tom, zato vem, kaj pomeni biti tujec. Potem smo živeli v eni od vaši v okolici Krškega, v deželi Hohoriča, Dalmatina, Valvazorja. Srednjo versko šylo (gimnazijo) sem zaključil v Vipavi. Takrat še ni bila priz-nana kot redna, s strani države. V Mo-starju sem služil vojaški rok 15 mesecev, bogoslovje pa zaključil v Ljubljani. Kdaj slepeli novo maso? To je bilo leta 1984 v Krškem. Moja prva služba kaplanovanja je bila v Ljubljana-Moste, potem dve leti v Šmartnem pod Smarno goro. Ko je tedanji župnik umri, sem prevzel župnijo in obnovil cerkev v sddelovanju z župljani. V Mengšu ste že nekaj let? ' Pred štirimi leti me je povabil na slanovanje vaš župnik Matej Zevnik. S prevzemom Karitas v ljubljanski škofiji sem potreboval bivališče. Sedaj sem tu. Aktiven ste ludi pri nas! Pomagam na župniji, kolikor mi čas dopušča. Rekli ste Karilas..Kaj to pomeni? To je beseda latinskega izvora, pomeni pa ljubezen, dobrota! 03.12.1946 je bila cerkvi prepovedano delovati na social-nem področju, kajti prav tu se vidi njeno pravo poslanstvo: pomagati človeku v sliski. Z volitvami v maju pred šestimi leti je to delo in udejstvovanje spet dovoljeno. Ko so bile poplave, smo se prvič pojavili, pa potem v vojni, pomagali smo pri pomoći iz tujine, leto kasneje pri organiziranju pomoči beguncem iz Bosne in Hercegovine. Veliko sredstev za pomoč beguncem smo dobili iz tujine. Kakšnaje vloga Karitas pri beguncih? Begunci živijo v begunskih centrih in pri svojcih, ki so že prej živeli v Sloveniji. Pomagamo jim s hrano, psihosocialnim delom, prostovoljno. ' Kdoje sploh Karitas? Združujemo prostovoljce, v ljubljanski škofiji jih je več kot-1000, že v Mengšu je število večje od 20. To je župnijska Karitas. Vsi delajo brezplačno. Na kratko nam predstavite delo Karitas pri nas! Socialno delo je v sodelovanju s Centrom za socialno delo v obliki materialne pomoči. Poleg tega so tuđi počitnice za otroke socialno ogroženih družin. Lani smo imeli tri skupine po 34 otrok. Pomagamo pri nakupu šolskih potreb-ščin. Poznana je akcija DRUŽINA, kjer smo namenili družinam v stiski enakrat-no pomoč. Pomagamo starejšim ljudem na domu, kajti marsikdo si želi stara leta preživeti v svojem okolju. Izposojamo ortopedske pripomočke, postelje, sobna stranišča, vozičke. Že tretje leto organiziramo tabor za slepo in slabovidno mladino. Svetovalnica Karitas deluje nematerialno, s pogovorom o zakonu, družini,... To je oseben pogovor? Ja, poznamo pa tuđi anonimno dopiso- vanje z zaporniki. Skrbimo za izobraže- vanje. Za sodelavce Karitas izdajamo interno glasilo z naslovom Plameneči križ. Moramo biti verni, da nam pomagale? Usmerjeni smo v delo z ljudini, pomagamo človeku v stiski in ne sprašujemo po veri, prepričanju ali čem drugem. Vi ste direktor ljubljanske Karitas že od leta 1992. Nam lahko poveste, kaj ste v tem času delali? V Nemčiji sem bil pol leta, da sem si ogledal delovanje Karitas pri njih. Pri nas je Karitas organizirana po škofijah in župnijah, ne strogo centralistično. Prevzel sem mesto direktorja Škofijske Karitas. Določeni projekti so pomembni za vso Slovenijo. Tako je bil ustanovljen materinski dom veliko pred državnim. Tam pomagamo mladim materam, ki so 5 MENGŠAN ostale- brez doma. Organiziramo pomoć narkomanom. Ravno pri tem projektu smo bili spet prvi, ki smo s tem začeli. To delo je naporno, sistematsko. Narkomana je potrebno spremljati 24 ur na dan. Pri tem pa pomembno vlogo odigra poleg narkomana samega družina, starši, spremljevalci. Še težje je po zdravl-jenju. Potrebna je resocializacija. Ima Karitas pravni status? Pravni status na žalost še ni urejen, ker ni urejen pravni status cerkve. Naš položaj je glede na položaj Rdečega križa podrejen, čeprav smo pred zakonom glede na humanitarni namen enakopravni. Kakšnoje sodelovanje med vami in Rdečim križem? Mi želimo sodelovati, ne želimo pa izgubiti svoje identitete. Tukaj ni primer-ljivosti, ni konkurenčnosti, kvalitetno delujemo na drugačnem nivoju. Delaje dovolj za vse! Ne samo dovolj, veliko preveč ga je. V akciji šolskih potrebščin za Bosno smo bili povezani z Rdečim križem in Zvczo prijateljev mladine Slovenije. Naš poudarek je predvsem na stiski doma, pa kljub temu ne le doma. Videti moramo preko meja. Če pomislimo, da je na svetu 800 milijonov ljudi, ki nimajo hrane in so na robu preživetja, z vsemi akcijami svetovnih organizacij pa pokrijemo le 50 milijonov ljudi, vemo, kaj nam je storiti. Če v življenju pomagam le enemu človeku, nisem zaman na svetu. Vaše delo ni le delo v Karilas. Kaj pa misijoni? MIVA, to je akcija pomoći misijonarjem za nakup prevoznih sredstev. Mislite avtomobilov? Ne, vseh prevoznih sredstev, koles, kon-jev, ... Leta 1927 se je ta akcija začela v Koelnu, vodil pa jo je pater Schulte, rekli so mu leteći pater, ker je bil v 1. svetovni vojni pilot. Akcija je bila bolj izrazita v,Avstriji. Naše geslo je: ZA VSAK SREČNO PREVOŽEN KILOMETER DAJMO STOTIN ZA MISI-JONSKI AVTO Z ZAVESTJO HVALEŽ-NOSTI, KER SMO SE SREČNO VRNILI DOMOV. Zakaj bi se sodobna tehnologija uporabljala le proti človeku, raje z njo pomagajmo. Komu pa so ta prevozna sredstva namenjena? Našim misijonarjem, ki hodijo po podružnicah in jim je to edino prevozno sredstvo, da lahko i/.obražujejo, zdravijo, rečujejo člbveška življenja. In kako vam akcije uspevajo? Do sedaj smo kupili preko 70 prevoznih sredstev, tovornjakov, traktorjev, terenskih vozil, koles, motorjev, ... Za primerjavo morda podatek: prvo lcto te akcije v Avstriji so kupili 12 koles, pri nas pa kar terenski avto. Kdajpa ta akcija poleka? Vsako leto na Krištofovo nedeljo. On je zavetnik popotnikov, romarjev, šoferjev, ... I.etos je to 21. julija. Za nas so misijoni nekaj nedore-čenega. Kaj pravzaparv deUtjo lam? Kdo se odloča za misijone? V misijonih je revščina, največja revščina pa je neznanje. Bogastvo je, ko Ijudje Z avtom v eni od vaši, kjer v takih hišah, kot je na sliki (to je državna sofa),' izvajamo zdravljenje in cepljenje na Madagaskarju. Blagoslovitev avtomobila na Ptujski gori. Levo škof Kramberger, desno misijonar Drevenšek (Zambija) PORTRET 6 MENGŠAN postanejo razgledani. Izobrazba je temelj. Misijonarji se borijo proti revščini in so tako resili že veliko življenj. Ste vi to kdaj videli? Ali poznate težave te iz pišem? Pred sedmimi leti sem bi! v Zambiji. Tam so ljuclje polni življenja, energije, so iz-najdljivi. Kršćanstvo jim odganja notranji strah pred njihovimi vrači. Kakšne hiše imajo? Nimajo hiš, to so kolibe z najbolj osnovnim. Imajo pa življenje, polno navdu- , šenja. Srečni so. Iz Lusake v Rim že na poti doživiš veliko nasprotje, živ kontrast. Vi ste duhovnik. Kako sepočutite? Status duhovnikov je še vedno neurejen. Ni plač, socialno zavaravanje si plaču-jemo sami, preživljamo pa se od darov za maše. Sicer sem pa srečen, da sem se to, kar sem. Bi se še enkrat odločili za duhovniški poklič, če bi se morali ponovno odločati, sedaj, pri tehe letih? Še vprašate. Lepo je služiti Bogu in lju-dem. Hvala Bogu imam dve zdravi roki, dve zdravi nogi in glavo. Lahko delam! Srečen sem. Še nehaj besed o Mengšu! Tu se počutim dobro. Rad prihajam domov. Z ljudmi hitro navežem stik,s popolnoma vsemi pa se itak ne moremo razumeti, saj imamo različna mnenja. Spoštujem župljane Mengša, spoštujem ljudi dobre volje. Zelo rad se srečujem z mladimi in družinami. Z njimi se pogo-varjamo in načenjamo osnovna življenjs-ka vprašanj. Vedeti pa moramo in se zavedati: župnij-ska cerkev ni župnikova, je od vseh ljudi, zato je prav, da sodelujemo vsi, v cerkvi izven cerkve, zlasti pa v vsakdan-jem življenju! Drug z drugim, ne drug proti drugemu. Tatjana Sivec Strmšek Karitasova lekarna v Mostarju Zborček otrok "aban'a BASTELA" (otroci jutranje zarje) iz Zambije. Akcija "Kg moke za novo upanje", pomoč za Kakanj. P O R T R E T 7 MENGSAN PRVA SIAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Ssklcpom občmskega sveta 11. oktobra 1995, je bil 29. maj, rojstni dan Janeza Trdinc, določcn za občinski praznik Občine Mengeš. Praznik so spremljale številne kulturne in športne prireditve, ki so potekale od 24. maja do 8. junija 1996. Mengeška godba, ki je nastopala na ploščadi pred Kulturnim domom, je poskrbela za prijetno vzdu.šje uro pred slavnostno sejo. Začetek slavnostne seje je v dvorani napovedala slovenska himna. Polog svetnikov so se seje udeležili tuđi župani in predstavniki drugih občin, predsedniki drušlev in dclovnih teles občinskega sveta ter vsi delavci občinske uprave. Predsednik občinskega sveta, g. Alojzij Janežič, je po pozdravu svetnikov in gostov na govomiški oder povabil župana občine Mengeš, g. Janeza Pera in posebnega gosta večera, župana Mestne Občine Novo mesto, g. Francija Koncilijo. Župana sta predstavila razvoj občin in opozorila tuđi na probleme, ki dostikrat zavirajo hitrejše reševanje zas-tavljenih ciljev in programov. Občini povezuje tuđi pisatelj, etnolog in učitelj Janez Trdina, ki je dolga leta živci in 1905. leta umri v Novom meslu. V svojem govoru je g. Janežič poudaril pomen praznovanja prvega občinskega praznika. Predlagal je, da se med priprave praznovanja za naslednje lelo vključi tuđi podeljevanje občinskih priz-nanj, ki jih letos zaradi časovne stiske nismo podelili. Med posebne dogodke slavnostne seje vsekakor sodi podpis listine o prijateljstvu med Občino Mengeš in Mestno občino Novo mesto, ki sta jo podpisala župana. S podpisom in izmenjavo listine sta potrdila pripravljenost tesnejšega gospodarskoga sodelovanja, pa tuđi sodelovanja na kullurnem in športnem' področju. Uradni clel programa je s pesmijo zaključil ženski nonet Vigred, neuradni pa se je nadaljeval v predverju dvorane Kulturnoga doma Mengeš. Marta Drčar, tajnica občinskega svela Še stisk rok obeh županov, da bo podpis res veljal! SPOŠTOVANE GOSPE SVETNICE, GOSPODJE SVETNIKI, ŽUPANI, PREDSEDNIKI SVETOV, DRAGI GOSTJE -SPOŠTOVANI GOSPOD ŽUPAN NOVEGA MESTA, GOSPOD KONCILIJA Spoštovani! Cas vselej postavlja mejnike v življenju vsakega naroda, in ludi vsakega človcka. Vpcti smo v le časovne okvire ter uslvar-jamo del neke zgodovina in kulture. Vpogled v clomačo zgodovino nas lahko prepriča o lepi dedisčini na kullurnem in gospoda rskem področju. Mengeš ima bogato vcčstoletno zgodovi-no, o čemer priča ludi staro trsko središče. Kraj sam je bil prvič omenjen že leta 1154, poznejepa je bilsedežobsežne jnažupnije, ki je segala tja do meje s Štajersko. Bil je pomembno sličišče prometnih povezan in dobro razvi-jajočega se jmvoznišlva s konjskimi vjiregami, kar je pustilo kraju svojevrstan pečat prelcklosli. Nasploh se je dobro znašel, saj so se razvili: Slamnikarsko središče, pivovarna in opekarna, obrtna in industrijska tradicija j>a sta poslali temelj številnih današnjih podjeli] in obrti. Glavne občine so pri nas vpeljali Irancozi. Mengeš je imel svojo občino vse do leta 1959, ko je bila preseljena v Domžale. Z novo lokalno samoupravo pa mu je bila leta 1995 vrnjena z usj>eš-nim referendumom. Prebivala so to v večini sprejeli z odobravanjem in današnji ulrip v občini je neposrednejši in bogatejši. Vsa naša prizadevanja in dejavnosli potrebujejo dobre usmeritve, zaželjena so dogovarjanja. Pomembno je, da imajo vsi člani svela jiotrebno temeljno znanje o slvareh, le lako je mogoče sprejemati dohre in jtametne odločilve. Potrebno je veliko zaupanja vaše, poguma in zdrave samozavesli. Zaupam v delo vseh, ki smo se ga latili P R A Z N O V A L I_________SMO 8 MENGŠAN na občinski ravni, čeprav obžalujem, da kot župan nimam pravice glasovanja v svetu, kar mnogokrat onemogoča, oziro-ma oležuje izpeljati sicer dobro zasno-vanega projekta. Ljudje se vse bolje povezujejo in organizirajo, čeprav se vedno kažejo vrzeli in se pojavljajo bolj ali manj utemeljene kritike. Vsak občan ima možnost, da s svojim delom, idejami in nasvetom posredno ali neposredno sodeluje pri sooblikovanju občine, bodisi na kulturnem, športnem ali kaierem drugem področju. Kritika je vselej umest-na, posebno, če je tehlna in ne le zlon-amerno usmerjena iz ozadja. Prvi občinski praznik bo obeležen ludi z uradno podpisano listino 0 SODELOVAN-JU MED OBČINAMA Mengeš in Novo mesto. Med več dobrimi predlogi smo se odločili za občinski praznik na današnji dan 1830. leta, ko je bil v Mengšu rojen Janez Trdina. lzhaja iz ljudstva, rojen je bil kmečkim staršem. V svojih delih je na osnovi narodnih molivov, ki jih je dodobra proučeval, ohranjal že skoraj nerazumljivo ljudsko sporočilo. Posebno blizu mu je bila Dolenjska, ki jo je prepotoval po dolgem in počcz, ji vdihnil dušo in sanjal s preprostim človekom. Z Bajkami in povestmi o Gorjancih je zasnoval slovensko literarno zapuščino. Na ta način se borno skromno o.ddolžili rojaku in prvi občinski praznik s podpisano listino med občinama naj se shrani v zgodovino. Nekaj je gotovo. Svoj pogled v Občini Mengeš usmerjam naprej in zagotavljam, da si bom s sodelavci prizadeval za nadaljnje urejanje infrastrukture, za kvalitetno družabno, kulturno in športno življenje, za dobro počulje občanov in vsesplošno urejenost kraja. Potrebna je strfmost z obeh sirani. Prizadevam si po svojih najboljših močeh dobro predstavljati OBČINO MENGEŠ. Janez Per, župan NAGOVOR OB SLOVESNEM PODPISU PARTNERSKE POGODBE MED OBČINAMA MENGEŠ IN NOVO MESTO Dragi prijatelji! Spoštovani g. župan Janez Per, predsed-nik občinskega sveta Alojzij Janežič, delovno predsedstvo, ostali svet-niki, predstavniki drugih strank, g. župnik, cenjeni gostje in vsi Mengšani. Vse resnično velike in pomembne stvari izvirajo iz nevidnih globin, začenjajo se na skrivaj, po tihem, iz srca, ki je središ-če človekove duhovnosti in svobode. Nekako tako je tuđi z nocojšnjo sloves-nostjo. Zato mi dovolite, da Vas vse Lani smo obhajali 90-letnico njegove smrti in jo počastili skupaj z vami, Trdinovimi rojaki, s predstavitvijo Trdi-novega koledarja in s kulturnim programom, v katerem smo pobliže spoznali tega zanimivega in ustvarjalnega moža, ki je svojo življenjsko pot začel v Mengšu, jo nadaljeval v Varaždinu in na Reki ter skle-nil v Novem rnestu, kjer je preživel Većino svojega plodnega življenja. Že takrat smo eni in drugi čutili, da je gorenjski Dolenjec Trdina zelo močna najlepše pozdravim v imenu Mestne občine Novo mesto in tuđi v svojem imenu. Obletnice in jubileji so primerni za obu-janjej spominov, še posebej pa takšnih osebnosti, kot je Janez Trdina, čigar rojst-ni dan obhajamo danes. Novomeščani ga imamo pravzaprav za svojega, saj je v dolenjski prestolnici živel od svojega 37. leta, kjer je ustvaril svoj obsežni opus in tuđi sklenil svojo življenjsko pot. osebnost, da je s svojim literarnim delom in življenjem zaznamoval tako Mengeš kot Novo mesto, da je ravno on odlična osnova za poglobitev stikov in sodelo-vanja med občinami na področju družbenih, turističnih, kulturnih, gospodarskih, športnih in drugih dejavnosti obeh občin. In ideja je postala resničnost. Danes smo tukaj, da uradno potrdimo in podpišemo listino o prijateljstvu med občino Mengeš in Mestno občino Novo mesto in tuđi na tak način dostojno obeležimo njegov PRAZNOVALI SMO 9 MENGŠAN rojstni dan. Vi, dragi Mengšani, pa .ste se pisatelja spomnili še na poseben način, saj danes prvič praznujete tuđi občinski' praznik, Trdini v čast in spomin. Mednarodnemu in medobčinskemu so-deiovanju namenjamo v novomeški obči-ni veliko pozornosti. Ocenjujemo, da je takšno povezovanje potrebno in obojestransko koristno. Mestna občina Novo mesto je doslej pod-pisala štiri partnerske pogodbe s tujjmi mesti; z nemškim Langenhagnom, kita-jskim Yixingom, špansko Vilafranoo del Penedes in italijansko Breseio. Tu, nocoj v Mengšu pa podpisujemo partnersko pogodbo o sodelovanju s prvo slovensko občino. Zato se tega dogodka še toliko bolj veselim. Možnosti za sodelovanje je veliko, pripravljenosti tuđi, s podpisom pogodbe pa vse protokoliramo v dobrobit občanov in ljudi obeh občin. Dovolite mi, da Vam zaupam še eno majhno skrivnost. Ne povezuje nas samo Vaš rojak in pisatelj Janez Trdina, ampak sem z Vami povezan tuđi jaz. Moji predni-ki so se rodili tu v Topolah pri Mengšu in z dr. Rudijem Koncil i jo sva tako v sorodu. Zato se nocoj počutim kot doma, med svojimi in želim, da me tako sprejemate medse. Zato sem še posebej vesel. Spoštovani in dragi prijatelji Mengšani. Sprejmite moje najiskrenejše čestitke ob prazniku vaše občine, hkrati pa želim, da je listina o prijateljstvu, ki jo borno danes podpisali, začetek res iskrenega medse-bojnega sodelovanja na vseh področjih družbenega in društvenega življenja, kjer se borno lahko medsehojno bogatili in si izmenjavali izkušnje. Postanimo drug daigemu odprta dlan, ki daje veselje, mir in prijateljstvo. Vse „to in pa še lep in doživetja poln večer Vam iskreno želim tuđi sam. Hvala! Franci Koncilija, župan Govor g. Alojzijajanežiča, predsednika občinskega sveta Občine Mengeš na 1. slavnostni seji občinskega svela ob občinskem prazniku 29. maja 1996 SPOŠTOVANE SVETNICE IN SVETNIKI Pričenjam slavnostno zasedanje Občinskega sveta Občine Mengeš in vas lepo pozdravljam. Lep pozdrav velja tuđi županu Janezu Peru, vsem uslužbencem ob-činske uprave ter vsem spoštovanim občankam in občanom. Posebej pozdravljam tuđi vse župane in predsednike občinskih svetov soscclnjih občin in Novega mesta, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo, Predlagani, da sprejmemo ugotovitveni sklep, da danes praznujemo prvi ©banski praznik v novi Občini Mengeš v samostojni državi Sloveniji. Prosim, da to z aplavzom potrdite. Ko smo se odločali o občinskem prazniku nove Občine Mengeš, smo sprejeli sklep, naj bo lo rojstni dan našega rojaka, pisatelja in etnologa Janeza Trdine. O njegovi veličini in upravičenosti, da je 29. maj občinski praznik, so že in bodo še govorili in pisali naši kulturniki. Sam pa mislim, da smo se s tem le skromno oddolžili našemu velikemu rojaku, potrebno pa bo še marsikaj storiti v prihodnjih letih. Čeprav nam država le skromno odmerja finančna sredstva in jih moramo večino zagotoviti sami z različnimi oblikami, pa vendar mislim, da ima Občina Mengeš vse možnosti za svoj razvoj tuđi na kul-turnem področju. Občinski praznik letos zaradi časovne stiske praznujemo nekoliko skromneje, zato predlagarn, naj takoj razmišljamo o pripravah za praznovanje v naslednjem letu. To je potrebno tuđi zato, ker borno letos poleti sprejemali Memorandum proračuna za leto 1997, v katerem naj bi bila zajeta vsa sredstva, ki bodo potrebna za dostojen spomin na našega rojaka Janeza Trdino in bogatejše praznovanje kulturnega tedna v okviru občinskega praznika. V naslednjem letu borno začeli ludi podeljevali občinska priznanja posamez-nikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim organi-zacijam ler skupnostim, zato moramo tuđi na tem področju pričeti takoj z delom. Pred leti smo občinske praznike prazno-vali ob raznih t.i. "Delovnih zmagah." Sedaj pa je naša največja zmaga