42 let gnezdenja bele {torklje Ciconia ciconia na gnezdu v Spodnji Polskavi in analiza fenolo{kih podatkov
42 years of White Stork Ciconia ciconia breeding at Spodnja Polskava and phenology data analysis
Primož Presetnik
Center za kartografijo favne in flore, Podružnica v
Ljubljani, Klunova 3, SI-1000 Ljubljana Slovenija,
e-mail: primoz.presetnik@ckff.si
Bela štorklja Ciconia ciconia je s svojo velikostjo in sinantropnim načinom gnezdenja na splošno ena najbolj prepoznavnih vrst ptičev v Sloveniji. V svoji zbirki jo je imel že Scopoli (1769), ki navaja, da štorklja gnezdi na dimnikih ("caminis nidum inponit"), vendar ne omenja natančnih lokacij gnezdenja. Možnega slovenskega izvora primerkov v omenjeni zbirki ne moremo nedvomno potrditi, ker je Scopolijeva zbirka uničena (Gregori 2008). Freyer (1842) belo štorkljo omenja samo kot selivko, prav tako kot Erjavec (1868-1873) in kasnejši avtorji 19. stoletja (glej pregled v Denac 2001). V začetku 20. stoletja so bila v SV Sloveniji zabeležena prva gnezda (Denac 2001), obširnejši popisi gnezd pa so bili narejeni v letih 1965 (Šoštaršič 1965), 1979 (Jež 1979) in 1999 (Denac 2001). Od leta 1999 pa potekajo redni popisi gnezdišč bele štorklje, s katerimi se zbirajo podatki populacijskih procesov in parametrov, kot na primer o številu mladičev in podlagi gnezd, nesistematično pa tudi o fenoloških informacijah o času prihoda in odhoda gnezdečih štorkelj (Denac 2001 & 2010). Dosedanji podatki (Jež 1979, Denac 2001), zbrani med enkratnimi popisi, omogočajo splošno predstavo o fenologiji belih štorkelj pri nas, fenoloških podatkov za daljše časovno obdobje pa nimamo.
Gospa Jožica Šeško opazuje štorklje v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici (slika 1) že odkar se je tja priselila na jesen leta 1969, na stenske koledarje pa si je začela opažanja o datumih prihodov na gnezdo beležiti od 1976 leta naprej. Taka dolgoletna opazovanja štorkelj na posameznem gnezdu pri nas še niso bila objavljena, zato jih predstavljam iz vidika starosti gnezda, števila mladičev in fenologije prihoda odraslih na gnezdo.
Šoštarič (1965) v prvem popisu štorkelj v Sloveniji iz bližine Sp. Polskave opozarja na predvojno gnezdo v vasi Pragersko. Gnezda na dimniku župnišča
v Sp. Polskavi upravičeno ne omenja, saj se gospa Šeško spomni, da jeseni leta 1969 gnezda še ni bilo. Štorklje so tam poskušale gnezditi šele naslednjega leta (1970), vendar mladičev ni bilo, vsa kasnejša leta (od leta 1971) pa so na dimniku župnišča redno gnezdile. Zaradi popravila oziroma varovanja strehe pred pretežkim gnezdom je bil v štirih desetletjih material iz gnezda dvakrat deloma odstranjen. Tako so si domačini prizadevali, da bi se štorklje vrnile, popravila pa so opravljali v času njihove odsotnosti. Dela so bila opravljena na približno 20 let - prvič pred letom 1991 in drugič leta 2010. V obeh primerih so štorklje obnovile gnezdo in uspešno gnezdile že v prvem letu po obnovi. Gnezdo štorklje v Sp. Polskavi tako glede na poročilo Denaca (2001) sodi med 17 % najstarejših gnezd v Sloveniji.