oziroma pridobitev naša nova občina v samostojni državi Sloveniji, na kar smo upravičeno ponosni. Skoraj leto in pol že deluje nova Občina Mengeš. Mislim, da smo začetne težave več ali manj že premagali in da so uspehi že vidni. S strpnostjo in razumevanjem borno uspešni in za to si borno prizadevali. Imam tuđi prijetilo dolžnost, da vam predlagani slovesen podpis listine o prijateljstvu med dvema občinama, v katerili je živel in deloval naš veliki pisatelj, etnolog in narodni buditelj Janez Trdina. Predlagani trajno prijateljstvo in povezanost na vseh področjih med občinama "NOVO MI-STO IN MENGKŠ." Predlagani, da z aplavzom to potrdite. Naj vam na koncu zaželim lepo in prijetno praznovanje prvega občinskega praznika naše Občine Mengeš. PRAZNOVALI SMO 10 MENGŠAN Občinski svet Občine Mengeš in gostje po slavnostni seji občinskega sveta. Četrtek zvečer je bil namenjen kulturnemu popotovanju od besede k pesmi, pa h glasbi, pa nazaj k umetniški besedi. Pisatelj Ivan Sivec nas je popeljal v čarobni majski večer, na pomoć pa je poklical Kamniške kolednike z Janezom Majcenovičem, Rokom Lapom in novost za Mengeš, harmoniko je "raztegnil" Bozo Matičič. Domaćin Ivan Sivec je znan kot pisec tekstov za domačo in zabavno glasbo, pa tuđi kot pisatelj, romanopisec, priljubljen pri otrocih in odraslih. Prav je, da smo se po dolgem času spet /.brali, lokrat v avli Kulturnega doma, in v njegovi družbi preživeli dve uri. Tekst in/olo: Tatjana Sivec Strmšek V Leku srno se zbraii v soboto pred praznikom. Direktor Branko Belčič je s svojimi sodelavci predstavil delovanje in razvijanje za Mengeš velikega podjetja. Veseli smo razvoja in napredka, kljub temu pa nas je zanimalo, kako ta industrija vpliva na okolje in občane. Zagotovili so nam, da imajo vse zelo dobro zavaravano, zaščiteno in ni možnosti izliva kemikalij ali česa drugega. Popeljali so nas po objektih in dvoriščih ter povedali in predstavili, kako posamezen obrat deluje. Videli smo' avtomatizacijo, računalniško voden sistem, sploh je vse med seboj lepo povezano. Do katastrofe, pravijo, ne more priti. Verjemimo jim in mirno spimo, spremenmili sami ne borno ničesar. Lepo pa je, da ■}c farmacevlsko podjetje Lek prav v Mengšu, saj zaposluje veliko domačinov in jim omogoča vsakdanji kruh. Tekst infoto: Tatjana Sivec Strmšek PRAZNO VALI SMO 11 MENGSAN NA PREDVEČER TRDINOVEGA DNE Slavnostni govor ob občinskem prazniku Prisrčno pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali pri Trdinovem spomeniku na predvečer Trdino-vega rojstnega dne, ki bo odslej naš občinski praznik. Na mestu današnje Melodije, onkraj ceste, je nekoč stala kmečka hiša s hišno številko 11 in po domače se je reklo pri Dermavu. Prav jutri bo minilo 166 let, odkar je v tej hiši gospodarju Andreju Trdini in njegovi ženi Miči privekal na svet tretjerojenec, ki so ga krstili za Janeza. Kasneje se jima je rodilo še pet otrok, da je srednje velika kmetija le s težavo preživljala številno družino. A rojenice so Janezu položile v zibelko bogate darove, tako da so ga poslali v ljubljanske sole, ki jih je uspešno končal, saj je bil vedno med najboljšimi učenci. Pa *ne samo to, že v Ljubljani in potem na Dunaju se je večinoma vzdrževal sam z inštrukcijami in pisanjem. Na njegov stanoviten značaj kaže že to, da je vseh deset let v Ljubljani stanoval pri isti gospodinji. Ko je odhajal na Dunaj, so bili starši že pokojni. Na Dunaju je študiral zgodovi-no, geografijo in klasično filologijo ter iz zanimanja še starocerkvenoslovan.ščino. Čeprav je bil vseskozi skromen in so bila njegovo bogastvo duhovna prostranstva, pa bi ga lahko postavili za vzor mar-sikateremu dobremu gospodarju. Po domače povedano je že v srednji soli znal "delati" z denarjem. Posebno v tistih časih bi težko našli dijaka, ki bi si že vnaprej "prišparal" denar za v visoke šple tako kot Trdina in toliko, da na Dunaju ni nikoli trpel pomanjkanja, ki so ga trpeli domala skoraj vsi naši slovenski razumniki s Cankarjem in Prešernom na čelu. Trdina je poleg vsega dela - ćelo Miklošiču je pomagal pri slovarju - kar najhitreje in uspešno končal studij, tako da ga jeseni 1853- leta najdemo že v Varaždinu kot suplenta na tamkajšnji gimnaziji. V Trst namreč ni hotel, ker kot zaveden Slovence ni maral poučevati v nemškem jeziku. Nato ga je službena pot vodila na resko gimnazijo, kjer je z veseljem vzgajal mladino v narodno zaved-nem duhu in prav zaradi tega je bil po enajstih letih predčasno upokojen. Tam se je tuđi poročil, a usoda je hotela, da je na Reki pokopal obe hčerki in svojo mlado ženo FrančiŠko. Potem se je s svojim reskim gospodarjem preselil v Rršljin pri Novem mestu, si kasneje našel stanovanje v Novem mestu in si še enkrat poiskal življenjsko družico, a tucli ta mu je umrla po desetih letih zakona. Kot sam piše, mu je "v oporoki volila hišo", v kateri je tuđi umri 14. julija 1905. leta. Njegov grob je sedaj na novem pokopališču v Ločni pri Novem mestu. V Novem mestu je Trdina preživel već kot polovico svojega življenja in po tej dolenjski deželici je neutrudno popoto-val. Na teh etnološko-literarnih poteh se mu je nabralo ogromno gradiva o življen- ju in delu tamkajšnjih ljudi. Iz teh popo-tovanj so se rodile tuđi nesmrtne Bajke in povesti o Gorjancih. Kot je zapisal v Mojem življenju, ga je tako "očaralo to prečudovito hribbvje", da ga je izbral za "domovino" svojim bajkam, ki jih takole razlaga: "Vse te bajke so se zarodile v moji domišljiji, ali v narodnem duhu, poleg narodnih nazorov, spominov, poročil. ... Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljub-jem, svobodoljubjem, slovenstvom, slo-vanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh onih zakladih, ki pospešujejo človekovo blaginjo." In to so tuđi temelji oziroma utemeljitve, na katerih smo gradili vsi, ki smo se zavzemali za to, da bi tako plemenite vrednote tlakovale naš občinski praznik. S tem bo poplaćan tuđi etični dolg velikemu rojaku, slovenskemu pisatelju, etnologu, natančneje: kulturnemu antropologu, kritiku, pesniku, novinarju, odličnemu pedagogu in nenazadnje tuđi politiku, ki je za svoj narodnobuditeljski program v svojem življenju, službi in lit-erarnem ustvarjanju črpal prav iz do-mačih mengeških korenin: "V lem, kar sem poslušal in izvedel takrat, so kore-nine vsega, kar sem še pozneje najraje delal, bral, pisal, se učil, mislil, trdil, branil ali sovražil in zaničeval." (J.T., ZD L, str. 39) Kdor pa bi še imel, bom rekla kar primitivne pomisleke, da je Trdina premalo časa preživel v Mengšu - tako so neka-teri namreč žal razmišljali - naj pomisli na usode naših slovenskih izobražencev, tuđi na Prešernovo, saj je samo do sed-mega leta živci v Vrbi in če hočete, da PRAZNOVALI SMO 12 MENGŠAN smo aktualni, tuđi na papeževo. Pritli-kavo bi bilo zameriti, da Karol Wojtiyia ne župnikuje v svojih rodnih Wadowicah na Poljskem; kje najdete večjo promocijo za svojo deželo kot prav v njegovem poslanstvu, ki črpa svojo moč in milino tuđi iz svoje domovine: Kadar mislim na Domovino, seji izpovedujem in se zakoreninjam vanjo. O tem govori srce; v njem je meja, kipo njej skrivaj hodimo k Ijudem, da bijih objeli z objemom praočetov, slarejšim, kot smo mi Ko mislim na Domovino, se iz nje znova rojevam... Želim jo skriti vaše kot zaklad Nenehno se sprašujem, kako noj ga pomnožim, kako naj razširim prostranstvo, ki ga napolnjuje? (Mislim na Domovino, 1) Tako je razširjal in "pomnoževal" svoj dragi Mengeš tuđi Janez Trdina, ki se je, kot je sam zapisal, kaj rad pogovarjal o svojem rodnem kraju, kadar je le nanes-lo, saj mu je ostal mil in drag do njegov-ega zadnjega trenutka. Zgodovina ga tako ne bo pozabila, ampak ga bo le poudarjala, če se izrazim z besedami Karola Wojtiyja. In če se vrnem še k svojim koreninam -k njm se vračamo takrat, kadar smo posebno srečni ali žalostni - naša pokojna babica, ki se je tuđi rodila 29. maja, je vedno trdila: "Če človek zapusti praznik, bo praznik zapustil človeka." In Mengšanov praznik prav gotovo ne bo zapustil, ker so si zanj i zbra li odlično duhovno dediščino svojega velikega roja-ka Janeza Trdine. Marija Cvetek PONOVNA POSTAVITEV EVHARISTIČNEGA KRIŽA 'PRI ANGELČKU' NA GOBAVICI Govor predsednika organizacijskega odbora za ponovno postavitev EVHARISTIČNEGA KRIŽA g. Janeza Škrlepa Spoštovanil V času, ko premnogi Slovenci največkrat površno segajo po izročilu drugih naro-dov in drugih kultur smo se odločili poglobljeno in sistematično prisluhniti lastni kulturni dediščini. Srce, razum in duša so v icj naši dediščini. Srce, razum in duša naših prednikov kol dragocena dediščina nam in našim po-tomcem. Vsako nasilno poseganje v to dediščino trga korc-nine narodne sa mobitnosti in grobe > ruši našo slovensko identiteto. Veseli smo, da se slovenski človek vedno bolj in bolj zaveda drago cene lastne materi-alne, srčne in duhovne kulture, ki jo je med Mediteranom in Balkanom, med Panonsko nizino in Alpami štoletja oblikovala svojo lastno podobo, svoj biser med biseri v mozaiku drugih kultur. Nacrte za rekonstrukcijo križa je po razpoložljivih podatkih izdelal g. Miha Skok. Foto: Jana Škrlep Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je v sodelovanju z Muzejem Mengeš in financiranju Župnišča Mengeš rekonstruiralo ta lep Evharistični križ "Pri angelčku". Križ je bil prvotno postavljen leta 1935 v spomin na 1900 let odrešenja ob evha- rističnem kongresli v Ljubljani. Že leta 1937 je bil zaminiran, vendar ni padel. Mengšani so ga popravili, podrt pa je bil 25. maja 1952 po nalogu "višjih". Križ je ponovno postavljen letos ob 1250. oblet-nici krščanstva med Slovenci in v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri obno-vitvenih delih. Posebna zahvala za soglasje gre gospe Ljudmili Berlot in gospe Ivani Svetlin, ki sta lastnici zem-ljišča. Vsem izvajal-cem del, to so bili: Miha Skok - student arhitekture, ki je po razpoložljivih podatkih izdelal nacrte, Hoja Ljubljana (g. Hitij), Graditelj Kamnik (g. Jamšek), Intergrad Kamnik (g. Pibernik), Krom Ljubljana (g. Med-vešček), Timpanon iz Mengša (g. Hri-bar), pasarstvo Viktor Dornik, Elektroinsta-lacije Milan Skočaj, Skanja Mengeš (g. Skok), Tesarstvo Peter Kosec, Kamnoseštvo Andrej Burgar, lektoriranje ga. Helena Škrlep, Oranžerija Brane Petrelin, MI AMIGO Tatjana in Milan Strmšek, mengeški gasilci, Stane Mesar iz Trzina in Jože Skok iz Rašiške ulice. Posebna zahvala gre seveda števil-nim Mengšanom, ki so bili pobudniki PRAZNOVALI SMO 13 MENGŠAN ponovne postavitve križa, posebno g. Tinetu Mraku in g. Jožetu Travnu. Zahvaljujemo se vsem, ki finančno pod-pirate obnovo kulturne dediščine v organizaciji našega kulturnega društva in Muzeja Mengeš, posebno firmi Silvatica Mengeš, Mizarstvo Ipavec, firmi Šalamon Ljubljana in trgovini Šum Ljubljana. Evharistični križ naj bo svetilnik nad Mengšem. Svetilnik, ki sveti, da ne bi hodili brez cilja, zato kličem župnika gospoda Mateja Zevnika, da križ, znamenje naše vernosti blagoslovi." Pri slovesnem obredu blagoslovitve so sodelovali: mengeški župnijski pevski zbor, Mengeški zvon in številni verniki iz Mengša in okolice. Po blagoslovitvi križa je predsednik organizacijskega odbora g. Janez Škrlep nadaljeval: "Spoštovani! Izročili smo Evharistični križ v božje varstvo, sedaj ga izročam v oskrbo družini Sivec Strmšek. Naj častno in skrb- no bdijo nad njim in njegovo okolico in naj bodo za to deležni božje darežljivosti." PRAZNOVANJE OBČEVSKEGA PRAZNIKA SO POPESTRILI TUĐI UDELEŽENCI CENTRA ZA MLAJŠE ODRASLE Udeleženci Centra za mlajše odrasle se s svojo dejavnostjo uspešno predstavljajo v Mengšu, poznajo jih mnogi v Domžalah in Kamniku, zanimanje za spoznavanje njihovega delovanja pa raste tuđi v drugih občinah. V okviru svoje dejavnoeti mladi spoz-navajo različne pokliče, aktivno sodeluje-jo v delavnicah in se uspešno učijo tistih vsebin, ki jih v soli nišo spoznali. Zaupanje v svoje sposobnost raste iz dneva v dan, prav tako pripravljenost za delo izven prostorov družbe Ml AMIGO. V Mengšu so mladi naleteli na precejšnje število tistih, ki so veseli, da je mladim omogočeno izobraževanje, ki ga po svetu že dolgo uspešno Izvajajo. Pri nas smo vse do sedaj čutili veliko pomanjkanje izobraževalnih oblik, ki bi vključevale populacijo mlajših brezposel-nih brez osnovnega pokliča. Podpora tej obliki izobraževanja je bila izkazana tuđi z zaupanjem, ki ga je pokazala Občina Mengeš mladim ob minulem občinskem prazniku. Mladi so imeli v tem času možnost predstaviti svojo dejavnost in se izkazati kar trikrat. CMO PRAZNOVALI SMO Številni Mengšani in okoličani so prišli naslovesen blagoslov Evharističnega križa. Foto: Peter Škrlep Slovegrta blagoslovitev križa fe Difadpđvei^paV i jz zaključkom šmarniČnih pobožnosti. - ^ foto: Pftttr Škrlep * '. • 14 MENGŠAN Vsakokrat so to možnost dobro izkoristili in izpolnili zaupanje. ■ PRIPRAVILI SMO DAN ODPRTIH VRAT V CMO Udelcžili so se ga strokovnjaki s področja izobraževanja, predvsem ravnatelji osnovnih šol in predstavniki občin. Ob tej priložnosti je nastala tuđi krajša reportaža o delovanju CMO na TV Impulz. Mladi so za obiskovalce pripravili razstavo svojih del in manjšo pogostitev. S tem so pokazali, da nisoje dobri tehniki, šivilje, vrtnarji in kuharji, ampak tuđi dobri go-stitelji in prijetni sogovorniki jabolk, z vrvjo navezanih na gol. Bilo je živahno in zabavno ■ SODELOVALI SMO PRI ORGANIZACIJI ŽIV ŽAV-a Ob pripravi otroške prireditve ŽIV ŽAV so vrtci sprejeli pomoć mladih pri organizaciji. Z veseljem so se vključili v priprave na prireditev in pomagali pri izvedbi, saj je bilo pri tej prireditvi obilo dela, ker so vrtci ta dan gostili tuđi otroke in njihove starše iz prijateljskega Novega mesta. Vrtci so del svojega programa ćelo odstopili mladim, da bi jim tako dali možnost, da se tuđi na takšni prireditvi predstavijo čim večjemu številu ljudi in jim povedo, da pri nas živijo ljud-je, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z mladimi, in mladi, ki jim ni vseeno, kakšen bo njihov julrisnji dan. Pripravili so nekaj družabnih iger. Odrasli so se pomerili v prelivanju vode iz veder v steklenice, mlajši pa so se žogali z vodni-mi baloni in skušali pojesti čimveč Prav tako tuđi naslednji dan ha prijateljskih igrah, ko so naši ude-leženci odigrali nogometno tekmo s predstavniki ob-činskega svela in občinske uprave. Tesno je šio in mnogo truda je bilo treba, da so zmagali. Pri vsem tem rezultat 'ni pomemben, pač pa spoznanje, da imajo mladi mnogo podpore za svoje delovan-je, da jih okolje spoštuje in upošteva. To ne piše na nobeni medalji ali priznanju, ampak je mogoče le videti in čutiti v odnosu med ljudmi. Kdo je močnejšt? To sodelovanje je simbolizirala tuđi irkm:i v odbojki med udeleženci CMO in zaposlenimi v družbi MI AMIGO. Na strani udele-žencev CMO sta igrali tuđi predstavnici Občine in vrtca Sonček in s tem dokazali pri-pravljenost za sodelovanje in pod-poro celotnemu programu. Ostali obiskovalci športnih iger so se pomerili v prelivanju vode, sestavljanju neznane slike in vlečenju vrvi. Mladi so z igrišča odšli v nekaterih igrah kot zmagovalci, v drugih kot poraženci in v tretjih kot sodniki in vodje iger, v vseh pa zadovoljni, ker so na vsakem koraku naleteli na spoštovanje in potrditev svojih sposobnosti. To je tisto, kar želimo doseči s tem programom. Sedaj, ko se iztekajo zadnji dnevi eksperimentalne izvedbe programa CMO in leta prehaja v rednega, lahko rečemo, da smo svoje cilje dosegli ali se jim vsaj tesno približali, udeleženci in tuđi men-lorji. tnag. Margareta Atelšek PRAZNOVALI SMO 15 MENGŠAN r^^E^^E^^E^HZ^Kf^K^HE^H^H^^^^^^^E^K!] 1. SLIKARSKO SRECANJE V MENGSU 16. -18. maj 1996 Vse prisotne je najprej nagovori 1 predsednik društva Jože Mlakar, ki je obenem pred-stavil vse sodelujoče umetnike na 1. slikarskem srečanju. O 1. slikarskem srečanju je spregovorila gospa Smiljana Maver-Škofic "Razstavo likovnih del udeležencev 1. slikarskega srečanja so odprli 18. 5. 1996 vpredverju Kulturnega doma Mengeš. Umetniki so od nekdaj bojevali eno samo bitko - za-resnično umetnost, ki ustvarja univerzalno lepoto. Umetnost je čudovit imaginarni most, ki spaja davne kulture s sodobno človekovo civilizacijo, je duhovna predstava, zakladnica človekovih idej, smisla za obliko, barvo in prostor, hkratipa tuđi pomeni univerzalno spo-razumevanje med Ijud-mi. Lepola, ki jo ustvarjajo umetniki, je lepša od le-pote v objektivni stvarnosti. Je čudovito skladje idej in podob stvarnega ali sanjskega sveta, kar smo lahko opazili tuđi na otvoritvi te razstave. Dela so bila predstavljena v različnih slikarskih tehnikah od olja, pastela, akvarela, do me- tane tehnike. Umetniki so nam namreč na svojevrsten' način prikazali svoj pogled na kraj, svoja notranja občulja in doživetja. Pri pogledu na sliko lahko zaz-navamo barvne liše, motive - to nekaj več, kar ima posameznik pri njihovem doživljanju, pa je irealni lik, - to je nekaj, kar pripada skupnosti lislih, ki doživljajo estetsko. Glasba težko izrazi neprekosljivost nekega občutka. Potem, ko je poslušalec slišal kateri koli glasbeni odlomek, se lahko vpraša, kaj pomeni. Nasprotno pa je pri kvalitetni sliki to skoraj nemogoče. Utihnili moramo, če smo prodrli vanjo v vsej njeni globini. Tedaj začnejo govoriti svetlobe in sence, linije in ogli ter celotna skrivnost volumna. Za izjemno lepo izpeljano organizacijo lahko iskreno čestitamo predsedniku likovnega društva g. Joželu Mlakarju in akademskemu slikarju Vinku Železni-karju. Upam, da se zavedamo, koliko lepega in nepo-zabnega smo pridobili v Mengšu s lem slikarskim srečanjem oz. velikim kulturnim do-godkom." Razstavo pa je odprl župan Meng.ša, gospod Janez Per. V kulturnem programu žal ni nastopila vokalna skupina Kvarta, na-mesto njih je vskočil pevec ansambla Živel je mož, gospod Milan Skubic, za kar se mu organizatorji iskreno zahvaljujemo in Anja -plesalka plesne skupine MI AMIGO. Po odprtju razstave pa je prisotne prvič v Mengšu zabaval ansam-bel Živel je mož. 16 MENGŠAN PRIREDITVE OB OBČEVSKEM PRAZNIKU ■ BALINARSKO PRVENSTVO MENGŠA ZA POSAMEZNIKE Partizan Mengeš - balinarska sekcija je v počastitev občinskega praznika organizi-ral prvenstvo Mengša za posameznikc. Tekmovanja se je udeležilo 21 tekmoval-cev. Po zahimivih in napetih bojih je bil vrstni red najboljših: /. mesto: Ivo Bleje, 2. mesto: Andrej Kepic, 3. mesto: Štefan Kovač mlajši, 4. mesto: Viktor Loparič. .Prvi štirje tekmovalci so prejeli medalje, občina pa je najboljšim podarila knjige in priznanja. Balinarji se zahvaljujejo gospe Riki Binter za pozornost. Marjan Tomazin 14. ODBOJKARSKI TURNIR ZA ŽENSKE Partizan Mengeš je v sobolo, 8. junija, organizira I žc 14. turnir v odbojki za ženske ekipe za pokal Občine Mengeš. ' Običajno so naslopilc 4 ekipe. Letos so na turnirju sodelovale ekipe: SD Belinka, KS Duplim in Partizan Mengeš. IV) res zanimivih in borbenih tekmah so ekipe osvojile naslednji vrstni red: /. mesto: ŠD Belinka Ljubljana, 2. mesto: Partizan MengeŠ, 3. mesto: KS Duplica. Po končanem tekmovanju so sodelu-jočim ekipam podelili lične pokale, ki jih je podarila Občina Mengeš. Mlaj PRAZNOVALI SMO i V počastitev 1 .občinskega ! praznika je Kolesarsko društvo \ Mengeš organiziralo \ 2. gorski kronometer na ! Dobeno. i Start dirke je bil v Loki pri Mengšu ob 15. i uri, cilj pđ je bil na Zgornjem Dobenu, i pri kmečkem turizmu Blaž. V lepem i sončnem vremenu je startalo 88 kolesar- ; jev iz vse Slqvenije. Tekmovali so v 12 I kategorijah. V vseh kategorijah so prvi \ trije dobili medalje in praktične nagrade, i Zvezda tekmovanja je bil gotovo 80-letni i Milan Žirovnik, ki je strmo progo do Zg. i Dobena prevozil v pičlih 18 minutah. Za i udeležbo smo ga kot najstarejšega tek- i movalca obdarili s pokalom in praktično j nagrado. i Absolulno najhitrejši moški s časom i 10:38 je bil Alen Ukovič - Portorož. I Absolutno najhitrejša ženska s I časom 13:20 je bila Vida Uršič-Stop i Team. \ u REZULTATI I PRVIH TREH PO KATEGORIJAH: : t : Kategorija R1: i 1. Milan Hribar- Vrba, i 2. Aleš Hren-Janez Peternel, i 3. Kristjan Hvala -- A Banka Ljubljana. ! Kategorija R2: ; 1. Darko Bajc - B šport Nova Gorica, i 2. Boris Andrejka - Gostina Bunkež, ; 3. Martin Kemperle - Anžex Team. 17 MENGŠAN Najstarejši kolesar -80-letni Milan Žirovnik. Kategorija Mladinci: 1. Alen Ukovič - Portorož, 2. Matej Anžin - Anžex Team, 3. Domen Stupica - Suhadole. Kategorija Dečki: 1. Miha Koncilja - Rog, 2. Gregor Stupica - Suhadole, 3. Luka Skok - Grosuplje. Kategorija Ženske G: 1. Marjeta Sajevec-Krka, 2. Mojca Trontelj - Ljubljana, 3. Barbara Byrne - Ljubljana. Kategorija Ženske H: 1. Vida Uršič - Stop Team, 2. Minka Logonder - Proloco sport, 3. MajdaMiklič-JUBDol. Kategorija Veterani A: 1. Silvo Zajc - Hrast Dob, 2.JožeVarga-JUB, Dol, 3. Jože Dolžan - Ljubljana. Kategorija Veterani B: 1. Ivan Mihovilovič - JP Škofja Loka, 2. Vid Jelene - Mengeš, 3. Tomaž Štebe - Mengeš. Kategorija Veterani C: 1. Slave Vidrih - Integral, 2. Franci Zajc - Hrast Dob, 3. Lojze Rupnik - SD Strahovica. Kategorija Veterani D: 1. Jože Hafner - Rog Franek, 2. Milan Bahar - ŠD Šentvid, 3. Maks Alfirjev - SD Strahovica. Kategorija Veterani E: 1. Alojz Fabčič - KK BTC Bauer, 2. Brane Sršen - Strahovica, 3. Vinko Šink - Janez Peternel. Kategorija veterani F: 1. Milan Žirovnik - Rog Franek. PRAZNOVALI SMO Razglasitev rezultatov žensk Foto: F. Zabret V konkurenci za najboljšega občana Mengša: /. PRIMOŽ PREMK - Dobeno, 2. Edi Purkart - Mengeš, 3. CirilPorenta -Mengeš. Kolesarsko društvo se zaveda, da bi brez pomoći podjetij, obrtnikov in posamez-nikov to dirko zelo težko izpeljali, zato se Vsem še enkrat zahvaljujemo. Posebna zahvala gre našemu generalne-mu sponzorju "Kmečkemu turizmu Blaž", ki je nahranil vse tekmovalce in organizatorje. Zahvaljujemo se podjetju MI AMIGO d.o.o. za ozvočenje in vođenje programa na prireditvi. Jože Rogelj Sponzorji Kblesarske dirke "Gorski kronometer Dobeno 96": KMFČK1 TURIZEM BLAŽ DOBENO ; OBČINA MENGEŠ TRGOVINA ELEGANCA DOMŽALE MI AMIGO d.o.o. MENGEŠ WH? AVTOGEN d.o.o. TRZIN '- CEMENTNINARSTVO PRELOVŠEK, t DEPALA VAS ♦ ; Ml IŠIČ FRANC, ČIŠĆENJE STEKEL, TRZIN ♦ ; GREGORC FRANC, SERVIS AVTOMOBILSKIII GIIM ^ AVTO CAR MENGEŠ M, DEBOCOLOR MENGEŠ § KAMNOSEŠ'IVO MAKOVEC, MENGI'Š BliNTON d.o.o., MENGEŠ ♦ TRGOVINA MANI, MENGEŠ SADNI VRT RAVNI KA R FRANCI, Mm MENGEŠ STOLI PUNGRČAR - ORAŽEM, MENGEŠ STENSKE URE MARTIN OGRINC - DARM 18 MENGŠAN ODPRTO OBCINSKO PRVENSTVO DVOJIC V BADMINTONU Vpočastitev 1. občinskega praznika je tuđi naša sekcija organizirala Odprto občinsko prvenstvo dvojic v badmintonu' Turnir je bil 2.6.1996 v telovadnici OŠ Mengeš. Prijetno nas je presenetila izredno dobra udeležba, saj se je turnirja udeležilo kar 18 dvojic iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v lepem in pri-jetnem vzdušju in prav vsi tekmovalci so nam obljubili, da se naslednje leto spet vidimo. ■ Rezultati prvih štirih na turnirju v absolutni konkurenci: 1. Andrej Jančevski in Mladen Gotal iz Ljubljane, 2. Darko Duralija in Miha Marolt iz Ljubljane, 3. Aljoša Rovan in Sandi Rašovec iz Brežic, 4. Fredi Bleje in Miran Colnar iz Mengša. ■ V konkurenci za Občinskega prvaka je sledeči vrstni red: Moški: 1. Fredi Bleje in Miran Colna, 2. Jure Šinkovec in Rado Škofic, 3. Blaž Horvat in Primož Vrebec, 4. Jože Rogelj in Ivan Resnik. Mladinke: 1. Masa Jeraj in Monika Lemič. Mladinci: 1. Miha Šinkovec in Miha Horvat. Občinska prvaka Mengša Fredi Bleje (na levi) in Miran Colnar. P R A Z N O V A L I S M O BURN1K d.o.0., MENGEŠ VARNOS'f MENGEŠ ♦ HITF1T MENGEŠ UNION MENGEŠ m ♦ AVTOPRALN1CA BOLTA MENGEŠ ♦ KOBILŠEK JOŽE, MENGEŠ ♦ LIMATO MENGEŠ ♦ ČEBELARSTVO BLEJEC, MENGEŠ ♦ ČARMAN SPORT, ŠV. DUH ŠKOFJALOKA ♦ INČE MENGEŠ • B TITAN KAMNIK JELEN IIIDRAVI.IČNE CEV1, MENGEŠ• F1M - ELAJŠMAN IVAN, MENGEŠ ♦ MAMA - FLAJŠMAN MEJDA, MENGEŠ ♦ ŽUPAN HARMONIKA, MHNGEŠ MINI BAR SKOK, MENGEŠ , . Wi GOSTILNA RUČICA), DOBFNO i- ♦ TOMO SERVIS NAIITIGAL, KRANJ CANON MEDIC, MENGEŠ KIMI, MENGEŠ te KOVINOTEHNA OPREMA, MENGEŠ KOVINOTEHNA TEHNIKA, MENGEŠ ♦ KOVINOTEHNA ŽELEZNINA, .JESENICE ♦ ' IIAIJATSILVO, TRZIN >ms * mm VIVAT MENGEŠ K ♦ *■■' TELEKOM SLOVENIJA ♦ TOVARNA TRAK, MENGEŠ ♦ ' AVTONEGA I JE NO, MENGEŠ ^ MENJALNICA ROBSON, MENGEŠ OPTIKOM MENGEŠ LONČARSKO PODJETJE KOMENDA ŽNIDAR ŠČETKARSTVO, UTIK - VODICE ♦ ZELEZNIKAR VINKO - AKADEMSKI SLIKAR ARMSTRONG, MENGEŠ* J§§§ 19 MENGŠAN TURISTIČNO DRUŠTVO MENGES OB PRAZNOVANJU OBČEVSKEGA PRAZNIKA Vnedeljo, 2. junija, smo organizirali rnnožični pohod z geslom "Vsi na trim." Pohoda se je udeležilo 127 pohodnikov vseh starosti iz Mengša, Ljubljane, Domžal, Kamnika, Duplice, Jarš, Kočevja in še od kod. Zanimive so pisne pripombe, predvsem pa pohvale o lepo urejeni in vzdrževani trim stezi (postavili smo 8 novih klopi). Na povabilo občine Kamnik smo skupaj z občino Mengeš, godbo, folklorno skupino Osnovne sole Mengeš in Svobode, ansambla Stoparji in har-monikaric Župan pripravili prireditev 8. junija na glavnem trgu v Kamniku z geslom "Mengeš se predstavi." Na stojnicah smo predstavili turistične zanimivosti Mengša in okolice s prospekti, upravno karto Mengša, razglednicami, prikazali smo izdelovanje narodnih noš Cirila Ules in Minke Videmšek iz Loke. Čebelarske izdelke pa je predstavil g. Matej Blejec. Povezovalec Niko Robavs pa je predstavil občino Mengeš - zgodovinski razvoj, obrt, industrijo, društveno aktivnost in turistične zanimivosti. Tekst infoto: Franc Zabret Številni udeleženci pohoda "Vsi na trim" sopo opravljeni poli dobili značke in okrepčilo. Župana občine Kamnik in Mengeš sta v pozdravnem nagovoru poudarila pomen srečanja in občinama zagotovila še tesnejše sodelovanje. Mengeški godbeniki so s svojim kvalitetnim programom navdušili gledalce v Kamniku. P R A Z N O V A L I_________SMO 20 MENGŠAN Folklorna skupina Svobode Mengeš je obogatila kulturni program. Županove harmonikašice so s svojim temperamentom navdušile. Stojnica TD Mengeš 8.junija v Kamni'ku "Mengeš se predstavi". PRAZNOVALI SMO MENGŠAN OBĆINSKI SVET 5. junij 17. REDNA SEJA OBCINSKEGA SVETA OBČINEMENGEŠ Mesec je naokoli in občinski svet se je ponovno sestal. Čas med eno in drugo sejo mine zelo. hitro, zlasti za pripravljate gradiva. Tokratni dnevni red je obsegal 14 točk. S vetniki so sprejeli verifikacijo stro-kovnih stališe in predlogov, sestavine srednjeročnega in dolgoročnega druž-benega plana (prostorski del) za obr močje Občine Mengeš in naročili Razvojnemu zavodu Domžale, naj posreduje spremembe in dopolnitve DPO v verifikacijo pristojnim republiškim organom. Po sklepu prejšnje seje je bila opravljena predhodna razprava o odlokih, obravna-vanih že na 16. seji, in sicer na Statutarno-pravni komisiji in Odboru za finance in gospodarstvo, ki sta sprejete pripombe posredovala v obravnavo ob-činskemu svetu. Sprejet je bil Odlok o javnem redu in miru, ki bo začel veljati osmi dan po objavi v Mengšanu. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bo ponovno obravnavan na skupni seji Statutamo-pravne komisije in Odbora za finance, da bi še enkrat razpravljali o odprtih vprašanjih ter uskladili posredovane pripombe. Sprejet pa je bil že predlog, da se navedeni odlok začne uporabljati s 01.01.1997. In zakaj sele drugo leto? Zato, ker so potrebne temeljite priprave za njegovo realizacijo, saj je treba zbrati vso dokumentacijo, jo ažurirati, pridobiti točne podatke zavezancev, ki bodo osnova za izračun nadomeslila in izdajo odločbe zavezancem, „__»_,_»„__—^-_ O dlok o komunalnih taksah je bil sprejet v prvi obravnavi, prav tako posredovane pripombe. Sprejete so bile tuđi spremembe Pravilnika za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini ter spremembe Pravilnika za dodeljevanje posojil iz sred-stev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini. Za slednje področje je bil sprejet tuđi sklep o razpisu posoji- la. ::: Pogodba o i/vajanju primestnega pot-niškega prometa Domžale, Kamnik, MengeŠ, Lukovica in Moravče na osnovi enotne vozovnice sicer ureja osnovne odnose med prevoznikoma - Slovenske železnice, d.d. in Kam -bus-om, d.d., vendar so navedene občine sopodpisnice te pogodbe. S sprejemom te pogodbe bo občina svojim občanom zagotovila enotne vozovnice (tedenske, mesečne in letne) po enotni ceni obeh prevoznikov na v.seh relacijah primestnega prometa iz območij navedenih občin. Na podlagi podpisa te pogodbe bodo občine za vsakoletno dogovorjeno subvencioniranje javnega prevoza podpisa le s Kam-bus-om, d.d. posebno pogodbo. vo, zelo pomemben pa je dosežen dogovor med predstavniki občine Mengeš in direktorjem ZD Domžale, g. Svoljškom, kjer so bili soglasno izobliko-vani naslednji predlogi: Ponovno je tekla beseda o prevzemu upravljanja Zdravstvene postaje Mengeš na občino. Svetnikom je bilo po sklepu prejšnje seje predloženo zahtevano gradi- - Štroški, ki nastanejo ob uporabi pro-storov ZD Domžale v Zdravstveni postaji Mengeš in stroški, ki bremenijo Občino Mengeš za uporabo (procentualno - 12 %, oziroma 5,2 % vseh funkcionalnih stroškov) specialističnih ambulant v ZD Domžale, se medsebojno kompenzirajo. - Občina Domžale nosi stroške investicij-skega vzdrževanja ZD Domžale, Občina Mengeš pa te stroške le za Zdravstveno postajo Mengeš. - Tehnološko posodobiti specialistične ambulante, ki jih uporablja tucli postaja Mengeš v ZD Domžale, soinvestirata po dogovoru obe občini /po predvidenem ključu, delež Občine Mengeš - 12 %). Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep, da Zdravstvena postaja preide v upravljanje Občine Mengeš. Soglasno so bili sprejeti tuđi drugi sklepi, in občinska uprava mora pridobiti vsa potrebna soglasja od sedanjih občin (Domžale, Lukovica in Moravče) in potem skleniti z javnim zavodom ZD Domžale pogodbo o upravljanju. Temu bo sledila priprava predloga o načinu uporabljanja ZP ^Mengeš. O teh spremembah pa bo potrebno seznaniti tuđi Ministrstvo za zdravstvo. Marta Drčar, tajnica občinskega sveta 22 MENGŠAN ŽIVLIENIE V OBČINI ZIATOPOROCENCA LOJZKA EV SIAVKO PIŠEK Vsako pomlad sta njun vrt in dom polna lepo negovanih rož. Letos pa dišijo rože še posebej lepo, saj je pri hiši velik in pomemben praznik. Prijazno v vsem svojem bohotnem cvetenju pozdravljajo sorodnike in prijatelje, ki že tedne priha-jajo z najlepšimi željami in čestitkami h gospodu Slavku in gospe Lojzki. Petdeseta obletnica poroke je res izjemen dogodek, ki ga doži-vijo le izbranci. Ni pa to darilo, kot je na poročni slovesnosti poudaril mengeški župan Janez Per, ampak prej dosežek. Do-sežek posebno takrat, kadar morata dva sko-zi tako težko obdobje, kot so leta vojne in povojna leta. In prav v tem neugodnem času sta skupno živl-jenjsko pot začela gospod Slavko in gospa Lojzka. Že pred tem pa sta, čeprav še zelo mlada, vsak po svoje okusila oštrino življenja. le, kamor je zahajala skupaj s sestrama Magdo in Ivanko. Čeprav so ta leta že daleč, ji danes francoščina ni neznan jezik. Po vrnitvi v Slovenije) je družina nekaj časa živela v Mostah, nato pa v Mengšu. Slavkova življenjska pot se je začela leta 1923 v prijazni vasici Žažar nad Hor-julom. Bil je najstarejši otrok v deset- Zakonca Lojzka in Slavko PiSek sta 50. letnico zakonskega življenja potrdila v mengeški poročni dvorani. Lojzkina družina je doživljala grenkobo izseljeništva, saj je moral njen oče iz Tr-bovelj "s trebuhom za kruhom" v Francijo. Oče Kristjan je bil rudar v kraju Pas des Calais, kjer se jima je z ženo Magdo leta 1926 rodila tretja hčerka Lojzka, Gospa Lojzka se še danes spominja franeoske šo- članski družini, lzučil se je za trgovca, vendar je že takoj po vajeniški dobi ostal brez dela v svojem pokliču, saj so leta 1941 njegov rodni kraj zasedli Italijani. Z drugimi vaščani se je gospod Slavko vključil v vaški odbor OF. Italijani so leta 1942 zažgali Slavkovo rojstno bišo. Že ob tako hudem pomanjkanju, ki ga je prinašala vojna, je morala družina garati z nadčloveškimi napori, da je dom obnovila.. Naslednje leto so Slavka odpeljali v de-lovno taborišče na Jesenice. Nekaj mese-cev kasneje je v taborišču srečal svojo bodočo soprogo Lojzko. Pred tem je bila v partizanih, Nemci so jo ujeli in jo zaprli v jeseniško taborišče. Odpeljali naj bi jo v taborišče' globlje v Nemčijo, a se je vojna k sreči prej končala. Slabo leto po končani vojni, 9. aprila 1946 sta se Slavko in Lojzka poročila v Kamniku. Danes se z nasmehom in z iskrijo v očeh spominjata tis-tega davnega po-mladnega dne, ko sta se z zapravljivčkom in parom konj, ki so jih prav za njuno poroko pripeljali iz ■^lavkovega rojstnega kraja, odpeljala iz Mengša na matični urad v Kamnik. Življenje po vojni je bilo polno pomanjkanja: kot številni drugi sta tuđi Piskova preživljala svojo družino s trdim delom in samoodpovedovanjem. Gospod Slavko je ob delu končal srednjo ekonomsko solo, saj so delovne naloge, ki jih je opravljal zahtevale vedno več znanja. Med drugim je bil direktor Gostinskega podjetja Men- 23 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI geš, komercialist v Filcu, zadnjih deset let delovne dobe pa direktor tovarne Trak v Mengšu. Tuđi Lojzka je bila 20 let zaposlena v Traku. Njun delovnik pa se ni končal ob dveh popoldne. Neutrudno sta delala za svoj Mengeš. Slavko je opravljal številne naloge v krajevni skupnosti, pa ludi v domžalski občini: bil je dolgoletni pred-sednik KS Mengeš in neutruden delavec v SZDL. V Mengšu pa skoraj ni društva, kjer ne bi vsaj nekaj časa delala gospod Slavko in gospa Lojzka. Nepogrešljiva sta bila v KD Svoboda Mengeš, Slavko je sedaj njen častni član. Za častnega člana pa ga je imenovala tuđi Mengeška godba. Številne naloge je opravljal pri TVD Partizanu Mengeš, Nogometnem klubu Mengeš, Turističnemu društvu Mengeš in pri Mengeški godbi. Neiz-meren je njegov prispevek pri razvoju kulturnega življenja, ne le v Mengšu, ampak v celotni bivši domžalski občini, dolga leta je bil tuđi predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Domžale. Veliko zaslug ima za obnovo godbenega in kulturnega doma v Mengšu. Za svoje delo je dobil številna krajevna, občinska in republiška priznanja med drugim Red deki, Zlati lipov list ZKO Slovenije, Zlato Kersnikovo plaketo Kulturne skupnosti Domžale. Gospod Slavko je danes aktiven še pri vseh že omenjenih društvih, dodati pa moramo še Daištvo upokojencev in Društvo sladkornih bolnikov, pa še ne bomo vsega našteli. Prav to neutrudno delo in globoka med-sebojna ljubezen dajeta obema čudovito življenjsko moč in vitalnost. Tako gospa v elegantnem kostimu in gospod v črnem klobuku, ki sta po 50. letih letos aprila spet stopila pred matičarko, še malo ne kazeta svojih let. Človek bi prej mislil, da sta živahna svala na poroki svojih otrok ali vnukov, kot pa, da je za vsakim že sedem desetletij življenjske poti in skupnih 50 let zakona. Da je bilo zadnjega petka v letošnjem aprilu pred mengeško občino res veselo so poskrbeli njuni sorodniki in znanci, predvsem pa Mengeška godba, folkloristi in pevski zbor Kulturnega daištva Svoboda Mengeš. Svoja zvesta in nepogrešljiva prijatelja so pozdravili z veselo glasbo, plesom in petjem. Oba slavljenca sta se z veseljem zavrtela z narodnimi nošami, ko je zaigrala Mengeška godba. Gospa Lojzka pa je spet po dolgem času zapela s svojim-pevskim zborom, saj je bila več desetletij njegova članica. Slavljenca se najlepše zahvaljujeta vsem plesalcem, pevcem in godbenikom za iskrene čestitke, glasbo, petje in plesni program. V njuno največje veselje so s tako čudovito pozornostjo popestrili njun praznik. In zakaj gospod Slavko in gospa Lojzka za slavnostni obred ob zlati poroki ništa izbrala znane in imenitne poročne dvorane, kot je to danes v navadi? Pravila, da zato, ker v Mengšu živijo njuni otroci, vnuki in pravnuki, ker tukaj živita skupaj že pol stoletja, ker sta svojemu kraju dala svojo mladost, ga gradila in oblikovala in ga imata še danes neizmerno rada. Zato je tuđi prav, da sta svojo dolgoletno zvezo potrdila v Mengšu in ju je poročil mengeški župan. In kakšni so danes spomini na žalostne in lepe trenutke v skupnem življenju? Pravita, da je obojih veliko, več pa tistih lepih, kajti žalostne raje pozabita. Tuđi to je umetnost življenja, ki človeka izpopol-njuje in dviguje. Najhuje je bilo takoj po vojni. Za gospoda Slavka zato, ker je moral že nekaj mesecev po poroki za tri leta v vojsko. Takrat v letih 1946-1949 je bila politična situacija napeta, nova vojna bi lahko izbruhnila vsak čas. Za gospo Lojzko je bil ta čas najtežji, ker se je morala z mamo in dvema majhnima otrokoma trdo prebijati skozi pomanjkanje in samoto. Za oba pa je bil ta čas najtežji, ker ga ništa preživljala skupaj. Najlepše pa je bilo takrat, ko so se jima rodili otroci Slavko, Lojze in Darinka, pa takrat, ko sta dobivala vnuke in pravnuke. Lepi spomini sežejo tuđi v leto 1971, ko sta se vselila v novo zgrajen dom na Murnovi ulici v Mengšu. Uredniški odbor Gospod Slavko in gospa Lojzka! Ob vajinem prazniku vam iskreno čestitamo tuđi dani uredništva Mengšana, Želimo, da bi se še dolgo časa srečevali na ulicah našega mesta in na kulturnih in drugih prireditvah Ob vajini biserni poroki pa vaju spet obiščemo. Iskrene čestitke tuđi gospe Lojzki za 70. letnico, kijojepraznovala 27. aprila letos. Uredniški odbor 24 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI ZLATI JUBILEJ V MENGSU Mengeška občinaje v zadnjem času slavila enega redkih jubilejev - zlato poroko med zakoncema Lojzko in Stavkom Pišek, ki sta s svojo bogato žiljenjsko potjo pustila spomina vredne sledi tuđi našemu kraju. Povzemamo nekaj misli iz županovega nagovora cenjenima jubilantoma in želimo, da jimav zdrav ju in miru počasitečejo zlata leta. Spoštovana zlatoporočenca! Svoj čas je nekclo dejat: uspešen zakon ni darilo, temvečje closežek. Misel je modra in resnična. Ponosen sem, da smem prisoslvovali enemu redkih, a lem žlahtnejših jubilejev, ki ste /ih de-ležni izbranci. Sleherni par srne in mora upali, da mu bo usojeno po-slarali se skupaj, za kar se je potrebno medsebojno nenehno duhovno hranili. Ko sta zavezana drug drugemu, ostajala zakonca skupaj innihče ražen nj iju ne ve, kakšne so vezi, ki ju povezujejo v celolo. Sorodna sta si v vsem in eden brez drugega sta vselej samo polovica samega sebe. Dovolita, spoštovana zakonca, da se dotaknem vajinega intimnegaportreta .... verjemita, srečni smo z vama, srečni, da nam je dano ćulili vajini duši. Kar sta imela sta dala: drug drugemu, dvoji družini, nam in našemu kraju. Cenimo vajupo družini, po deki: vajina zgodba je še toliko bolj navdihujoča, kersta skupajprevedrila zares bude čaše. Življenjska pol očeta Slavka se je začela konec februarja 1923 v Zažarju nad Horjulom v številni, pozneje desetčlanski družini, a'e napol otrok je moral na Vrhniko, kjer se je v letih 1937-41 izučil za trgovskega pomočnika. Vtem jeposegla vmes 2. sv.vojna, zato je bil prisiljen priložnostno se zaposlovali v raznih javnih delih. Vojni čas je preživel v rojslni vaši in aktivno deloval v vaškem odboru OF. Že 42. leta sojim Italijani požgali dom, kar je bila res bridka izguba za številno družino. Leto pozneje je bil poslan na jesenke, v lagerpod Mežakljo, kjer se je prvič srečal z mikavnim dekellom Lojzko - poznejško živi; jenjsko sopotnico. Mamino rojstvo je konec aprila 1926. leta po svoje zaz-namovala družino s tremi hčerami. Usoda je hotela, da je bilo rojena v Franciji, kamor je bil oče premeščen iz trbovljskega rudnika zaradi kroničnega pomanjkanja dela. Tako je pustila mama Lojza svojo najvežejša leta v tuji-ni. Družina s je vrnila do-mov 1934. leta in živela do 39. leta v Moslah, nato pa v Mengšu in se trdo prebijala skozi življenje, saj so se znašli na pragu 2. sv. vojne. 