Natančnih podatkov o številu poletelih mladičev s tega gnezda po letih gospa Šeško nima, vendar so po njenih spominih štorklje od leta 1971 vsako leto uspešno speljale svoje mladiče. Na voljo so natančni podati o številu mladičev od leta 1999 (D. Denac osebno, tabela 1), ki vsaj za zadnje obdobje potrjujejo opažanja gospe Šeško. Par na tem gnezdu je v obdobju 1999-2011 v vseh letih speljal mladiče, kar uvršča to
Slika 1: Gnezdo bele {torklje Ciconia ciconia na župni{~u v Spodnji Polskavi, 14.6.2007 (foto: P. Presetnik)
Figure 1: White Stork Ciconia ciconia nest on the vicarage at Spodnja Polskava, 14 Jun 2007 (photo: P. Presetnik)
Tabela 1: Datumi prihodov prve in druge bele štorklje Ciconia ciconia ter odhodov štorkelj z gnezda v Spodnji Polskavi v obdobju 1976-2011 in število poletelih mladičev (D. Denac osebno) v obdobju 1999-2011 (- ni podatka, x - uspešno poleteli mladiči, vendar natančno število ni znano, * - opazovanje z dne 26.5.2012)
Table 1: Arrival dates of the first and second White Storks Ciconia ciconia on nest at Spodnja Polskava, dates of departures between 1976 and 2011, and numbers of fledged chicks (D. Denac pers. comm.) between 1999 and 2011 (- dates not recorded, x - successfully fledged chicks, with exact number unknown, * - observation on 26 May 2012)
Leto / Year	Datum vrnitve prve štorklje / Date of first stork return	Datum vrnitve druge štorklje / Date of second stork return	Datum odhoda štorkelj / Date of stork departure	Št. pole mladičev fledged
1976	27.3.	-	-	x
1977	26.3.	-	-	x
1978	23.3.	-	-	x
1979	21.3.	-	-	x
1980	24.3.	-	-	x
1981	27.3.	-	-	x
1982	-	-	-	x
1983	5.4.	-	-	x
1984	27.3.	-	-	x
1985	-	-	-	x
1986	26.3.	30.3.	-	x
1987	5.4.	5.4.	-	x
1988	26.3.	28.3.	-	x
i989	2i.3.	21.3.	-	x
199°	23.3.	24.3.	-	x
1991	25.3.	-	-	x
1992	i0.4.	-	-	x
1993	4.4.	4.4.	-	x
i994	24.3.	4.4.	-	x
i995	-	-	-	x
i996	-	-	20.8.	x
i997	3.3.	-	23.8.	x
i998	29.3.	30.3.	24.8.	x
i999	27.3.	28.3.	28.8.	4
2000	27.3.	i.4.	24.8.	4
200i	26.3.	30.3.	2i.8.	4
2002	17.3.	-	26.8.	4
2003	-	-	25.8.	4
2004	17.3.	29.3.	25.8.	4
2005	23.3.	24.3.	-	3
2006	27.3.	30.3.	-	2
2007	i8.3.	i8.3.	-	4
2008	i8.3.	28.3.	28.8.	3
2009	22.3.	29.3.	24.8.	3
20i0	22.3.	24.3.	22.8.	3
20ii	29.3.	30.3.	24.8.	3
20i2	24.3.	28.3.	—*	4
gnezdo med 4 % gnezd, ki so bila v letih 1999-2011 stalno zasedena in so z njih vedno poleteli mladiči (D. Denac osebno). Njihovo povprečno število je bilo 3,46, kar je precej več kot povprečje za Slovenijo
v letih 1999-2010, ko so štorklje povprečno speljale 2,02 mladiča na gnezdo (Denac 2010).
O prihodih prve štorklje je imela ga. Šeško, z izjemo nekaj let, zabeležene natančne datume od leta
O	101
w	9
£	8®
LLLLa
Hkrati/ 1-3 dni razlike/ 4-6 dni razlike/ 7-9 dni razlike/ 10-12 dni razlike/ Simultaneously 1-3 days 4--6 days 7-9 days 10-12 days difference difference difference difference
Razlika v prihodih / Difference in arrival
Slika 2: Razlike v dnevih med prihodom prve in druge bele {torklje Ciconia ciconia na gnezdo v Spodnji Polskavi
Figure 2: Difference in days between the arrivals of the first and second White Storks Ciconia ciconia on nest at Spodnja Polskava
1976 naprej (32 opazovanj), o prihodu druge štorklje od leta 1986 naprej (20 opazovanj) in o odhodu štorkelj z gnezda od leta 1996 naprej (13 opazovanj) (tabela 1). Mediana datumov prihoda prve štorklje na gnezdo v Sp. Polskavi je 25. 3. (50 % prihodov je med 22. in 27. 3.), najzgodnejši prihod je bil zabeležen 3. 3., najkasnejši pa 10. 4. Mediana datuma prihoda druge štorklje je 29. 3. (50 % prihodov je med 27. in 30. 3.), najzgodnejše prihod je bil 18. 3., najkasnejši zabeleženi prihod pa 5. 4. V letih, ko so na voljo podatki za oba prihoda (20 let), je mediana prihoda druge štorklje dva dni kasneje od prve štorklje (v 50 % primerov med enim in štirimi dnevi zakasnitve), večkrat se je zgodilo, da sta bili obe štorklji opaženi hkrati, največji zamik prihoda druge pa je bil 12 dni (tabela 1, slika 2). Štorklje so gnezdo zapustile med 20. in 28. 8. (mediana 24. 8.), približno pet mesecev po prihodu prve štorklje.