44. leta se je prilkjučila v partizansko IV. Operativno cono in bila leta pozneje kot ujetnica napolena v Nemčijo. Po spletu okoliščin zaradi vojnih razmer je ostala na Jesenicah u delovskem logarju pod Mežakljo, srečala postavnega mladeniča Slavko, s katerim sta 9. aprila 46 - stopila v zakon. Skupno pol sta nadaljevala v Mengšu. Že v letu poroke je njun svet obogatil prvi sin Slavko, leto pozneje sin Lojze, 1960. pa sta dobila še hčerko, ki je podedovala mamino partizansko ime - Darinka. Že dejstvo, da je moral oče Slavko v letu poroke na triletno služenje vojažkega roka, je dovolj zgovorno, kako ležke preizkušnje so se začele za oba. Tocla vse sta jnlrpela, vse zdržala. Če ljubimo, ludi trpimo. Tako pač v življenju je. Možje najboljši prijatelj, kurjih imašv svojem bivanju. Deli s tabo svoje misli, razpoloženje, smeh in solze.je človek, za kateregaje vredno živeli. Žena pa je začimba tega, majhna nadloga včasih ampak mepogrešljiva v moževem ustvarjanju. Tako sta po očetovi vojaščini Irdno in zvesto vodila svoj jarem, opravljala številne obveznosti v poliličnem, družabnem in kul- turnem življenju. Naše meslo je lepo, bogato, prijazno: vedno in jiovsod poudar- jam - za to ima največ zaslug gospod Slavko Pišek s svojo zvesto spremljevalko ob sebi. 25 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI VSEM KMETOM OBCEVE MENGEŠ Zadeva: Informacije o občinskib subvencijah za kmetijstvo Spoštovani, v dopisu vas želimo sez-naniti z možnostmi subvencioniranja, kijih zagotavlja občina Mengeš. 1. Najaktualnejše, predstavljamo vam dogovor z Zavarovalnico Triglav (priloga) o možnostih zavaravanja poljskih posevkov. Kot je razvidno iz priložene tabele, občina sofinancira 40 % zavarovalne premije, zavarovalnica daje 10 % popust, tako da kmetje plaćate le 1/2 premije. Ce sklenete zavaravanje pri kateri koli drugi zavarovalnici, bo občina sofinancirala v enakem deležu. Na območju naše občine je bilo v preteklih letih sklenjenih malo zavarovanj posevkov, želimo pa, da bi kmetje pogosteje uporabljali te možnosti, ne pa, da o tem razmišljajo sele po nastali škodi. 2. Glede na izredno visok prispevek občine pri premijah za zavaravanje živali svetujemo, da zavarujete tuđi vso plemensko živino. Zavarovalnice, ki delujejo na našem območju (Triglav, Tilia, Adriatic), vam bodo pri sklenitvi zavarovalne police odštele občinski prispevek, če pa tega slučajno ne bi sto-rile, vam borno ob predložitvi zavarovalne police nakazali subvencijo na vašo hranilno knjižico pri HKS Domžale. Občinski regres znaša: pl. krave in telice 4.500,00 SIT, pl. kobile 6.000,00 SIT, pl. svinje 2.000,00 SIT, pl. ovce in koze 1.200,00 SIT. 3. Občinski regres za osemenjevanje krav znaša 3-000,00 SIT, torej kmetje doplačate k polni ceni le še 1.200,00 SIT. 4. Občina Mengeš ttidi letos plača celoten Strošek servisnih pregledov škropilnic in molznih strojev, če pa potrebujete tuđi drugačne usluge, nas o tem obvestitc in borno organizirali ludi druge aktivnosti. 5. Iz sredstev, zbranih iz naslova prekvalifikacije kmetijskih zemljišč, sofinan-dramo tuđi strojne ure za urejanje kmetijskih zemljišč in poljskih poti v visini 75 %, zato se za koriščenje teh sredstev prijavite čimprej. 6. Iz sredstev lanskoletnega pporačuna je Občina Mengeš kupila obračalni dvo-brazdni« plug Kverneland. Za upravljalca v letu 1996 je bil izbran Boštjan Gašper-lin, Ropretova 12 (telefon 739 635), ki bo opravljal to storitev za vse kmete v naši občini. V letošnjem letu bodo vsi uporab-niki plaćali izvajalcu le strošek njegovega dela in traktorske ure (po ceniku Ministrstva za kmetijstvo), kar je minimalni strošek za izredno kvalitetno oranje. Takoj po žetvi pšenice ali ječmena borno pripravili demonstracijo oranja, kjer si boste lahko vse ogledali, pogovorili pa se borno tuđi 0 nadaljnjem delu. Ker so tuđi v letošnjem letu predviđena sredstva za nakup strojev, nas obvestitc, kateri stroj bi bil po vašem mnenju najprimernejši (škropilnica, stroji za obdelavo tal, sejalnica ...)? Janez Per, župan SODELOVANJE ZAŠČITNO - REŠEVALNIH ENOT OBČINE MENGEŠ OB PRIHODU PAPEŽA V LJUBLJANO Vsoboto 18. maja se je na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani, na svečanosli ob prihodu papeža Janeza Pavla II., zbralo okoli 100.000 ljudi, kar je prav gotovo izreden dogodek, ki zahteva ćelo vrsto zaščitnih ukrepov. Taka prireditev zahteva tuđi organiziranje nuđenja pive pomoči udeležencem svečanosti. Ta dolžnost je bila naložena organizaciji civilne zaščitc Ijubljanke regije. Ker na nivoju regije ni organiziranih dovolj enot za prvo pombč, je Minislrstvo za obratn-bo v ta projekt vključilo nekatere občine na območju' ljubljanske regije. Med njimi je bila tuđi Občina Mengeš, ki je soclelo-vala z eno trojko prve pomoči. Ker je naša organizacija civilne zaščitc cna manj.ših, so bili pripadniki vključeni v enote civilne zaščite občine Domžale, kamor jih je razporedila Izpostava Ministrstva za obrambo Domžale. Pripadniki civilne zaščite so posebej za ta dogodek opravili 9-urno usposabljanje za nuđenje pve pomoči ob naglih obolenjih, ki je bilo organizirano poleg rednega usposabljanja enot za prvo pomoč, ter 4-urno generalko, ki je bila izvedena 11. maja na hipodromu v Stožicah. Na svečanosti je bilo pripadnikom civilne zaščite z območja Izpostave za obrambo Domžale zaupano nuđenje prve medicinske pomoči naglo obolelim v sektorju 26 ME'NGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI "B", pomoč postajam prve pomoći ter razdeljevanje pitne vode. Zahvaljujoč soncu in rahlemu vetru, ki je preprečeval višje temperature zraka, je bilo intervencij nuđenja prve pomoći precej manj od pričakovanih. Delo je bilo kljub temu naporno, saj so pripadni-ki civilne zaščite na prizorišče dogodka od.šli že v petek ob 22.00 uri, z delom so zaključili naslednji dan ob 15.00 uri, torej so delali 17 ur. Pri vzdrževanju reda je policiji pomagalo tuđi 30 prostovoljnih gasilcev iz Mengša, Loke in Topol, ki so, tako kot pripadniki prve pomoći, dobro opravili svoje naloge. Peter Gubanc, predsednik Odbora za zaščilo in reševanje Pripadniki civilne-zaščite na hipodromu v Stožicah SDS SDS Social Demokratska stranka Slovenije v Čestitamo Slovenija! Spočeta neodvisna 26. decembra 1990, rojena svobodna 25. junija 1991, priznana 23. maja 1993. Vedno si bila ponosna in samozavestna, danes si mlada, sposobna, inteligentna, v začasnem stanju pubertete in neorganizirana. Perspektive so dobre, lahko tuđi odlične, če boš izvirna v idejah in akciji, stabilna v politiki in spoštovana v partnerstvu. Imaš spretne, natančne in delovne Slovence. Ponosni, srečni in hvaležni smo, da imamo temelj za obstoj in dobrobit Slovencev. Vse najboljše! Social Demokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš, predsednik mag. Tomaž Stebe SKD Vsem prebivalcem Mengša in okoličanom čestitamo ob peti obletnici državnosti. OO SKD MENGEŠ CMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MENGŠA. UDELEŽENCI CENTRA ZA MLAJŠE ODRASLE IN DRUŽBA MIAMIGO 11 MENGŠAN PODJETNIŠTVO Predstavitev obrti in podjetništva DOMŽALE 7. 6. - 14. 6. 1996 Območna obrtna zbornica Domžale je organizirala v teniski hali v športnem parku v Domžalah razstavo izdelkov in storitev obrtnikov in podjetnikov iz območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Zanimanje za razstavljanje je bilo veliko, saj je več kot 150 obrtnikov in podjetnikov zakupilo 4000 m2 razstavne površine. Razstava je bila odprta vsak dan, od 7. 6. do 14. 6. 1996, od 9.00 do 19.00 ure. Osnovni namen razstave je bil predstavitev, a tuđi tokrat ni Šio brez trgovine. Tako je bilo na zunanjih površinah precej prostora namenjene-ga prodaji. Zlasti bogata pa je bila gostinska ponudba, z glabo v večernih urah. HLer zbornica združuje obrtnike in podjetnike, ki opfdvljajo obrtno dejavnost s področja vseh štirih novonastalih občin, je pomemben podatek tuđi to, da so se na razstavi predstavile vse občine s svojim programom. Dan Občine Mengeš je bil 13. 6. Poleg predstavitve dejavnosti v občini je od 17.00 ure potekal kulturno-zabavni program. Sodelovali so: Mengeška godba, folklorna skupina Svoboda Mengeš, Ansambel Stopar, Turistično društvo Mengeš, Harmonikašice Župan, plesna skupina Ml AMIGO; povezovalec pa je bil Niko Robavs. Tuđi ostale občine so pripravile zanimive programe. Wrganiztor razstave je ob tej priložnosti izdelal tuđi katalog obrti in podjetništva. Ta zajema podatke o vseh 1637 članih zbornice, Ići so raz-deljeni po glavni dejavnosti. Katalog bo marsikomu v pomoč pri iskanju informacij o tem, kdo opravlja kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. ieleli smo, da bi razstavo obiskalo čim več ljudi, zato tuđi ni bilo vstop-nine, ki bi lahko marsikoga odvrnila od obiska. Namen razstave je bila predstavitev obrtnikov in podjetnikov, vse ostale, spcemljajoče prireditve, pa naj bi obiskovalcem polepšale obisk. Občinska uprava Vpetek, 07.06.1996, je bilo v Domžalah slovesno odprtje obrtno-podjelniškega sejma. Istega dne so organizatorji v kino dvorani Pripravili problemsko konferenco, na kateri so sodelovali tuđi slrokovnjaki republičkih inštitucij. Obiskovalci, zbrali smo se v manjšem itevilu, morda je bila neprimerna ura za te namene, so zadevo vzeli resno in žć vnaprej napisali oporne točke za izholjšanje papirnatih obveznosti malega gospodarstva do iržave. Ceprav so bili govori gostov zani-nivi, so domaćini svoje dileme izrazili teht-io in brez zadržkov. Upam, da bo vsaj kate-■a od te ugledala luč sveta! "MENGEŠ SE PREDSTAVI" NASEJMU OBRTI IN PODJETNIŠTVA V DOMŽALAH Predzadnji dan sejma, ki se je otlvijal v Ten-tenu, je bil dan mengeških obrtnikov in podjetnikov. Domžalam in obiskovalcem so se predstavila društva s kulturnim programom. Naj se ve, kdaj in kje je prlsotna mengeška občina! Okrog odra je bilo veliko gledalcev, marsikoga so ćelo pete zasrbele. Na nasled-njern sejmu pa spet na svidenje! Tuljana Sivec Slrmšek Tekst in foto: Tatjana Siveć"Sfflf)šek 28 MENGŠAN: PODJETNIŠTVO PODJETNIŠKO ZDRUŽENJE MENGEŠ, PZM - Mengeški podjetniki Prostovoljno združenje mengeških podjetnikov, obrtnikov in zasebnikov, 1234 Mengeš, Slovenska c. 28, Slovenija, TeL/Fax. 737317 V imenu in za organizatore vabim občanke in občane na praznovanje 5-rojstnega dne naše mlade države. Velika zabavna prireditev s srečelo-vom in velikim ognjemelom bo vpelek, 21.06.1996, spričetkom ob 20. uri. Ob 18.30 uri bopo Mengšu povorka. Zbor je pred Gasilsko-godbenim domom, zaključek popoUrvanja po Mengšu pa bo v Športnem parku pri Osnovni soli Mengeš, kjer bo slavnos-tna prireditev (organizator je Kulturno društvo Franca Jelovška), po tem pa zabava, ples, glasba do zgodnjih jutranjih ur (organizator Podjetniško združenje Mengeš) z znano pevko Heleno Blagne. Namen zabavne prireditve s srečelovom: V većini mengeški podjetniki in obrtniki, nekaj tuđi izven naše občine smo prispevali nagrade za bogat srečelov. Srečkše ni v predprodaji, zato prosimo, da počakate do petka, kajti vsaka srečka zadene. In ne vprašajle, najboljše in največje nagrade so vredne več kot 200.000,00 SIT. Izplača se jih kupili čim več, zmanjkalo jih bo. Zakaj to delamo? OŠ Mengeš je bila grajena v času, ko še niWt»l|i.^ Lčlen Razpisana vsota posojila znaš; 4.500.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednjf namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskil proizvodnih in pomožnih objektov, b) za izgradnjo in adaptacijo prostore« za dopolnilno dejavnost na kmetijah, c) za nakup opreme, ki se vgrajuje \ kmetijske proizvodne objekte in z; dopolnilno dejavnost na kmetijah, d) za nakup opreme za namakanje ii odvodnjavanje, e) za nakup kmetijskih in gozdnil zemljiŠč. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje, last niki kmetij na območju Občine Mengeš če ima vsaj en družinski član statui kmeta in investirajo na osnovi usmer itveno razvojnega programa, ki ga j< izdelal kmetijski svetovalec. Kraj investi čije mora biti na območju Občin< Mengeš. 4. člen Posojilo se prvenstveno dodeljuje prosil cem, ki bodo lahko z dodeljenimi sred stvi dokončali investicijo, ki posojila i: občinskega proračuna še nišo 'prejeli prosilcem s področij s težjimi obelovalni mi pogoji ter kmetom, ki jim je kmetijski dejavnost edini vir dohodka. 31 MENGŠAN 5. člen Doba vraćanja posojila je 5 let, letna obrestna mera je TOM + 5%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu spogoji iz posojilne pogode, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, posojila ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Mengšanu na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, z oznako "posojilo za kmetijstvo". Prošnja za posojilo mora vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. eien Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. posestni list za celotno posestvo, 2. potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, 3. izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta, i. usmeritveno razvojni program kmetije, 5. gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o pri-glasitvi del, 6. predračun za gradbena dela, oziroma nakupa opreme ali strojev, J7. poročilo oz. oceno kmetijskega sveto- j/alca o izvršenih in še potrebnih vlagan- iih za dokončanje investicije, p. overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih eemljišč. ] : • 9. člen '^epopolne in nepravočasno vložene orošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Komisija za kmetijstvo in oceno škod na kmetijskih površinah bo najkasneje v 15 dneh po preteku razpisanega roka spre-jela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu obveatila vse prosilce o iziđu natečaja. 11. člen Posojila se plasirajo preko HKS Domžale, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo. Predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš Alojzijjanežič Na podlagi 8. člena Pravilnika o ugodncm kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, ŠL 14/96), je Občinski svet Občine Mengeš na korespondenčni seji 14. junija 1996 sprejel sklep ORAZPISU POSOJILA ZA UGODNO KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI MENGEŠ Lčlen Razpisana vsota posojila za podjetnike, obrtnike in druge zasebnike znaša 20.500.000,00 SIT; od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene: - v znesku 20.500.000,00 SIT po letni obrestni meri TOM + 3 % za: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - izdelava dokumentacije,zahtevnih pra-jektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, pro-mocij, itd.); - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo' poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; - pospeševanje turizma v občini. 2. člen * Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovcn proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - so turistično in promocijsko usmerjene - ki opravljaju deficitarne storitvene dejavnosti. , 3. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom (obrtnikom), in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem ocganu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije, morata biti na območju Občine Mengeš. v 4. člen Doba vračanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. R A Z P I S I 32 MENGŠAN 5. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, čc v roku 3 mesecev od prejema sklepa o cloclelitvi posojila, ne izrabi posojila. * 6. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo po objavi v glasilu Mengšan, do vključno 19.7.1996, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš z oznako "kredili za podjetništvo". Prošnja za posojilo mora obvezno vsebo-vati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predviđeno število novozaposlenih . delavcev. 7. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - fizične osobe: potrdilo o vpisu v vpis-nik podjetnikov žobrtnikovž oziroma drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register. 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP - izpostava Domžale, - pravne osebe: BON 1, 2, 3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele poslovati. 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov _ za popravilo opreme: predračun ali račun, Pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnoga popravila, " pri nakupu patenta in blagovne Znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanjn ter opremljanja zemljiš-ča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljen-jo oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli naraeravana deki in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dolxi vraćanja posojila, 4. dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklonila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 8. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen Komisija za ugodno kreditiranje podjet-ništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Mengeš bo najkasneje v 15 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o iziđu natečaja. 10. člen Posojila se plasirajo preko HKS VIGRED p.o. Mengeš, s katero Občina Mengeš sklone ustrezno pogodbo. Predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš A lojzijJanežič PRI SOSEDIH TRADICIONALNI TRIMSKI POHOD RASICA 96 Društvo upokojencev Moravče (pohodni.ška sekcija) že ne-kaj let organizira Trimski pohod Rasica. Tak pohod je bil v so-boto, 20. aprila 1996 s startom v Trzinu, za moravske pohodnike z udeležbo sodom članske skupine. Priložena fotografija je nastala pred Planinskim domom Rasica oz. Rašiške čete, na visini 641 m. Colotno traso je lepega sončnega sobot-nega dne prehodilo veliko Ijubiteljev narave. Zadnja kontrolna točka je bila pri Lovski koči (opekarni) v Mengšu. Zanimivo je bilo ludi že drugo organizirano srečanje na Rasici z upokojenci -pohodniki iz Dl) Bukovica - Šinkov turn, Komonda in Moravče. Srečanje je bilo v prostori!) Planinskoga doma, vzclušjo je bilo enkratno. Prijateljsko pa se pomonjkujomo na ostalih organizirani!] srečanjih preko celega lota. Toh srečanj se vsi upokojenci veselimo, saj lepo preživimo čas v naravi - pohod-ništvo, kolosarjonje in balinanjo. Tako sročanje je bilo 25. maja % pod "Jenkovo lipo" v Dvorjah pri Cerkljah. Srečali so se kolesarji Gorenjske, med njimi ludi Moravčani. Na tem pohodu je bilo za veliko udeležencev pohodnikov poskrbljeno za jedačo in pijaco. Med pohodniki je bilo veliko šolarjev i/, okolice Kamnika, mladine in starejših. Bile so pravcalo kolone, saj nam je bilo tuđi vreme naklonjeno. Ta pohod nam bo ostal še dolgo v spominu, saj smo spletli nova poznanstva in prijateljstva. R A Z P I S I 33 MENGŠAN Rasica je vas, ki je znana iz. NOH. Nemci so jo za/guli septembra 1a še toplo malico z vrčkom hladnega piva Union. Kadoslni, nasmejani in srečni kolesarji so si lahko veliko po-vedali, dobrega in slabega. Posebno jih je ganil iopel sprejem in jiostrcžbo Morav-čanov. Kot spomin na to srečanje je nastala skupinska fotografija predsednikov drušlev in vodij kolesarskih sekcij. Ker je bila vožnja nazaj v Mengeš naporna, smo se nekaj pred 12. uro poslovili a stiskom ■ rok, zaželeli srečno in varno vožnjo z "nasvidenjeprihodnje leto". Jože Novak Foto: Angelca Novak PRI SOSEDIH 34 MENGŠAN PRAZNIKI IN OBIČAJI TELOVO ^~ etrtek, po ncclelji Sv.Trojicc, je ■ praznik presvetega Rešnjega V-> Telesa, TELOVO. Cerkev na ta dan slavi, v Kristusovo telo spremenjeni kruh in ga hrani v cerkvi v tabcrnaklju. Spomin na prvo spremenitev bi se moral obhajati na veliki četrtek, kar ni mogoče. Cerkev do 13. stoletja tega spomina ni praznovala. Sele neka redovnica, sv. Julijana iz Louvaina, je" baje v nekem viđenju dobila pobudo za uvedbo tega praznika. Začeli so ga obhajati najprej v njenem domaćem' mestu, v Louvainu v sedanji Belgiji. Ko je tamkajšnji škof Urban IV. leta 1261 zasedel papeški prestol, je leta 1264 ukazal praznik vsej Cerkvi. V spomin na veliki četrtek naj se praznik obhaja v četrtek po trojiški nedelji. Sv. Tomaž Akvinski je zložil zanj čudovite himne, v katerih se globina in bistrina misli družita s čistim in gladkim pesniškim izrazom. Toda tedanji papeški "interregnum" ni dovoljeval posebne poslušnosti ukazom iz Rima, zato je sele Klemcntu V. leta 1311 uspelo uvesti praznik. Z rastočim čaščenjem oltarnega Zakramenta je dobivalo obhajanje nje-govega praznika jasnejše obrise. Značilno zanj je, da Evharistijo vzdignejo iz taber-naklja in jo v razkošnem sprevodu pone-so na ulice in ceste, med polja in travnike. V bleščeči zlati monstranci, pod brokatnim vladarskim nebom, v sprem-stvu bander, godbe in pevcev, ob strel-janju možnarjev in pušk, med zelenjem, cvetjem in gorečimi svečami je Gospod v beli hostiji nastopil odslej vsako leto svojo zmagoslavno pol. Telovska procesija ni toliko prošnja ali spokorna procesija, marveč predvscm izpoved vere, . slavje Evharistije in pričevanje za katoliško ■ Cerkev, čeprav ne opušča prošnja za božje varstvo in pomoč. Med petjem čudovitih himen se ustavi pri štirih oltarjih, postavljeni so na vse štiri strani neba. Diakon bere začetek vseh štirih evangelijev, pred vsakim oltarjem po enega. Slede pomembne, slovesno 'pete prošnje za varstvo pred strelo in hudo uro, pred kugo, lakoto, vojsko in vsakim zlom, pred naglo in nepredviđeno smrtjo, prošnje za sad zemlje in zoper sovražnike svete Cerkve ter za varstvo cerkve same. In med samim blagoslovom z Najsvetejšim prosi duhovnik za blagoslov, obrambo in varstvo kraja in njegovih prebivalcev, polja in zemeljskih sadov... Pomembna vsebina in obetavna moč te procesije je že od vsega začetka zbujala neizmerno zaupanje vanjo. Zato prih'aja 0 Telovem na dan vse razkošje in šijaj, ki ga ljudstvo in cerkev premoreta. Pri nastajanju zunanje oblike se je telovska procesija zgledovala pri starih prošnjih obhodih. Toda že v 14. stoletju so se pojavile štiri postaje, ki so bile novost. Sama procesija pa je vabila gorečnost in domišljijo, da so jo začeli bogatiti z raziičnimi živimi slikami in prizori, jo vodili pod razkošno ozaljšanimi slavolo-ki, mimo bogato okrašenih hiš. V 15. stoletju so papeži v Rimu sami v procesiji nosili monstranco. Pij II. Piccolomini je za svojega zdravljenja leta 1462 v Viterbu priredil telovsko procesijo, pri kateri je prišel do izraza ves sijaj renesančnega praznovanja. Toda živih slik v procesiji tedaj še ni bilo, razpostavili so jih ob poti po mestu. Sele barok je začel vstavljati v procesijski red žive slike in prizore na vozovih. Znano je, da je veliki španski dramatik Pedro Calderon (1600-1681) napisal okoli 80 kratkih iger, ki so jih uprizarjali med telovsko procesijo; zato se ' imenujejo "autos sacramentales" (zakramentalne igre). V deželah, kjer je pritisk luteranstva izzval protireformacijo, je postala telovska procesija močno orožje katolicizma. Zato so ljubljanski protestantje na praznik sv. Rešnjega Telesa leta 1598 z orožjem strahovali meščane, na kar še danes spominja kamniti križ na Ambroževem trgu. Škof Hren je lahko sele po nekaj desetletjih, leta 1601, vodil šenklavško telovsko procesijo "obdan z vsem zmagoslavjem in sijajem". Cehi in bratovščine so prišli s svojimi zastavami. Ob igranju godbe in veselim pokanjem topičev je šla procesija po ljubljanskih ulicah in udeležilo se je ni le ljudstvo, temveč tuđi zastopniki oblasti. K sijaju telovskih procesij so v izdatni meri prispevali jezuiti. Poznejši jezuitski kronist nam na široko opisuje procesijo iz leta 1622. Po svojem sijaju se je zlahka merila s podobnimi procesijami v tedan-jih evropskih mestili. Procesija je šla iz jezuitske (sedanje šentjakobske) cerkve po Starem trgu, nato čez Čevljarski most na Breg, po Križevniški in Cjosposki ulici, mimo sedanje univerze do nekdan jega kapucinskega samostana (na sedan jeni Kongresnem trgu), po Wolfovi ulici, čez frančiškanski most (današnje Tromostovje) in mimo stolnice do frančiškanov (na sedanjem Vodnikovem trgu), od ondod pa po Mestnem in Starem trgu spet nazaj k sv. Jakobu. Procesija se je pomikala pod petimi velikimi slavoloki, najlepši je bil na koncu Čevljarskega mostu, najvišji pa 35 MENGŠAN pred Rotovžem. Slavoloki so bili ozaljšani z znamenji Jezusove družbe, papeža, Gesarja in ljubljanskega mesta. 'Na vsakem slavoloku so bili razpostavl-jeni igralci - brez dvoma jezuitski dijaki -iki so predstavljali ali angele ali muze in jdeklamirali primerne pozdrave Najsve-tejšemu. Ob poti, ob kateri se je po-mikala procesija, je stalo dvanajst odrov jC'theatra"), bogato ozaljšanih in prev-jlečenih z dragocenimi preprogami. Na odrih so jezuitski dijaki predstavljali "žive jslike" ali alegorije; sv. Ignacij kot vojščak, jkot dobrotnik revežev, kot romar, kot [redovnik; ustanovitelji tedanjih redov s :sv. Ignađjem v sredi itd. Procesije, ki jih je prirejala svetna 'duhovščina, pa so bile bolj sproščenc in pišane. Telovske procesije so se razvile v dve 'smeri: v mestne in v podeželske. V mestih je bila - in je, kjer je še - telovska procesija manifestacija, ki ima svoje gledalce. Na deželi je telovska procesija ipobožnost, ki pravzaprav nima gledal-icev. Če le more, se je vsak faran udeleži, [v njej sodeluje. Bogoslužni obred je seveda povsod enak. Novi čaši so prinesli tuđi na našem podeželju velike spremembe, zato so le malokje ohranili stari sijaj telovskih pro-cesij. Naši opisi podajajo v glavnem podobo, ki je veljala do druge svetovne vojne. Skoraj povsod na Slovenskem so za telovsko procesijo zasajali ob cestah mlaje in slavoloke, oltarje pa so postavljali v ute iz zelenja. Le-te so bile iz mladih brez ali iz velikih lipovih, bukovih ali ćelo akacijevih vej. Ob poti so zasajali prav tako brezove, lipove, jgabrove ali jelševe veje, ponekod s» jih ikar naslanjali na hišne stene. Marsikje so jza blagoslove med procesijo uporabljali zidane vaške kapelice. PRAZNIKI IN OBIČAJI Polcg zelenja in vej ima svoj obredni pomen tuđi telovski šopek. Naberejo si ga predvsem deklcta. Na Gorenjškem so nesli na Telovo v cerkev k blagoslovu tele rože: Marijine laščke, zaspančke, mračnice, strašnice, hrastovo perje, šmarnično perje, kresnice, jezusovo gajžlo, šmarski križ in deteljico. Tuđi v Mengšu so si nabrala dekleta svoj "pušeljc", bodisi iz poljskih in travniških rož ai pa iz vrtnih. Mengeški "pušeljc" ima potonike, vrtnice in šmarnice, dru-god so ga naredile iz marjctic, travniške detelje, bogkovih in marijinih laskov. Vse skupaj so povezali v šmarničnim listjem. Domača dekleta so. dala ta pušeljc k oltarju, kjer je bil blagoslov; druge so ga pa nosile s seboj - v Mengšu so trgale spotoma cvetne liste in jih potresale pred vsakim oltarjem. Telovo je blesteči sklep pomladanskih praznikov Gospodovih. Svetniški prazni-ki spet nekaj več pomenijo. Tako pomemben praznik Telovo je moral postati tuđi vremenik. V glavnem velja, da mora biti na Telovo lepo vreme: Ce je na Telovo jasno in gorko, bo štiri tedne tako. Če je ta dan lepo vreme, da se slama lepo sušiti. Nasprotno pa dež tega dne ne napoveduje dobrega: Ce na Telovo grdo vreme zadrži procesijo, se težko potlej suši seno. Če na sv. Rešnjega Telesa dežuje, tisto leto gosenice repo jedo. (Niko Kurel) Starosvetne šege in navade Franc Veider Vprejšnji številki Mengšana je v sastavku "Od križevega leđna do Binkošti"prišlo do neljube napake. Med besediloje bila vstavljena risbica, ki tja ni sadila. Bralcem Mengšana se iskreno opravičujemo! tehnična urednica NAŠI PESNIKI Tvoja pesem Tisoče je dni minilo, ko pisala si mi pismo. Vedno mislim jaz na le-Ijubezen, neomajna. Vesela, mlada vse si sirila, da bi skupaj midva bila, a jaz zelen in mlad-Ijubezen neomajna. Oba že v leta sva prišla močna in vsa prežela, vendar še ni izpeta Ijubezen neomajna. Je mnogo že minilo let in spet si rekla TJUIHM 'IV.. Ce to je res, si dala mi polet, Ijubezen neomajna. O, da bi masa večno trajala, da gledal bi te iz profila. Ljuba moja, draga mila, Ijubezen neomajna. Bom večno upal, nikoli obupal. Po tebi brepenim. -Ijubezen neomajna. Rana "stara', bodisrečna, kolkor moreš sploh Ti bit. V meni ti boš vedno večna -Ijubezen neomajna. A tvoj oslal bom vedno sam, le v mislih pisanih besedah, ostal na koncu bo le ah -Ijubezen neomajna. Zadnja kitica naj spleta moje misli, moj obraz, prišel še ni zdaj najin čas -Ijubezen neomajna. Enot Rathav 36 MENGŠAN V zadnjih dveh mesecih seje zvrstilo kar nekojprireditev, kijihje organizirala šola ali pa so na njih sodelovali naši učenci. ■ 25. aprila je otroški zbor sodcloval na republički reviji pcvskih zborov v Zagorju. Skupaj z zborovodkinjo gdč. Nalašo Stopar je prejel pohvalne ocene in čestitke, saj so se mladi pevei s svojimi dosežki predstavili na zavidljivi reviji, kol je zapisano v eni od ocen strokovnjakov. ■ Istega dne smo v dvorani kulturnega doma Mengeš pripravili prireditev, katere nosilei so bili učenci bili učenci 5.a in razredničarka go. Nada Cotman s programom Tuđi drevo ima srce. Sodelovala je tuđi skupina Otroci za edinost. Prireditev je bila humanitarnega značaja. B V sobolo, 25. maja, je bilo veselo na zunanjih površinah. Zaključck programa tega dne je bilo rajanje v izvedbi družbe MI AM1G0. ■ Predstavitev živlejnja in dela velikega mengeškega rojaka Janeza Trdine v besedi in z dokumenti je bila v sklopu praznovanja občinskcga praznika v solski avli - 27. maja. Na pripreditvi Kdor vesele pesmi poje so nastopili trije šolski zbori Icr nekaj vokalnih in instrumentalnih solistov. ■ Ansambel New Swing Quartet je soli 6. junija ob mengeškem šolskem jubileju (200 let!) podaril koncert. Za poslušalce -škoda, da dvorana ni bila polna - je pome-nil izjemno doživetje. ■ Poleg navedenih so bile še številne slovesnosti ob prazničnih in spominskih dnevih, naši učenci -pa so sodelovali še na številnih športnih prireditvah na območni, regijski in državni ravni. ■ Učenci 8. razreda so 13. junija pripravili v šolski avli slovesnost za starše ter učitelje ob zaključku njihovega šolanja. Pri izvajanju prireditev nam, je večkrat _______________________________________ pomagala družba Ml AMIGO, zlasli z ozvočenjem w /desnim programom, cvetličarna Marjeta Šušlarpa jeposkrbela za lepši viclez odra; za pomoć se zahvaljujemo. Branko Lipar NAŠA ŠOLA 37 jMENGŠAN NAŠA ŠOLA *^S^-^__L-^C ^\ ML. DEl^LiC£-\2.n£STC / ^EIilC DAWD ^- MESTO: HELENA P€Č(0JK ^ASPER SEfiiAClC / HINI op6o7^, ^) HIR6LA toć 5P£LA SURGAR V ^ x/ TOMAZ kUS^.e- TET€R SITAR \^^.-5,R ^/ HAJA ZOR.HAN MANUCLA ČUĆ i'c Wiooo^) ^^~------—^-"^ 5AR-EAEA KC8A(/5 , ^~_____--------------* I 38 MENGŠAN IZOBRAŽEVANJE KNJIŽNICA Vvsakem kraju je knjižnica nedvomno kultumo-informa-cijsko središče. Z veseljem ugotavljam, da tuđi največja enota Knjižnice Domžale, knjižnica v Meng.šu, postaja vse bolj neločljivi del kraja in okolice. Prostori knjižnice meriju trenutno 111 m2. Glede na število prebivalcev občine (okoli 6500), bi potrebovali okoli 230 m2 prostora. Poleg oddelkov za mladino in odrasle, bi knjižnica potrebovala še čital-nico, priročno skladišče in prostor, kjer bi lahko organizirali manjše kulturne prireditve (predstavitve knjig, pravljične ure). Po nedavnem razgovoru z gospodom županom, upamo, da se bomo preselili v nove, večje prostore ter knjižnico posodobili. V prvih petih mesecih letos je knjižnica v Mengšu pridobila 346 enot knjižnega in 80 enot neknjižnega gradiva. V knjižnici najdete trenutno 23 naslovov periodike. Med novimi knjigami prevladujejo lep-. oslovne za odrasle in mladino, sledijo pa knjige s področja družbenih ved (prava, pedagogike, sociologije, politike), nara-voslovne knjige, knjige uporabnih ved (medicina, računalništvo, vrtnarstvo, gospodinjstvo), psihologija in etika, zgodovinske knjige ter knjige s področja umetnosti. Podatke o izposojenem gradivu posredujem za prvo tromesečje tega leta. Od ja-nuarja do konca marca so si bralci v knjižnici v Mengšu izposodili 6.527 enot knjižničnega gradiva. Največ seveda lep-oslovja. Ugotavljam, da je nabavna politika usklajena z izposojo gradiva. V istem obdobju je knjižnico obiskalo 7.155 bralcev, kar je približno toliko kot v istem obdobju lani. Veliko članov knjižnice v Mengšu obiskuje hkrati tuđi osrednjo knjižnico v Domžalah, pri tem nimajo nikakršnih dodatnih stroškov. Na razvoj krajevne knjižnice v Mengšu gledam z optimizmom. Seveda bo omogoče naše nacrte uresničiti samo s pomočjo lokalne skupnosti in njenimi oblastmi. IZPOSOJA V KNJIŽNICI DOMŽALE - ENOTA MENGEŠ od 1. 1. do 30. 3. 1996 Splošno 0 35 Filozofija 1 207 Verstva 2 26 Družbene vede 3 ■ 150 Naravoslovje 5 266 Uporabne znanosti 6 482 Umetnost 7 264 Zgodovina 9 151 Leposlovje L 4946 IZPOSOJA - UDK KLASIFIKACIJA Teh načrtov pa je kar nekaj. Najprej že omenjena preselitev in posodobitev, povezava knjižnice z vzajemnim katalogom (COBISS), kodiranje gradiva in članskih izkaznic. Naj na koncu vse bralce glasila Mengšan povabim k obisku knjižnice v Mengšu. Odprta je ob ponedeljkih in četrtkih od 13.00 do 18.30 ure ter ob sredah od 9.00 do.13.00 ure. Marjan Gujtman, ravnatelj 39 MENGŠAN 1ZOBRAŽEVANJE NABAVA V KNJIŽNICI DOMŽALE - ENOTA MENGEŠ Obdobje: 5.1. do 9.5.1996 Skupaj nabava I Znanost in znanje na splošno 0 27 j Filozofija 1 10 IVerstvo, teologija • 2 3 'Družbene vede 3 29 i Naravoslovne vede 5 18 i Uporabne vede 6 17 < Umetnost 7 5 Ijezikoslovje • St) ■ 2 < Književnost 82 100 : Literarna teorija 820 4 Zgodovina 9 12 Drugo Drugo 119 : Skupaj nabava 346 SKUPNA NABAVA V ENOTI MENGEŠ IZPOSOJA V KNJIŽNICI DOMŽALE - ENOTA MENGEŠ od 1. 1. 1996 do 30. 3. 