Prve štorklje so se na gnezdo v Sp. Polskavi vračale v ožjem časovnem obdobju, kot je to razvidno iz študij, ki sta jih napravila Jež (1979) in Denac (2001). Omenjeni študiji združujeta datume prihodov in odhodov celotne populacije štorkelj v Sloveniji in zato razumljivo podajata širša obdobja. Tako je bilo ca. 65 % prihodov prve štorklje v Sp. Polskavo v zadnjih desetih dnevih marca, medtem ko se je ca. 65 % celotne gnezdeče populacije leta 1979 (Jež 1979) vrnilo v drugi polovici marca in prvih petih dnevih aprila, leta 1999 (Denac 2001) pa v zadnji dekadi marca in prvih petih dnevih aprila. Denac (2001) tudi navaja, da se je ca. 49 % drugih štorkelj vrnilo 0-5 dni za prvo štorkljo, medtem ko se je v enakem časovnem obdobju na gnezdo v Sp. Polskavi druga štorklja vrnila v kar 80 % primerov. Tudi datumi odhodov z gnezda
so v Sp. Polskavi bolj časovno zgoščeni v primerjavi z odhodi, ki jih za Slovenijo navaja Jež (1979), saj so vse štorklje v Sp. Polskavi zapustile gnezdo v zadnji dekadi avgusta, medtem ko je v tem obdobju leta 1979 gnezdo zapustilo le 58 % celotne populacije.
S podobnimi dolgoletnimi fenološkimi informacijami o biologiji štorkelj pri nas bi lahko dopolnili tudi vedenje o časovnih spremembah, povezanih z globalnimi klimatskimi spremembami (npr. Rubolini et al. 2007).
Zahvala: Hvala gospe Jožici Šeško, ki mi je z veseljem dovolila prepisati njene podatke o štorkljah. Za podatke o številu mladičev, izboljšave teksta in določeno literaturo o štorkljah pri nas sem hvaležen dr. Damijanu Denacu.
Summary
Records of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia date from the second half of the 18th century, although its breeding was first recorded only in the beginning of the 20th century. Most of the published data on phenology originate from one-year studies carried out in 1979 and 1999. However, the long lasting phenology observations of a single White Stork nest in Slovenia remain unpublished so far. Therefore, the observations of a White Stork nest on the vicarage at Spodnja Polskava (NE Slovenia) collected by Miss Jožica Šeško are highly valuable. White Storks at Spodnja Polskava tried unsuccessfully to establish a nest for the first time in 1970. However, they have bred regularly and successfully from 1971 onwards, even though the roof and nest itself were twice renovated (ca. at 20-year interval). Hence, this White Stork's nest belongs to the 17% of the nests with longest tradition in Slovenia. In the 1999-2011 period, the average number of fledged chicks reached 3.46, much higher than the average (2.02) for the whole breeding population in Slovenia during the 1999-2010 period. The median date of the first White Stork arrival is 25 Mar (50% of arrivals between 22 and 27 Mar), while the median date for the second stork arrival is 29 Mar (50% of arrivals between 27 and 30 Mar). The median difference between the first and second stork arrivals is two days. Stork departure from the nest at Spodnja Polskava always occurred in the last 10 days of August, ca. five months after the arrival of the first stork. In comparison to previous studies carried out in 1979 and 1999, which deal with phenology of the entire breeding White Stork population in Slovenia, the dates of arrivals and departures on nest at Spodnja Polskava were concentrated in a shorter period.
6
Literatura
Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. —
Acrocephalus 22 (106/107): 89-103.
Denac, D. (2010): Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in Slovenia between 1999 and 2010. — Acrocephalus 31(145/146): 101—114.
Erjavec, F. (1868—1873, ponatis 1995): Domače in tuje živali v podobah. [besedilo jezikovno posodobil Janaz Dular, ilustracije priredil Aleš Sedmak]. — Mladinska knjiga, Ljubljana.
Freyer, H. (1842): Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. — Egerschen Gubernial Buchdruckerei, Laibach.
Gregori J. (2008): Joannes A. Scopoli, njegovi "Descriptiones avium (1769)" in kranjska imena ptičev. — Scopolia 65: 1—32.
Jež, M. (1987): Bela štorklja (Ciconia ciconia L.) v Sloveniji v letu 1979. — Varstvo narave 13: 79—91.
Rubolini, D., M0ller, A.P., Rainio, K. & Lehikoinen, E. (2007): Intraspecific consistency and geographic variability in temporal trends of spring migration phenology among European bird species. — Climate research 35: 135—146.
Scopoli, J.A. (1769): Annus I. historico-naturalis. Lipsiae. Descriptiones Avium Musei proprii earumque rariorum, quas vidit in Vivario Augustiss. Imperatoris, et in Museo Excell. — Comitis Francisci Annib. Turriani, Lipsiae.
Šoštaršič, M. (1965): Štorklje v slovenskem Podravju in Pomurju. — Varstvo narave 4: 81—89.
Prispelo / Arrived: 9. 12. 2011 Sprejeto / Accepted: 23. 9. 2012