1996 IZPOSOJA ODRASLI/MLADINA Skupaj odrasli 3339 Skupaj mladina 3190 Skupaj nerazpore j eni 626 Skupaj 7155 VAŠA POŠTA ODGOVOR NA OFTIMISTOVO PISANJE V Mengšanu se že nckaj mesecev objavljajo prispcvki, ki jih podpisuje optimist. Res je, da je naš mesečnik namenjen kritičnim occnam in mnenjem, katere bralci radi prebere-mo, če so koristna in napisana z dobrim namenom. Pričakujcmo pa, da so takšni članki ppdpisani z avtor-jevim polnim imenom in priimkom. Optimistovo "klatenje", ki je že žalji-vo, pa tuđi polno neresnic, pa ne koristi nikomur, še samemu optimistu ne. Torej, gospod ali gospa optimist, mogoče ćelo optimista ali optimisti, le pogumno na plan s svojinu" imeni! Korajža velja! Poštenje pa tuđi! Če pogum le ni vaša vrlina, pa nam v bodočc prizanesite s svojimi panfleti! Odgovorno urednico in celotno ured--ništvo pa naprošamo, naj dobro premislijo, preden se odločijo za objavo anonimnih prispevkov. Občanke in občani Občine Mengeš; 40 MENGŠAN Spoštovani bralci! Mengšan je mesečnik, glasilo občine Mengeš, ki ga izdaja občinski svet. Clani uredniškega odbora smo imenovani od občinskega sveta sicer kot kandidati političnih strank. Povedati moram, da nas polovica ni včlanjenih v stranke. Naše delo naj bi obsegalo enako delo, kot obsega delo kateregakoli drugega odbora. Stimulirani smo enako. Upam pa si trditi, da v vsakega Mengšana vsakdo izmed nas, ki smo napisani v kolofonu ludi tokrat, odgovarja za to, da je glasilo čim bolj pestro, raznoliko. Obseči želimo čim več dogajanj v naši mladi občini. Žal se dostikrat dogodi, da za posamezen dogodek niti. ne vemo, marsikdo pa je užaljen, če ravno na njegovi prireditvi ni predstavnika Mengšana. Brez dlake na jeziku lahko povem, da naloga članov uredniškega odbora ni hoditi od prired-itve na priredilev, še najmanj pa ne nameravamo polagati računov, če za to ne vemo. Že večkrat smo prosili, da nam sporočajte, da pišete, fotografirate, beležite, ... Slovničnih napak se ne bojte, zato imamo leklorico, pa še njej včasih uidejo napake. Prepričana sem, da tako aktivna občina kot je naša zahteva profesionalnega no-vinarja, človeka, ki bo ne le s srcem pri stvari, pač pa bi imel za to nalogo več časa. Naloga uredniškega odbora je pregledati gradivo, izločiti, po potrebi, vendar se to ne zgodi pogosto, prispevke, ki so za našo občino manj pomembni; če imamo na voljo več fotografij, jih izberemo po lastni presoji. V odboru se strinjamo, da sta na isto temo dovolj dve ali tri fotgrafije, včasih ćelo ena sama. Ne bodite užaljeni, če bo kakšna fotografija ostala na naši mizi oz. v kuverti pri vas doma. Naša vloga, pravzaprav naloga pa je odgovarjati za istovetnost avtoriziranih prispevkov. Vsak dopisnik ima pravico, da se ne podpiše s pravim imenom inpri-imkom, uporablja psevdonim. Zakaj ne? Še bolj pomembni in vplivni Ijudje so se posluževali tega, pa se mi ne bi. Včasih dopisnik napiše, daje naslov na voljo pri urednici. Takrat mi lahko izdamo, kdo je avtor, čeprav v časopisu nipodpisan. Nekajkrat se je že zgodilo, da avtor želi ostati do nadaljnjega neimenovan. Do tega ima vso pravico. Kot odgovorna urednica vem za vsakogar, kdo je. Vemo, da je Optimist že marsikomu posivil lase. Nekdo je rekel: poglej tište, ki to delajo, ne liste, kipišejo o tem. Če bi bilo vse v redu, ne bi imeli o čem pisati. Velja za Optimista enako?! Z veseljem borno objavili vaše odgovore, dileme, polemiko na njegovo pisanje. V uredniškem odboru spoštujemo vsako mnenje. Prepričani pa smo, da se bo ludi Optimist enkrat razkril. Zagolovopa to ni nihče iz uredniškega odbora, naš stil pisanja je preveč očiten. Vabim vas, da si tuđi vi vzameie čas in kaj napišete. Žal je lako, da največpovedo tišti, ki nikdar nič ne prelije na papir. Optimist si to upa, pa čeprav do sedaj le kot Optimist. Pesimist vas ni pa nič motil?! Pero v roke, pa na sprehod. z njim po papirju, pošto naslovite ali prinesite. Če želite ostati anonimni za druge, bom morala vedeli, kdo to je, novinarski kodeks pa me obvezuje, da vas ne izdam. Velja?! Tatjana Sivec Strmšek, odgovorna urednica RAZISKOVALNI PROJEKT (ŽELJA?): "CELOSTNI RAZVOJ ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ" Tomaž Štebe MENGŠAN, veliki traven, str. 32 Tako kot je pisec članka pod gornjim naslovom izrazil javno nestrinjanje s sprejetim razi-skovalnim projektom na področju športa v občini Mengeš, se tuđi sam javno odzivam na njegovo pisanje. Ne bom se spuščal v proceduralna vprašanja oz. v korektnost javnega pova-bila in razpisnih pogojev za izdelavo projektne dokumentacije za navedeno raziskovalno nalogo. To prepuščam občinskim strokovnim službam oz. za to odgovornim. Sam se bom omejil le na tište dele objavljenega zapisa z gornjim naslovom, ki izhajajo iz stroke in strokovnih proble-mov, s katerimi se ukvarjam že dve desetletji in pol. Predno se sistematičo in po vrstnem redu lotim odgovorov na trditve, mnenja in, stališča pisca, zlasti na tisto, povsem nesprejemljivo, "o zapravljanju občinskega denarja", naj javno povem, da si ne bi nikoli upal tako kategorično in kot "visoko usposobljen strokovnjak" ocenje-vati in vrednotiti npr. raziskovalnega projekta z naslovom "Načrtovanje eko-nomskega razvoja občine Mengeš."" Očitno se pisec z drugačnim mnenjem, ki ga sicer spoštujem, vendar ga ne morem sprejeti, čuti dovolj poklicane-ga in usposobljenega tuđi na področju kineziologije oz. znanosti v športu, da zlahka že v prvem stavku pomete s skrbno pripravljenim raziskovalnim projektom oz. projektno dokumentaci* jo za "CELOSTNI RAZVOJ ŠPORTA V VAŠA POŠTA 41 MENGŠAN OBČINI MENGEŠ." Vnaprejšna dikvalifikacija in javno "opozorilo" županu, mengeški vladi in vsem prebivalcem občine Mengeš o "zapravljanju občinskega denarja" komaj sprejetega (in še ne izvedenega) raziskovalnega projekta, ki naj prinese napre-dek na področju športa celotnemu prebi-valstvu občine Mengeš in ne le posameznikom, izbrancem ali skupinam, ima gotovo svoj cilj. Pisec hoće očitno razvrednotiti načrtovani projekt in ga v očeh občanov občine Mengeš napraviti nesmiselnega in potemtakem nepotreb-nega. Ze vnaprej suvereno "ugotavlja" kot bi bil član kakšne raziskovalne ali ekspertne skupine na področju športa, ali poklican recenzent raziskovalnih nalog, da bo "rezultat projekta sveženj navedb želja in pogojev za njihovo izpolnitev, vreden 12.000 DEM". To kaže ne le na skromno poznavanje, marveč na popolno nepoznavanje zas-nove, izvedbe in praktičnega udejanja tovrstnih raziskovalnih projektov na področju športa v normalnih "zdravih" pogojih in okoliščinah. To je seveda treba naglasiti, ker imam občutek, da bi nekateri v Mengšu radi ustvarili take pogoje in okoliščine, da načrtovanega raziskovalnega projekta preprosto ne bi mogli izvesti, ali pa le s skrajnimi napori in težavami. Znesek (12.000 DEM), ki je namenjen raziskavi je naveden korektno, vendar 1 pa ni bilo povedano, da so ta sredstva razdeljena na posamezne faze, tako kot bo tekel projekt. Prvotno je bil projekt zasnovan za tri leta (1996, 1997 in 1998), vendar pa so svetniki drugo in tretjo fazo raziskave na osnovi pradloga Odbora za družbene in društvene dejavnosti združili. Tako so predviđena sredstva namenjena za izvedbo raziskave v letih 1996 in 1997. Zgoraj navedena trditev o zapravljanju denarja je trda, neargumentirana in brez ustreznega dokaznega in s stroko pod-prtega znanja. Je poskus diskvalifikacije in razvrednotenja resnega raziskovalnega dela, usmerjenega k napredku razvoja športa v občini Mengeš. Zato jo kategorično in najodločneje zavračam. Ne bom se spuščal v predvidevanja, kam bi nekateri radi usmerili denar namenjen tej, gotovo prvi, s stroko in argumenti podprti raziskavi v občini Mengeš. Pisec članka "Raziskovalni projekt (želja?): "Celostni razvoj športa v občini Mengeš" je že na seji sveta Občine Mengeš (6. marca 1996), na moje veliko presenečenje, glede na to, da je trener košarke kot se je podpisal in je torej, recimo temu, pristaš športnega načina življenja, poskušal prepričati svetnike in predsednika sveta o nesmiselnosti pred-loženega projekta. Vendar jih ni pre-pričal. Večina je glasovala za projekt in zato sem na tej osnovi, nekaj dni po seji občinskega sveta prejel naslednji sklep: "Sprejme se projekt celostnega razvoja športa v Občini Mengeš in pristopi k prvi fazi izvajanja projekta v letu 1996. Druga in tretja faza projekta se združita in izvedeta v letu 1997." Priznam, da v svoji dolgoletni praksi nisem naletel na tako, milo rečeno, "kontradiktorna" stališča v eni in isti osebi. Namreč pisec se gotovo zavzema za napredek tako kakovostne kot tuđi rekreativne košarke in najbrž tuđi za napredek športa, vendar pa ostaja na drugem bregu, ko je treba celotno prob-lematiko športa v občini Mengeš obrav-navati s širšega zornega kota. Vem, da ni edini, zato bo pot k cilju mnogo trsa, kot sem si predstavlja!, še zlasti, če nam ne bo uspelo združiti naprednih sil na področju športa v Mengšu in doseči minimalni dogovor za izvedbo projekta. Pisec dalje navaja, "da znanstvena raziskava take vrste sodi v domeno države in jo mora izvesti in financirati država, torej ustrezna ministrstva." Dolgo vrsto let se že ukvarjam z raziskovalnim delom, vendar doslej še nobene raziskave na področju športa na lokalni ravni ni financirala oz. finančno podprla država in jo po navedbah državnega sekretarja Ministrstva za šolstvo in šport dr. Janka Strela tuđi nikoli ne bo (vir, 27.05.1996). Verjetno bi podobno odgovorili tuđi obe ostali ministrstvi, Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Na osnovi spre-jetih meril pri slednjem, zaradi lokalnega značaja, preprosto ne bi prišli niti v širši krog obravnave. Piscu je verjetno znano, da se od leta 1973 približno na vsaka tri leta v slovenskem prostoru izvede raziskava z naslovom "športnorekreativna dejavnost Slovencev", ki preučuje oblike in načine športnorekreativnega udejstvovanja pol-noletnih Slovenk in Slovencev. Vendar pa se nikoli doslej ni ukvarjala s poseb-nostmi in značilnostmi športa prebival-cev posameznih krajev oz. določenih okolij, povezanih s športnim udejstvo-vanjem. Športna kultura, običaji in navade so denimo v Brežicah drugačni kot v Kopru in ti spet drugačni kot na Jesenicah oz. na širšem področju njihovih občin. Torej trditev, "da bi kako tako raziskavo uporabili za odločanje in usmeritve v mengeškem primeru" ne zdrži resne kritike. Take raziskave namreč še nikoli ni bilo, ne pred in ne po portoroških sklepih. Naj ob koncu sklenem svoj javni odgovor z naslednjim. Prepričan sem, da je treba tuđi v občini Mengeš na različnih VAŠA POŠTA 42 MENGŠAN področjih slediti napredku in sodobnim razvojnim tokovom. Tuđi na področju športa. Zato je treba za večjo kakovost športa v občini Mengeš in posledično za višjo kakovost življenja njenih prebival-cev, strniti vse sile z obeh bregov Pšate. Ponovno vabim v ta krog vse funkcionar-je in amaterske športne delavce in tuđi pisca navedenega članka. Tovrstno polemiko bi s tem lahko zaključili in se posvetili ustvarjalnemu delu. dr. Herman Berčič CELOSTNI RAZVOJ ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ Vzvezi s polemičnim zapisom v prejšnjih številki Mengšana želim povedati naslednje: Nujnost, da pridobimo razvojne dokumente posameznih področij (kultura, šport, otroško varstvo...) se je v okviru odbora za družbene in društvene dejavnosti občinskega sveta občine Mengeš na večjem številu sej kazala vsaj z dveh kompleksno opredeljenih razlo-gov: 1. V procesu oblikovanja in sprejemanja proračuna občine bi lahko veliko uspešneje opredeljevati potrebo po finančnih sredstvih bodisi za izvajane vsebin bodisi za zagotavljanje materialnih pogojev, če bi imeli posamezna področja po strokovnih načelih kvalitetno razvojno obdelana. Tako pa so razprave potekale po ustaljenem načinu: na realizacijo iz preteklega leta nekaj odstotkov denarja več. Koliko več ali manj za popsamezno dejavnost - za to pa je že zmanjkalo pravih argumentov. Še bolj nerodno je glede sredstev za investicijska vlaganja. Razvojni dokumenti za posamezna področja pa bi v tovrstno dogajanje vnes- li znatno večjo preglednost, konstruktivnost in načrtnost, odpadlo bi precej brezplodnega polemiziranja in jadikovan-ja, kako je neko področje prezrto in pri proračunskem denarju po kirivici zapostavljeno. 2. Programsko obdelana posamezna področja bi predstavljala že izdelano kvalitetno gradivo za izdelavo dolgoroč-nega družbenega plana občine Mengeš. V občinskem svetu se je v razpravah že nekajkrat pokazala enotno izražena potreba po takem planskem dokumentu. Mengeš je sicer že bil razvojno "obde-lan", vendar le kot krajevna skupnost v občini Domžale: tokrat gre za dolgoročni razvoj OBČINE MENGEŠ, to pa je nekaj povsem drugega! Odbor za družbene in društvene dejavnosti pri občinskem svetu občine Mengeš je zaradi navedenih razlogov zavzel stališče, da priporoči začetek aktivnosti, ki naj bi pripeljale do takega cilja. V prvi fazi naj bi obdelali športno in kulturno področje. Po objavljenem raz-pisu se je pokazalo, da je interesentov, seveda primerno strokovno uspo-sobljenih, za tovrstno delo malo ali pa se iz kdove katerega razloga nišo pripravljeni prijaviti. Za področje kulture se ni prijavil nihče, za področje športa pa eden. Odbor je bil mnenja, da je dr. Herman Berčič s svojimi sodelavci ter strokovnim zaledjem na Fakulteti za šport, kjer je sicer zaposlen, primeren izvajalec naloge. Kot je bilo že zapisano, je občinski svet s sklepom potrdil izdelavo projektne naloge o celostnem razvoju športa v občini Mengeš ter nosilca naloge dr. Hermana Berčiča. Verjamem, da so bile v preteklosti nare-jene že številne raziskave, tuđi o športu v Mengšu. Nisem pa prepričan, ali so primerna osnova za opredeljevanje razvoja npr. nadaljnjih deset let. Ne verjamem tuđi, da bi bila država pripravlje- na "izvesti in financirati" tako raziskavo. Za državo Slovenijo že, za občino Mengeš pa zanesljivo ne. Časovni potek naloge je bil sprva predviđen za tri leta: nato pa skrajšan na dve. Za občinski proračun v letu 1996 to predstavlja strošek v visini 450.000 SIT. Projekt namreč potrebujemo čimprej: potrebujemo tuđi razvojne opredelitve drugih področij in upam, da bomo tuđi žanje dobili kvalitetne strokovne nosilce. Le tako bo mogoče izdelati kolikor mogoče kvaliteten dolgoročeni plan razvoja občine. Le tako bo mogoče doseči, da razvoj občine ne bo predmet dnevnih političnih kupčkanj in politiziranja, marveč stvar stroke in strokov-njakov, ki nam bodo pripravili in ponudili rešitve, o katerih se bomo v končni fazi lahko odločali. Prepričan sem, da je edino taka pot prava, zato se zanjo zelo zavzemam. Branko Lipar, predsednik odbora za družbene in društvene dejavnosti Nekatere res ni sram! Zadnje dni maja sem se trikrat mudil na naši zeleni in rožnati Gobavici. Letošnji maj je bil dolgo nekaj posebnega. Tako gotovo zaradi izredno dolge zime in še bolj zaradi obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Vse je bilo drugače kot druga leta in na lepem smo postali tuđi v duši boljši. Ko sem prvič zavil na mengeški hrib, mi je pogled obstal še na nečem novem. Na veliki skali ob ostrem ovinku sem zagledal mogočen križ, ki je lepo postavljen proti Mengšu, njegova svetlo-ba pa se še ponoči vidi v Domžale in drugam. VAŠA POŠTA 43 MENGŠAN Spoštovanja vredno dejanje in zahvala vsem mengeškim župljanom, ki so to zases lepo znamenje pomagali postaviti s svojimi prispevki in vse priznanje župnij-skemu vodstvu in prav tako vsem ostalim, ki so z znanjem in delom pomagali pri postavitvi tega izredno iepega znamenja. Ko sem se drugič pomudil pri križu, so bila postavitvena dela že skoraj zaključena. Naključni obiskovalec, sicer starejši osemdesetletni domaćin z za-hodne strani mengeškega hriba, ki se je prav tedaj vračal po potki od križa, je povedal, da je tu nekdaj že stalo lepo božje znamenje, vendar je bilo nekaterim domaćinom v napoto in so poskrbeli za njegovo odstarnitev. No, in potem sem bil ponovno pri križu y naslednjih dneh. Bilo je dopoldne po slovesni blagoslovitvi križa. Pogled mi je obstal na zgornjem delu mogočnega pokončnega stebra, kjer je že nekdo nekaj urezoval in tako prvi začel uničevati lepo podobo križa. Ta nekdo se je hitro pojavil, že nekaj dni po tem, ko je bil križ postavljen. Dobro poznam Menge.š in njegovo okolico. Naši nepridipravi so že nekdaj radi dvignili roko, će je bilo treba narediti škodo. Tako po Mengšu kot po mengeškem hribu. Prav ti ljudje so radi razbili in razmetali klopce, napravili škodo na prireditvah skupnega pomena in tako uničevali dobre zamisli in delo svojih sokrajanov. Vrezana črka M na novem križu je nov dokaz, da so med nami še vedno ljudje, ki jih ni sram napraviti tako dejanje. Izkušnje kažejo, da je takih ljudi še vedno preveč. Predno vzamejo v roko orodje, ki ga potrebujejo za svoje grdo delo, naj se vendar vprašajo, kaj delajo in pomislijo na veliko družino Mengšanov. Prav ti, njihovi sokrajani, so postavili ta novi križ. Nekaj tako Iepega ni poceni, postavitev na tako zahtevno mesto še manj enostavna. Potrebno je malo več spoštovanja! Novo mengeško božje znamenje potrebuje tako spoštovanje, kot ga ima većina Mengšanov. Metod Plavec DRUŠTVA TABOR KRNICA V dolini med Špikom, Škrlatico, Kriško steno, Razorjem in Prisojnikom borno letos postavili planinski tabor. Mladinski odsek PDJT Mengeš vabi vse mlade in mlade po srcu, naj se nam pridružijo. Kdor se ne boji komarjev pri taborncm ognju, spanja v šotorih in raznolike narave, v kateri borno preživeli en teden, bo gotovo šel z nami. Taborili borno od sobote 27.07. do sobote 03.08.1996 na jaši pod Miho-vim domom. Vsak dan bodo ture ali izleti na bližnje vrhove. Povpzeli se borno na Prisojnik, Mojstrovko, Sleme, Ciprnik... Pomerili se borno v orientaci-jskem teku in se ohladili v jezeru Jasna. Vse ture bodo prirejene tuđi za najmlajše in tište z nekoliko manj kondicije. Za kvalitetno pripravo ter vođenje, za poučni program in razvedrilo bodo skr-beli planinski voclniki in izkušeni alpinisti. Cena taborjenja je za tište, ki so bili z nami že dvakrat 13000 SIT, za tište, ki ste bili z nami enkrat 14.000 SIT in za tište, ki se nam boste letos pridružili prvič 15.000 SIT. Všteta je prehrana, stroški bivanja v Krnici in zavaravanje. Ob prijavi boste poravnali 10.000 SIT, ostalo pa ob prihodu na tabor. Mlajše udeležence naj na tabor pripeljejo starši, će pa bo kdo imel težave s prevozom, borno poskrbeli tuđi za to. Prijavite se lahko vsako sredo ob 20.00 uri v prostorih Planinskega društva Mengeš, v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Kolodvorski 2c v Mengšu ali po telefonu 721 709 (Ana) ter 737 296 (Primož). Iztok Vrhovnik VAŠA _____P O Š T A 44 MENGŠAN ZA NAMI JE DRŽAVNO PRVENSTVO GASILKIN GASILCEV Na letošnje državno prvenstvo gasilk in gasilcev, ki je potekalo v Celju, sta se uvrstili tuđi clve ženski ekipi iz Loke in zasedli solidno deveto mesto - vsaka v svoji skupini. Pri ženskah skupine B je tekmovalo 27 ekip, v skupini A pa 46. Glede na sposobnosti in znanje naših deklet in žena ter po njihovih odličnih rezultatih na treningih in tekmovanjih, ki so se jih udeleževale pred prvenstvom, bi se z malo več odločnosti in sreče (ženske B) in s pravilno postavitvijo orodja s strani organizatorja .(ženske A) lahko uvrstile med vodilne kamor objektivno sodijo. Svoje je opravila tuđi trema in odgovornost. Uvrstitve v športu so največkrat odvisne od trenutnega navdi-ha in zmagovalcem je vedno treba čestitati, poražencu pa ostane upanje, da bo drugič bolje. Ljubiteljsko tekmovanje, kot je v gasilstvu, ne prinaša samo bojev za rezultate, temveč se spletejo tuđi prijateljske vezi med nas-topajočimi. Teden dni kasneje so na enakem tekmovan- ju v Hrastniku merili moči in spretnosti naši pionirji. Nabirali so predvsem izkušnje za nadaljnje delo, saj so bili eni najmanjših, pa tuđi najmlajših med vsemi udeleženci. Zato jim lahko čestitamo že za uvrstitev na to veliko tekmovanje in jim zaželimo več sreče prihodnjič. Loško gasilsko društvo se vsem, ki so sponzorirali naše tri ekipe, zahvaljujemo za pomoč in dobro voljo. Podprli so nas: ekipo ženske B: Aerodrom Ljubljana -Brnik in Kovinopasarstvo Dolinšek" Mengeš, ekipo ženske A: podjetje Glaso Mengeš, pionirje: Zlata Kaplja iz Radomelj in Avtoprevožništvo Zdravko Sašek iz Loke. Jože Brojan PLESALI SMO V DEŽELI LOLKA EV BOLKA Lep deževen dan je v ponedel-jek 28.5. pospremil člane folklorne skupine Svoboda Mengeš na njihov doslej najbolj oddaljeni nastop. Odšli smo na gostovanje v poljsko mesto Pyrzyce, kjer so priredili že sedemnajsti folklorni festival. Naša skupina se je za ta festival pripravljala šest mesecev, posebno intenzivno pa zadnji mesec, ko smo na odru našega kul-turnega doma prelili ne ravno zanemarlji-vo količino znoja. Vaje je vodil Vinko Kurzweil, ki je uvedel zgledno disciplino, saj je ćelo spodaj podpisani redno in pravočasno hodil na vaje. Odločili smo se, da borno poljskemu ljudstvu prikazali pleše iz naslednjih pokrajin.- Prekmurja, Štajerske, Bele krajine, Gorenjske in pa "Mengeške avtonomne pokrajine". Prav tako smo začeli utrjevali naša grla in pa giasilke. Za zadnje je poskrbel Borut M... S seboj pa smo povabili tuđi znano žensko vokalno skupino Katice, tako da se gledalci med plesi ne bi ravno dolgočasili. Tako oboroženi z znanjem, samozavestjo in prtljago, smo se vkrcali na krov našega Miškota, za katerega sta skrbela kar dva šoferja. Po v do srce segajočemu slovesu z g. F. Jeričem, g. S Piskom in naključnimi čakajočimi na avtobusni postaji, smo odjadrali proti našemu cilju v blizini Severnega morja. Potovali smo štiriindva-jset ur. Monotonost potovanja smo razbili s kladivom našega glasu, vmes pa smo uprizorili tuđi rahlo okupacijo Berlina, kjer smo si ogledali njegove glavne znamenitosti. Že nekaj ur za tem pa smo bili na Poljskem. DRUŠTVA 45 MENGŠAN Kmalu smo ugotovili, da je to zanimiva država, saj je bila na nasprotni strani mejnega prehoda Kolbaskowo vsaj šest-kilometrska kolona vlačilcev. Torej je naša Dolga vas v drugi ligi. Naš cilj pa ni bil več daleč, saj smo po kaki uri vožnje prispeli v Pyrzyce. Čeprav ima to mesto petnajst tisoč prebivalcev, smo imeli občutek, da ni večje od Mengša. Orga-niztorji so nas naselili v internatu teh-niških sol, dobili pa smo tuđi svojo vodičko. Naslednji dan smo imeli že prvi nastop. Predstavili smo se s spletom mengeških plesov, Oder, na katerem je potekal festival je bil postavljen v središču mesta, na naše presenečenje pa je bilo gledaicev ves čas zelo veliko, čeprav se je predstava zavlekla pozno v noč. Tega pri nas žal nismo vajeni. S tem nastopom smo ugotovili, da smo v dobri formi, kar je bila vzpodbuda za naprej. V četrtek nas je čakal naš morda najpomembnejši nastop, ki pa je bil -pevski. V pyrzyavski cerkvi so se najprej predstavile Katice, nato pa smo še vsi §ku-paj zapeli eno naših cerkvenih pesmi. V večemih urah so nam organizatorji napovedali zabavo ob krešu. Zabava je bila, le kres je bil nenavaden. Šio je namreč za majhen kup dračja, ki pa je, zanimivo, gorel zelo dolgo, nekaj pa so ga prihranili še za naslednje leto. Najbrž na Poljskem nimajo izkušenj s sežiganjem čarovnic. Čas med nastopi, se pravi dopoldneve, smo navadno porablli za vaje, ogledali pa smo si tuđi kraje naših nastopov. Tako smo v petek odšli v Sczeczin, pristaniško mesto ob Odri. Ima blizu pol milijona prebivalcev in neugotovljivo število pristaniških žerjavov. Najbrž ga imajo tuđi v svojem grbu. V tem mestu smo najprej odšli po zaloge energije, po kosilu smo si ogledali mesto, nekateri pa so se zapodili v "štacune", iz katerih pa nišo odnesli praktično nič. Z novimi življenjskimi spoz- nanji smo popoldne odšli v bazo, saj nas je v zgodnjih večemih urah čakal nastop. Te ure so se kasneje prelevile v trdo trdo temo, ko smo le stopili na oder. Najprej smo udarili eno po prekmursko, nato pa smo "odtancali" še "toti štajerski ples". Ta večer smo prikazali vse naše znanje in navdušenju publike ni bilo videti konca, še posebej med vmesnim nastopom naših poljedelcev. To so trije rdečelični fantje iz naše skupine, ki imajo talent za igranje na grablje, koso in klepalnik za koso. Res neverjetno pa je "zažgal" naš mladi godec Klemen, ki je vnel srca številnih mladih Poljakinj. Prizor, kaferemu smo bili priča, je pri ostalem moškem delu skupine zbudil rahlo zavist, a najbrž ima Klemen talent za ženske. Borno videli čez nekaj let. ■Predzadnji dan smo se z gorenjskimi plesi predstavili v grajskem kompleksu v Sczeczinu. Lahko rečemo, da so bili gledalci z nastopom zadovoljni, saj so nekatere mamice navdušeno slikale svoje otroke z nekaterimi elani naše skupine. Ti so se počutili vsaj tako pomem]}ne kot John Lennon. Tako smo nehote postali tuđi vzorniki mlađemu poljskemu rodu. Povorki v mestu Pyzicahpa smo se, po zaslugi našega vodiča, priključili sele na zadnjem ovinku, tako da so imeli največ veselja z nami stanovalci neke hiše, na nji-hovem dvorišču smo se namreč ekspresno preoblekli v nose. Tuđi tam so redki trenutki, ko se nam pred očmi rahlo razgafi trop brhkih mladenk in njihovih plesalcev. Na srečo pa smo take-ga preoblačenja vajeni že 7. domaćih nastopov. Kasneje se je iz povorke razvila vsesplošna zabava, ki je trajala pozno v noč. Seveda pa smo nose prej pospravili. Prišel pa je tuđi dan slovesa od naših gos-titeljev. V nedeljo smo se namreč poslovili. Zjutraj smo pospravili sobo, dopoldne pa nas je čakal še zadnji nastop. Zaplesali smo poljanske pleše. Počakali smo, da so nastopile še ostale skupine, potem pa smo odšli v internat, kjer smo se poslovili od organizatorjev in od holandske skupine, s katero smo bili teden dni sosedje. Slovo je bilo dolgo, tako da nas je šofer stežka spravil v Miška, čez enaindvajet ur pa smo bili ponovno v domačem kraju. Tako je potekala naša poljska avantura. Lahko rečem, da smo bili vsi elani naše skupine zadovoljni. Poljaki so zelo odprti in prijazni ljudje. Pred odhodom naša pri-čakovanja nišo bila visoka, toda organizatorji so se izkazali in kljub težkemu položaju, v katerem se nahaja njihova deže-la, so nam pripravili šest nepozabnih dni. In še naša skupina. Ta nastop je bil eden najpomembnejših v enaindvajsetih letih obstoja naše skupine. V priprave smo vložili veliko energije, ta pa se nam je obrestovala. Uradna ocena še ni znana, po našem mnenju pa je bila izvedba nastopov dobra, na'stope pa so v veliki meri razgibale tuđi Katice. Upamo, da smo dostojno zastopali našo deželo in da bomo še kdaj tako gostovali. DRUŠTVA 46 MENGŠAN MENGESKI PIONIRJI, GASILKE EV GASILCI NA DRŽAVNEM GASILSKEM TEKMOVANJII Člani B na državnem tekmovanju v Celju - pregled enote. V Celju je 1. junija potekalo državno gasilsko tekmovanje za naslcdnje kategorije gasil-skih enot: - članice A (do 25 let), - čla.ni A (do 30 let), - članice B (nad 25 let), - člani B (nad 30 let), - veteranke (nad 45 let), - veterani (nad 50 let). Na tekmovanju v Celju je nastopilo 214 enot, to je 2140 gasilk in gasilcev. V Hrastniku pa je 8. junija potekalo državno gasilsko tekmovanje za gasilsko mladino (pionirke, pionirji, mladinke in mladinci). Nastopilo je 199 enot (1.990 članov in članic gasilske mladine). Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš je na obeh tekmovanjih zastopalo 5 enot, dve enoti kljub dobri pripravljenosti ništa imeli največ športne sreče. Uvrstitve gasilskih enot PCD Mengeš: • Veteranke (nad 45 let): 2. mesto - (srebrna medalja), • Članice B (nad 25 let): 5. mesto - (med 26. enotami), • Veterani (nad 50 let): 5. mesto (med 46. enotami), • Pionirji: 13. mesto (med 65. enotami), • Člani B (nad 30 let): 17.mesto - (med 46. enotami). Konkurenca na tekmovanjih je bila izred-no oštra, zato so dosežena mesta velik uspeh za naše enote, saj so s skupnim rezultatom najboljše zastopale Občino Mengeš in Gasilsko zvezo Domžale. Stane Šimenc, za Poveljstvo PGD Mengeš PGD TOPOLE - DRŽAVNI PRVAK Vsoboto, 1. junija 1996, je v Celju na atletskem stadionu Kladivar potekalo drugo državno tekmovanje gasilcev iz vse Slovenije. Iz PGD Topole sta se tek-movanja udeležili dve ekipi. Članice so tekmovale v A (do 25 let), člani pa v B konkurenci (nad 30 let). Tekmovanje je bilo zgledno organizirano, proge dobro pripravljene, zato so tekmovalne enote dosegle odlične rezultate, kar je razumljivo, saj so se na tekmovanje uvrstile le najboljše enote z dobrimi rezultati iz predtekmovanj. Uspeh članov ekipe B je zato toliko večji, saj so v izredno močni konkurenci med 46. ekipami dosegli najboljši čas in s tem postali državni prvaki za leto 1996. Poleg zlatih medalj in pokala si je ekipa z zmago priborila praktično nagrado -prenosni vitel PS 100, ki ga je zmagoval-ni ekipi podarilo podjetje Prislan iz Raven na Koroškem. Vitel borno koristno uporabili pri gasilsko-reševalnih akcijah. Uspeh so dopolnile še članice v skupini A, ki so z 12. mestom (med 38. ekipami) potrdile uspešen nastop gasilskega društva. Državno prvenstvo se je nadaljevalo v soboto, 8. junija 1996, v športnem parku v Hrastniku, kjer je potekalo tekmovanje za mladino. Tega tekmovanja se je udeležila ekipa mladink in v močni konkurenci med 40 ekipami dosegla odlično 3- mesto z osvojitvijo bronastih medalj in pokala. DRUŠTVA 47 MENGSAN S svojim uspehom so mladinke pripomogle, da je PGD Topole z uvrstitvami na državnem tekmovanju po doseženih rezultatih najuspešnejše društvo v Gasilski zvezi Domžale. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Mengeš in Gasilski zvezi Domžale za finančno pomoč pri udeležbi na tekmovanju, kakor tuđi sponzorjem Servisu Debevc iz Mengša, Servisu avtogum Franc Gregorc in Aleksandru Jerebu -Avtoakustika Homec, ki so prispevali lične majice za enotno opremljenost. Zahvaljujemo se tuđi vsem, ki ste nam ob našem uspehu ustno in pisno iskreno čestitali. Janez Koncilija ŠAHOVSKO DRUŠTVO MENGEŠ Sah ima v Mengšu že dolgoletno tradicijo, še iz časa po II. sve-tovni vojni. Leta 1993 smo ustanovili samostojno Šahovsko društvo Mengeš. Sedaj, ko nam je vodstvo FIT TOP športnega centra Mengeš omogočilo igranje šaha v lepem prostoru v njihovi stavbi, imamo osnovne pogoje za dober napredek društva. * Imamo lepo opremljen prostor, ki je eden najlepših v naši regiji. Zato zelo radi pridejo igrat šah v Mengeš tuđi najboljši igralci iz drugih krajev; še posebno razveseljivo pa je, da so redni gostje naših turnirjev najbolj perspektivni mladi šahisti in šahistke tuđi iz oddal-jenih krajev Slovenije. V veliko podporo je delo šahovskega krožka v Osnovni soli Mengeš, ki ga uspešno vodi mentor, g. Marjan Pavli. Naši mladi šahisti se uspešno merijo z mladimi šahisti iz Komende in Domžal, s katerimi zgledno sodelujemo Naši mladi pa tuđi že nastopajo na letnih šahovskih prvenstvih ljubljanske regije. Tako sta v letošnjem letu že dosegla III. kategorijo Darko Avdić in Dragan Njegovan, IV. kategorijo pa Martin Ravnikar in Andrej Kepic. Imamo pa še ćelo vrsto mladih IV. kategornikov od prej. V naših vrstah sta tuđi mlada prvaka Osnovne sole Vodice Uroš Jeglič in Monika Hribar, kakor tuđi IV. kategorni-ca Ana Martinjak iz Osnovne sole Radomlje. * Na občnem zboru društva marca letos smo izvolili novo vodstvo društva. Predsednik je Stane Hribar iz Kosez, člani odbora pa Lojze Jagodic, Hasan Rošić, Tone Ves in Sebastijan Hribar. V sklopu prireditev za prvi praznik občine Mengeš smo 3- junija 1996 priredili hitropotezni šahovski turnir, udeležili so se ga najboljši šahisti iz Mengša. Z odlično igro je zmagal in osvojil pokal občine Mengeš mojstrski kandidat Bojan Hribar, drugi je bil mojstrski kandidat Tone Trebušak, zaposlen v TAMIZ Mengeš, tretje mesto pa je dosegel naš član Hasan Rošić. Šahisti, mlajši in starejši! Vabimo vas v naše društvo. Prijavite se lahko vsak ponedeljek od 19. ure dalje v našem šahovskem prostoru v FIT TOP športnem centru Mengeš ali na telefon 823 065 (Hribar Stane) in 737 930 (Lojze Jagodic). Lojze Jagodic ZDRUŽUJE NAS DELO, PESEM, GLASBA EV PLES Utrinek dela KD Svoboda Mengeš Prijetno je prisostvovati občnemu zboru društva, ki ima v kraju že dolgo tradicijo in ki je bilo še pred nekaj leti steber kulturnega doga-janja ter življenja v ožji in širši okolici. Spremembe so prinesle svoje tuđi na tem področju. Z nastajanjem novih skupin in društev je prišlo tuđi do novih pro-gramov. To pa zahteva še več dela, napora in dodatnih razmišljanj. Iskanje drugačnih oblik dela, sestavljanje sodobnejših pro-gramov, iskanje stikov z ljudmi doma in v drugih krajih, še bolj združuje in zbližuje člane društva. Na aprilskem občnem zboru je bilo zbranih več kot polovica aktivnih članov. Kot vedno na zborih pozdravimo vabljene goste. Žal je pozdrav predsednika društva g. Francija Jeriča veljal edinemu predstavniku občine g. Jožetu Vahtarju. Veljal pa je tuđi g. Vinku Železnikarju, ki je s svojim ustvarjalnim delom tuđi pri društvu polepšal odrske scene in umet-niško oblikoval priznanja. Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrditvi dnevnega reda so poročila podali predsednik društva in predsednik i posameznih sekcij. DRUŠTVA 48 MENGSAN Povzetki iz poroci I Dclo društva ne -kaže le število sej - bilo jih je 21 - temveč pa vsebina, nastopi, programi, srečanja in povezovanje /. društvi in krajem. To pa je KD Svoboda bila, saj je eden od pobudnikov kulturne-ga življenja v kraju. Ni dolgo tega, kar smo praznovali 20. let-nico delovanja me.šanega pevskega zbora in že razmišljamo o praznovanju njihove-gii srebrnega jubileja. To bo kar zahtevna naloga. Člani daištva smo ponosni, obenem pa nas to zavezuje, da še bolj trdno, zagnano in odgovorno delarno. I'esein, ples in gledališko umetnost smo ponesli po vsej Sloveniji. Zavedamo se, da z vsakim nastopom promoviramo novonastalo občino Mengeš in trudimo se, da čim lepše predstavimo našo kulturno dediščino. Predsednik je v svojem poročilu pozval vse člane društva k še večji delavnosti in odgovornosti, saj borno le tako dosegli sastavljene cilje. I'rizadevati si moramo, da v vsako sekcijo privabimo čim več novih mladih članov in aktivnih sodelavcev. V tem vidi tesno povezavo z osnovno solo. Delo društva pa je odvisno tuđi od finančnega stanja. S pričetkom lokalne samouprave je na področju financiranja prihajalo do nekaterih nejasnosti. Stvari so se počasi uredile in v tem trenutku lahko rečemo in trdimo, da je sodelovan-]<-' z občino in ZKO-jem zadovoljivo. Želimo pa, da bi bilo sodelovanje z njo in društvi še večje in boljše. Ob koncu se je zahvali] vsem mentorjem skupin, režiserju, strokovnim sodelav-cem, zborovodji in članom društva z zcljo, da vztrajajo pri deki in ustvarijo čim več. Dejavnost MPZ Svobode Mengeš Zbor je najštevilčnejša sekcija društva. Gospa Ljuba Sitar, predsednica zbora, je povedala, da še vedno aktivno sodeluje 35 pevcev. Njihov zborovodja je g. Matevž Goršič. V sezoni 93/9^ so imeli 90 vaj in vadili so dvakrat tedensko po dve uri. Bili so na intenzivnih pripravan v Fiesi. Imeli so štiri samostojne nastopc, koncert v Mengšu pa so pripravili skupaj z moškim zborom iz Prošeka iz Italije. Snemali so tuđi za Radio Kranj. Nastopali so z drugi-mi društvi in godbo. Prav tako delovni so bili v sezoni 94/95- V letošnji sezoni so z rednim delom začeli že v septembru. Skupaj z dirigentom - še vedno je g.Goršič - so pripravili program vaj in nastopov. Kar največ se dogovarjajo o vsebini kvalitetnih programov. Prila-gajajo jih različnim priložnostim, pa tuđi kraju nastopanja, kajti koncerti v dvo-ranah ali koncerti v cerkvah zahtevajo svoj pristop. Zbor so številčno okrepili. Do decembra so imeli pet nastopov. Jesenski novem-brski koncert je bil v Kulturnem domu v Trzinu, na Šenturški gori in v Kresnicah pri Litiji pa so imeli v cerkvah božične koncerte. V letošnjem letu so že januarja nastopili na Koncertu iz naših krajev. Ob praznovanju kultumega praznika v občini, ka-terega organizator je bila Svoboda Mengeš, so se predstavili s petimi pesmimi. Intenzivne priprave za nadaljnje delo so imeli v Ankaranu. Vse stroške so v celoti pokrili sami. Pa še recimo, da nimajo radi petja, učenja in trdega dela. Ob vsem tem pa jim je zelo prijetno in medse vabijo še druge pevce. Folklorna skupina in njeno delo Zanimivosti folklorne skupine je namesto predsednika Roka Podpreskarja pred-stavil Zoran Jagodič. Skupina je uspešno predstavila občino v samem kraju, v okviru gorenjske regije, na državnem nivoju in meddržavnih srečanjih. Najbolj odmeven in odlično izveden je bil celovečerni nastop ob 20-letnici obstoja folklorne skupine maja 1995. Članov je 35, trenutno sta aktivni dve tretjini. Skupino vodita strokovna so-delavca - ga. Breda in g. Vinko Kurzweil. Glasbeno spremljavo, znanje, g. Robi Stopa r ^osledno prenaša na mlajše -Klemena Lebna. Pevske vaje vodi Borut Dolinar. Plesalci znajo plesati skoraj vse plesi slovenskih pokrajin, tako iz Dolenjske, Štajerske, Bele krajine, Gorenjske in Prekmurja. Obnovili so del obstoječe garderobe. V nacrtu imajo nakup dolenj-skih narodnih noš. Precej časa jim vzame iskanje sponzorjev in dodatnih finančnih sredstev, kajti za neprestano obnavljanje in vzdrževanje toliko vrst noš, za vsako pokrajino imajo svojo in v vsaki vrsti je po osem parov, je res potrebno veliko denarja. V letu 1995 so imeli 16 nastopov. Dramska skupina Za dramsko skupino je poročilo pripravil g. Niko Robavs. V skupini je trenutno aktivnih 17 članov. Pod vodstvom režiserja Zvoneta Uršiča so pripravljali igro "Norčije v spalnici", a je zaradi objektivnih vzrokov nišo uprizorili. Sodelovali so pri skupnem projektu v počastitev 90-letnice smrti Janeza Trdine. Izvedli so odlomek dramatiziranega besedila Kersnikovega Ciklamna. DRUŠTVA 49 MENGŠAN V letu 1996 so k delu privabili novo režiserko Majo Adušo Vidmar. Pri-pravljajo igro "Generacije". In še nadzorni odbor Člani so temeljito pregledali finančno dokumentacijo. Ugotovili so, da se vsi računi, naročilnice in dobavnice ujemajo z dejanskim stanjem zapisov v evidenčni knjigi. Blagajničarka g. Marica Sinćic dosledno vodi evidenco postavk posameznih skupin društva. Ker so večkrat prisostvovali sestankom VO, so tuđi z ostalim delom seznanjeni. Pohvalili so delo skupin z željo, naj v pri-hodnje še več razmišljajo o novih idejah, tako bo društvo še bolj zaživelo in do-grajevalo že prej postavljene temelje. Zbor je potrdil društveno članarino. . Štefka Mlakar 8. IGRE SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE V MARIBORU Mednarodno specialno olim-piado je leta 1968 ustanovila gospa Eunice Shiver-Kennedv. Prve mednarodne igre so bile istega leta v Chicagu ZDA, sodelovalo je 26 ameriških zveznih držav in Kanada. Danes je v programu vključenih več kot 140 držav iz vsega sveta, med njimi tuđi Slovenija kot polnopravna članica. Slovesna otvoritev iger v Mariboru je bila na atletskem stadionu Tabor, v organizaciji OŠ Gustava Šiliha. Zagorel je olimpijski ogenj, prostor nad stadionom so popestrili raznobarvni baloni, s svojo prisotnostjo pa so nas počastili: Športniki društva Sožitje s trenerko Elo Kosir soproga predsednika republike Slovenije, gospa Štefka Kucati, gospoddr. Slatko Gaber, minister za šolslvo in šport, gospod dr. Alojz Krizman, župan tnesta Maribor in gospod Leon Štukelj, starosta slovenskih športnikov. Zbrali so se udeleženci iz vse Slovenije, nastopilo je okrog 250 tekmovalcev. Po-merili so se v atletiki, košarki, plavanju, nogometu, namiznem tenisu, kolesarjen-ju in balinanju. Društvo Sožitje Mengeš je sodelovalo s petimi športniki. Tekmovali so.v skoku v daljino, metu žogice in teku na 100 m. Dosegli so zelo dobre rezultate. Domov so prinesli po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo, dosegli trikrat 4. mesto, dvakrat 5. mesto in eno 6. mesto. Dobri rezultati so bili doseženi na podla-gi številnih treningov, pod vodstvom neutrudne in priljubljene lile Kosir. V soboto smo naše tekmovalce bodrili navijači, kar 42 nas je vzklikalo, dajmo Mengeš. Nagrada za tekmovalce pa ni bila samo medalja, ampak to, da so jim jo podelile znane športne osebnosti, kot so Ivo Dancu, Katja Koren, Tone Vogrinec in župan mesta Maribor. Športni pozdrav vam pošiljajo športniki društva Sožitje Mengeš. Silva D. DRUŠTVA 50 MENGŠAN TENISKI TURNIR V MENGŠIT Tenisku sekcija Partizan Mengeš je v počastitev občinskega praznika organizirala odprti teniski turnir, l'oleg domaćih tekmovalcev so se turnirja udeležili tuđi naši clolgoletni prijatelji - tenisači iz Slovenj Gradca. Rezultati: TK Slovenj Gradec : Mengeš Dragan Cesar : Matjaž Majcen 6/9 Bojan Javomik : Urban Kobilšek 3/9 Drago Šeber : .David Jerič 1/9 Miran Božnik : Marjan Sršen 2/9 Zvonko Cerar : Boris Žnidaršič 3/9 Tone Kolej : Boštjan Majcen 5/9 Torej zmaga Mengša 6:0 Med dvojicami so dosegli /. tnesto: Šebec, Kozelja, 2. mesto: Mušic, Cesar 3. tnesto: Kraljec, Božnik Tolažilna skupina: 1.tnesto: Jerič, Cerar 2. mesto: Kozelj Tone, Maver Igor 3. mesto: Majcen M., Cesar Nogometna tekma tenisačevi Mengeš: Slovenj Gradec 3:0 Udeleženci teniškega turnirja v počastitev občinskega praznika. «* AGILITY Šeslega julija za Šumberkom Agilitv je zanimiv šport s psi, s katerim se pri nas in po svetu ukvarja vse več lastnikov psov, na tekme pa privablja tuđi vedno več-gledalcev, kjer psi skupaj z lastniki premagujejo ovire v parkurju in tekmuje-jo za čim boljši čas. Kinološko društvo Domžale je /.c dve leti zapored uspešno organiziralo tekmi za državno prvenstvo Slovenije v agilitvju. V soboto, 6. julija pa prireja na stadionu društva v Domžalah za Šumberkom ob novo asfaltirani cesti Vir - Ihan veliko mednarodno tekmo. Pričakujejo več kot 100 tekmovalcev iz večine evropskih držav. Nastopili bodo tuđi trije tekmovalci iz domaćega kluba, med njimi tuđi dva Mengšana, Bogdan in Maja Homar. Prav Maja Homar je ena najboljših slovenskih tekmovalk, saj je na državnem prvenstvu že nekajkrat segla po najvišjih mestih. Tekmo, ki bo prvič v Sloveniji štela ludi za pridobilev mednarodnega naslova CACAIAg, bosta sodila ugledna mednaro-dna sodnika Jon G. Olscn iz Norveške (letos lx) sodil tuđi na svetovnem prvenstvu v Švici) in Olga Muhič iz Slovenije. Dopoldanski del tekmovanja se bo začel ob 9.30 uri, popoldanski pa ob 17. uri. Svečani /aključek s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 19-30 uri. Društvo pripravlja tuđi zanimiv celo-dnevni program in družabno srečanje -kinološki dan, ki bo. prijetno popestril tek-movanje. Sašo Novak PAKLENICA Nacionalni park Velika Paklenica je prav gotovo številka ena za športno plezalne in alpinistične užitke. Zadnjih pet let je bilo to območje zaprto zaradi varnostnih razlogov, zaradi vojnih operacij v okolici. Danes je to območje povsem varno in primerno za turistične izlete. Za velikonočne praznike sta letos to območje prva obiskala Dare Božić in Robert Flerin ter v steni Anica Kuk prep-lezala smer Klin (VI-,Ao,350m). Za prvomajske praznfke pa se je odpravilo osem članov alpinističnega odseka, preplezali so kar nekaj vzponov. V steni Anica Kuk so smer Klin (VI-,Ao,350) plezali Ivan Arnšek, Monika Kambič ter Marjan Malus z Damjanom Kočarjem (AO Kamnik). Velebitaško smer (VII-/1V) sta preplezala Janez Kešnar in Monika Kambič. Monika Kambič in Ana Kešnar pa sta sami preplezali Brahmovo smer z varianto Kambič-Kulič (V+). Smer Albatros (VI,Ao,350m) in Velebitaško (VII-,350m) pa sta prep ležala Miran Martinjak in Marjan Malus. 11 liožič ŠPORT 51 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA M oški so dobri vozniki, še boljše so ženske. To postavljam kot trditev, ne želim se z nikomer izmed bralcev prepirati. Dejstvo je, da je osemnaj-stletna Mengšanka NINA ROŽMAN zelo domaća za volanom. Šest let že vozi karting. Pravi, da po vzoru očeta, ki odigrava tuđi vlogo učitelja. S pol-noletnostjo je Nina opravljala vozniški izpit za avto in sedaj lahko dirka v avtu s petindevetdesetimi konjskimi močmi, prilagojenim za dirke. Zanimivo je, da v tem avtu ni sovoznika, še bolj pa je zanimivo, da je v tej panogi edina predstavnica nežnejšega spola, zato pa nič slabša, ćelo boljša, večkrat najboljša. Nina pritisne na plin in leti ... Policaji bi rekli, da leti preveč nizko. Njen generalni sponzor je Preša ct.o.o. Cerklje, ki ji je ob priložnosti dal avto C1JO v uporabo za dirkanje. Seveda se z njim ne srne voziti po cestah, lahko pa krožno vožnjo trenira na Golniku. Njen največji uspeh do sedaj je bilo drugo mesto v jugoslovanskem merilu v kartingu. Z novim športom sele začenja in se je že pomerila na prvenstvu za državni pokal. Skratka, Nina pravi, da je lepo voziti, še lepše je voziti hitro, zato pa nič manj previd-no, še bolj, saj je nevarnost toliko večja. Nina, držali borno pesti, da boš vedno bolj uspešna. | Tekst infoto: Tatjana Sivec Strmšek BINKOŠTNA NEDELJA . V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA Na binkoštno nedeljo je bila v cerkvi sv. Mihaela darovana sv. masa za bolne, invalide in starejše občane. To je bila priredilev v okviru občinskega praznika - 29. maja. Udeležilo se je je veliko faranov, med njimi tuđi tisli, ki drugače zaradi svojega zdravja ne more-jo redno obiskovati sv. maše. Med maso inpo njejje igrala Mengeška godba. Brez harmonike gospe Pepce Bleje in njenih urnih prstov ter veselih pesmi, pri katerih ji pomagajo vsi prisotni, binkoštno popoldne po maši ne mine. Prisrčna hvala gospe Pepci, godbenikom in gospodinjam Velikega Mengša za pecivo, kišo ga napekle ob tej priložnosti. Župnijska Karitas Mengeš ŠPORT 52 MENGŠAN OBVESTILA DOMA PRIPRAVLJENI UTRJEVALCI Včasih se zgodi, da smo v zadnjem trenutku povabljeni na zabavo. Težave imamo s hitro izbiro primernih oblačil in urejeno pričesko. Naši Adami imajo s pričeskami bistveno manj dela kot njihove boljše polovice. Če se zgodi, da zmanjka tuđi laka za lase ali utrjevalca, je na obzorju pravi polom. Pomagajmo si z doma pripravljenim utrjevalccm! V hladilniku ali kleti bo vedno vsaj ena od potrebnih sestavin. Utrjevalec s pivom: Za kratke lase potrebujemo polovico steklcnicc piva, za dolge nekoliko već. Umite ali suhe lase polijemo s pivom in ga vmasiramo v lasišče. Oblikujemo pričesko in posušimo lase. Svetio pivo je staro domače sredstvo, za nego las, lase utrjuje in jim daje lep lesk. Utrjevalec z medom: Potrebujemo: 1/4 1 vode, 1 čajno žličko medu, 1 čajno žličko kiša, kamilični čaj (za svetle lase). Vodo segrejemo, dodamo med in kis in če želimo še kamilični čaj. Tekočino prelijemo po laseh in oblikujemo pričesko. Čeprav utrjevalec vsebuje med, se lasje ne bodo lepili. Utrjevalec z beljakom: Potrebujemo le en jajčni beljak (ali dva, če so lasje dolgi). Beljak premešamo z vilico in nanesemo na umite lase. Oblikujemo pričesko in lase posušimo. Če ste "frizerski talent", boste s pomočjo tega utrjevalca lahko ustvarili pravo mojstrovino. Namreč, pričeska, utrjena z beljakom, bo prestala ćelo najbolj noro pustno, noyoletno ali kakšno drugo zabavo. Utrjevalec z limono: Limonin sok porazdelimo po laseh in uredimo pričesko. Primeren je zlasti za svetlolac in tuđi za tište, ki imajo mastne lase. Utrjevalec s sladkorjem: V skodelici vroče vode raztopimo 2 čajni žlički sladkorja. Tekočino polijemo po umitih laseh. Poletje, morje, bazeni in naši lasje Poleti moramo primerno poskrbeti za svoje lase. Med plavanjem jih pokrijmo s plavalno kapo. Če smo bili v bazenu in smo zmočili lase, jih moramo nujno dobro sprati. Barvani ali beljeni lasje potrebujejo posebno nego. Klorirana ali morska voda in sonce lahko povzročijo kemijske reakcije. V, tem primeru lasje obledijo ali spremenijo barvo. Če vam je že odveć plavalna kapa, naj vam ne bo v nadlego primerno pokrivalo. V trgovinah je velika izbira športnih kap. Mlade in manj mlade dame pa so z lepim klobukom, platnenim ali slamnatim, še bolj očarljive. Želim vam dolgo, vroče in nepozabno poletje. Preživite čim več časa s tistimi, ki jih imate najraje. Mirjana Lilićjužnič SDS SDS Social Demokratska stranka Slovenije VABILO na okroglo mizo o (avto)cestni problematiki v Občini Mengeš V četrtek, 27. junija 1996 ob 20.30 uri, organiziramo predstavitev in pogovor o problematiki obvoznih magistralnih in regionalnih čest, prometu danes in gradnji avfoceste in dolgoročnih vplivih v prostoru, urbanizmu, gospodarstvu, okoljevarstvu in kvaliteti življenja v Občini Mengeš. Pogovor bo vodil sodelavec strokovnega sveta Social Demokratske stranke Slovenije, mag. Vinko VODOPIVEC. Prireditev bo v sejni sobi Gasilsko god-benega doma v Mengšu, Zavrti 2. Prisrčno vabi jeni! Social Demokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš, predsednik mag. Tomaž ŠTEBE NUJNA ZOBOZDRAVNIŠKA POMOČ V JULIJU INAVGUSTU 1996 Obveščamo naše pociente, da borno imeli redne letne dopuste po naslednjem razporedu: dr. Jelena Markovič: 15.7.96-3.8.96 dr. Ivo Raišp: 1.7.96-3.8.96 dr. Gabrijela Strosar-Rozman: 5.8.96-31.8.96 Nujno zobozdravnisko pomoč prisotni nudimo po urniku! LEPOTA IN ZDRA V ] E 53 MENGŠAN OBVESTILO KMETOM Vse kmete, živinorejce, ki kmetujejo na področju občine Mengeš, obveščamo, da občina iz sredstev občinskega proračuna financira koprološki pregled blata domačih živali, na podlagi katerega bo tuđi izvedena akcija zatiranja parazitov. Kmetom svetujemo, da odvzamejo blato določenemu tipičnemu vzorcu živali, ki jih redijo (krava, pitanec, tele...) in jih dajo analizirati v Veterinarsko ambulanto Domžale. Ambulanta sprejema vzorce vsak dan v dopoldanskih urah. Če potrebujete strokovni nasvet ali pomoč pri odvzemu blata, se zanj dogovorite z veterinarjem, ki deluje na vašem področju. Po pregledu bo občina tuđi (so)financirala zdravila, ki so potrebna za zdravljenje ali preventivo. Vsi lastniki kmetijskih zemljišč v občini Mengeš lahko koristijo sredstva za urejanje kmetijskih zemljišč in poljskih poti. Občina sofinancira strojna dela, največ 75% skupne vrednosti. Sredstva so namenjena agromelioracijam, izkopu odtočnih in drenažnih jarkov, razbijanju kamenja, ruvanju štorov, urejanju poljskih poti, investicijam namakanja zemljišč in drugim načinom urejanja kmetijskih zemljišč. Prijavite se. Občina Mengeš KNJIŽNICA DOMŽALE Poletni delovni čas od 1.7.1996 do 31.8.1996: Ponedeljek............................od 13. do 19. ure Torek....................................od 7. do 13. ure Sreda....................................od 13. do 19. ure Četrtek..................................od 13. do 19. ure Petek....................................od 7. do 13. ure Sobota..................................zaprto KNJIŽNICA DOMŽALE ENOTA MENGEŠ Poletni delovni čas od 1.7.1996 do 31.8.1996: Ponedeljek.............................od 13. do 18.30 ure Sreda..........................................od 9. do 13. ure Četrtek.......................................zaprto Društvo upokojencev Mengeš išče natakarico v pokoju za strežbo v bifeju. Delo po dogovoru. Pisne prijave pošljite na naslov: Društvo upokojencev Mengeš, Trdinov trg 14, 1234 Mengeš, p.p. 31. OBVESTILA 54 MENGŠAN OD ZRNA DO KURHA rdeča nit letošnjega 4. MIHAELOVEGA SEJMA V MENGŠU Scjcm bo tcdcn dni prcj, da ne bo moteno celodnevno čaščenje, to je 20., 21. in 22. septembra 1996. Sejemski prostor bo med banko, zdravstveno postajo in na delu Zoranine ulice. Odbor je že pripravi! osnovne usmeritve in program, nekaj sprememb in dodatkov bo verjetno še nastalo. Prvi dan, 20. septembra 1996, v petek, se bo pričel s kulturnim večerom ob 18. ali ob 19. uri. Ob tej priložnosti borno krstili vinsko trto z Lenta. Drugi dan, 21. septembra 1996, v soboto, po slovesnem odprtju ob 9-30 uri, bo najprej program za najmlajše, Živ-žav, v času od 11. do 15- ure. od 15. do 18. ure nas bodo razveseljevali narodno zabavni ansambli, od 18. do 19. ure program iz kmečkega življenja, od 19. ure dalje zabavni večer. Tretji dan, 22. septembra, v nedeljo, po maši na prostom, ki se bo pričela ob 10. uri, bo od 11. do 12.30 ure koncert Mengeške godbe, od 13.30 do 15. ure se bodo predstavile tuđi okoliške godbe, od 15. do 16. ure bo potekala povorka na temo sejma, ob 18. uri podelitev priznanj. Tako kot lani bo za ljubitelje malih živali pripravljena razstava in zabavni vrtiljak za najmlajše. Ženske se bodo navduševale nad razstavljenimi čipkami čipkaric iz Železnikov. Prikazana bo peka kruha in razstava izdelkov. Informacije o sejmu dobite v ponedeljek, sredo in petek med 16. in 18. uro po tel. 061/739 041, TD Mengeš. Lanskim razstavljalcem borno poslali obvestila. Kdor bi na novo želei sodelovati, naj svoj naslov sporoči po omenjenem telefonu ali odda vlogo na naslov: Odbor Mihaelovega sejma, Zavrti 2, 1234 Mengeš ali odda v nabiralnik, ki je nameščen ob vhodu v gasilski del doma v Mengšu. Prosimo, da pohitite, ker borno vloge sprejemali samo do 31. julija 1996. Povabilo! Moto letošnjega sejma je KRUH. Na sejmu želimo prikazati peko. Veliko gospodinj v Občini Mengeš je veščih te spretnosti. Vljudno vabimo vse, ki bi svoje znanje želele posredovati drugim, da na zgoraj navedeni naslov pošljete svoje prijavnice, veseli Vas borno. Štefan Boriti predsednik odbora Mihaelovega sejma ODBOR MIHAELOVEGA SEJMA obvešča vse gostince na območju Mengša , Loke, Dobena in Topol, da daje v zakup gostinske usluge na Mihaelovem sejmu. Vse zainteresirane gostince prosimo, da nam svoje odločitve sporočite v pisni obliki na naš naslov: Odbor Mihaelovega sejma, Zavrti 2, Mengeš. Na osnovi Vaše prijave Vas borno obvestili ali obiskali in se z Vami pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. V pričakovanju Vaših prijav, Odbor Mihaelovega sejma. O B V E S T I L A 55 MENGŠAN I N MEMORIAM Tiho si nas zapustil, a v srcu globoko žalost si nam pustit Zahvala ob boleči izgubi našega očija FRANCIJA ROJNIKA se iskreno zahvaljujemo sorod-nikom, vsem sosedom, prijateljem, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cetje in svece ter za darovane svele maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvala tuđi gospodu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, gasilcem za časlno spremstvo in govor g. Zagrija ter Franciju Stoparju za Tišino. Posebna zahvala dr. Gabrieli Kovač Mohar, njeni sestri Vandi ter osebju Gastro-entcrološkega oddelka za skrb in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hčerki Barbara in Katarina z družino. Zahvala 26. maja, na pragu 93- leta življenja, je sklenila svojo življenjsko pol naša dobra leta ANTONIJA FRIŠKOVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, svece in sv. maše, za izrečena sožalja in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poli. Najlepše se zahvaljujemo strežnemu osebju Doma počitka Mengeš, ki so ji lajšali ležke dneve življenja. Posebna zahvala g.župniku Maleju Zevniku za leppogrebni obred, pevcem "Mengeški zvon" g. Stoparju za zaigrano Tišino in gasilcem za zadnje slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njenu Mar prav zares odšelje tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmolimo miru. (S. Makarovič) Zahvala Ob boleči in nenadomeslljivi izgubi moža, očeta, dedka, brata in tasta LOJZETA MEŽNARJA iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vs~cm sorodnikom, prjjaleljem, jodelav-cem Melodije Mengeš, sosedom in vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrazili sožalje, darovali cvetje in svece ler ga spošlljivo pospremili do groba. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem. Žalujoči: žena Ana, sinova Miran in Bojan z družinama. 56 MENGŠAN BRANKO VIRJANT s.p. Slovenska 26, Mengeš, trgovina z oblačili in modnimi dodatki za mlade NOVA TRGOVINA Z OBLAČILI PRIZNANIH ZNAMK OD SEDAJ TUĐI V MENGŠU Zasebnik Branko Virjant iz Mengša je pri urejanju svojega lokala na Slovenski 26 (zraven trgovine Miiek) mislil predvsem na mlade, ki so za uresnidtev svojih želja morali oditi v Ljubljano ali ćelo v Italijo, kakor tuđi na tište, ki se radi malo boljše oblečejo in so mladi v srcu, pa tuđi na babice, ki želijo razveseliti svoje vnuke in vnukinje ob njihovem rojstnem dnevu ali kaki drugi priložnosti. V svoji trgovini ponuja pester program italijanskih priznanih modnih znamk, uspel pa je pridobiti zastopnika zeld uspešne in kvalitetne modne znamke Diesel, na kar je izredno ponosen, saj je dobavitelj pri izbiri poslovnih partnerjev izredno selektiven, trgovine z Dieslovim programom pa na tem koncu Gorenjske še ni, zato pričakuje obisk Domžalčanov, Kamničanov in tuđi Kranjčanov. Trgovina je prijetna, moderno opremljena, blagovno poslovanje je računalniško podprto, pri izbiri pa Vam bo pomagala izurjena ekipa, ki pozna želje mladih. Prodajalna je odprta vsak dan med 9.00 in 20.00 uro, ob sobotah pa od 8.00 do 14.00 ure. Oglejte si novo pridobitev Mengša, ki bo prispevala k drugačnemu izgledu samega kraja, nam, Mengšanom, pa precej popestrila ponudbo z oblačili. Cene so promocijske in tuđi drugače precej nižje od tistih, ki veljajo za podobne blagovne znamke v Ljubljani. LM. PREDSTAVLJA SE VAM 57 /© ljubljanska banka . NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA PODRUŽNICA KAMNIK Si želite zagotoviti varno prihodnost in finančno neodvisnost? Z RENTNIM VARČEVANJEM pri NLB d.d., Podružnica Kamnik si zagotovite: • dodatno pokojnino, pomoč otrokom ali vnukom med studijem, uresničitev velikih in za sedaj še neuresničenih želja. Tuđi z majhnimi mesečnimi vplačili si zagotovite varno prihodnost. Oglasite se v naših poslovalnicah v Kamniku na Glavnem trgu 10 in na Bakovniku, Ljubljanska 14. Poslovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 08.00 - 11.00 • 14.00 - 17,00 sreda: 08.00 - 11.00 • 15.00 - 18.00 Za osnovne informacije pokličite: 061/817 138 ali 817 484. Čakamo Vas. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve. V varstvo vzamem otroka. Informacije na tel. 738 706. Sitar Franc Topole 24 1234 Mengeš URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ, objavljen v prejšnji številki Meng.šana ima zaporedno številko 13/96 in ne 12/96, kot je bilo pomotoma objavljeno. Bralcem se za neljubo napako opravičujemo! VIDEO čestita ob dnevu državnosti 58 yr \ \ pos^^^ 1. Pralni stroj Gorenje 904x 50.517,00 SIT 2. Pralni stroj Gorenje 906x 60.950,00 SIT 3. Kombinirani hladilnik HKS 310 69.900,00 SIT 4. Zamrzovalna omara ZO 23,3E 69.900,00 SIT 5. Mini multipraktik Kenwood CH100 4.990,00 SIT Nudimo ugodne gotovinske popuste od 3 do 7%. Prodaja na 5 mesecev brez obresti - čeki ali kredit. Od 24. do 29. 6.1996 dobi vsaka stranka ob nakupu za gotovino nad 20.000 SIT priročno darilo. Vsem občanom čestitamo ob dnevu državnosti in vas vabimo na obisk v proda jalno ob naši 20. obletnici. KOtOOV^ Oo6 kovinOtehna VELIKA ZABAVNA P&I&EDITEV OB 5. OBLETMiCI DRŽAVNOSTI II ili mm ■_ JEOmOGOCIL Jelen Av rHMuubKceuneLonaiTizinjeiKiisTiijaJKr ^^^^i^^jiin^^-***1"^ (ffikut Hl I li Canon Timola Mat! MIAMIGO lak ORGfiniZfllOR ITST3I RENAULT Avto Car MENGES servis DEBEVCJ ImehgeTI ŽM DOO SIT HIHCT11PW BBHMI gg. avtoservis PIŽEM Mala Loka 1 5 DOAAŽALE LAĐA KTtO DITR *.:•■ ZOBMAN MIN*U FILC RADIO HBiin|MgJmKplffiii POVORKA OB I?30 PROSLAVA OB I900 S KULTURNIM PUO^bAMOM HUMAHITAbMI HAMEH PblCtDITVl VSTOP P I? 0 ST P&IS&ČNO VABL4ENI! POKROVITELJ: W OBOMA MEMEŠ, OMANIZATOH PROSLAVE: KULTURNO DP.UŠTVO EP.ANCA JELOVŠKA MEHij SOORiSANIZATOR: PROSTOVLJNO «ASILSKO DRUŠTVO MEMEŠ, TURISTICNO DRUŠTVO MEN«E*