Smarniee

romarja -«*

jeruzalemskega

Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

'08637

Šmarnice

romarja jeruzalemskega.

o- 32 -o

premišljevanj za mesec majnik; ob enem
:: molitvenik za romarje v Jeruzalem. ::

Začrtal na dotičnih krajih na potovanju v Jeruzalem
k velikonočnim praznikom 1. 1889; izdelal po vrnitvi

F. S. Šegula,

župnik pri sv. Roku ob Sotli,

Maribor, 1909.

V s#k*ibi pisatelja. — Tiskarna sv. Cirila v Maribora.

' ' ■ ... ’ f

10 8637

Z dovoljenjem prečastitega k. šk. Lavantinskega
ordinarijata v Mariboru z dne 4, nov. 1908 St. 5790.

g ^ - ^ e)

.v, y

Njih Prevzvišenosti
premilostivemu gospodu

DR. MIHAELU NAPOTNIK,

prisedniku prestola Njih svetosti,
Njih ces. in kralj, apostolskega veli¬
čanstva tajnemu svetovalcu, veliko-
križniku cesarskega avstrijskega
Franc Jožefovega reda i. t. d.

knezu in škofu Lavantinskemu

posvečuje

skromno to svoje delce

v dar

K DVAJSETLETNICI

blagodarjenega vladikovanja

v brezmejni svoji hvaležnosti

(romar jeruzalemski)

pisatelj.

MARIAM

AD

JESUM!

Predgovor,

a zares! To je
pravo romanje v
Jeruzalem, če se
vrši v duhu po¬
kore in prisrčne¬
ga sožalja s trp¬
ljenjem našega
Gospoda Jezusa
Kristusa in ža¬
lostne matere Ma¬
rij e. Ta duh, to
sožalje morata zavzemati prvo mesto v srcu
romarja, potem šele ima naj prostor uka-
željnost, radovednost, razvedrilo.

To bodi zagovor te knjižice nasproti
onim, ki njo bodo grajali, ali že v njeni ce¬
loti, ali v posameznih delih. — Knjig namreč,
ki popisujejo  potovanje v Jeruzalem, ima
v resnici svet dandanes skoraj že brez šte¬
vila, ali knjige, katere začetek in prvi po¬
skus bi imela biti pričujoča, namreč pre¬
mišljevanja  za jeruzalemske romarje“,
tako da bi se pri poj edinih svetih krajih ne
naštevali samo zgodovinski spomini, marveč
da bi se podajala v obliki kratkih nabožnih

6

govorov še posebej hrana za duhovno živ¬
ljenje, enake knjige nisem še dosedaj (1900)
zasledil, v kolikor so mi bili pristopni se¬
znami prodajalcev knjig raznih narodov.

Bodočim slovenskim romarjem tedaj
take bukvice v roke podati, bila je že mnogo
let moja srčna želja. Pa hoteti in — izvr¬
šiti, kako daleč narazen sta ! Da se pa ne
poizgubijo nekatera morebiti dobra zrna. ki
sem jih nabral za omenjeni cilj, ali našel v
premišljevanjih, povezal sem nekaj teh na¬
črtov v šopek šmarnic,  in jih podal v
varstvo in v dar kraljici majnika !

Dokler ne pride kaj boljšega, pa bode
knjižica tudi bodočim slovenskim romarjem
v Jeruzalem dobro došla! Dal le Bog, da
bi se goreče želje premnogih :

„skupno romanje Slovencev v
Jeruzalem"
prav kmalu uresničile !

F. S. Š.

Opazka. Ako se knjižica porabi kot berilo
pri majniški pobožnosti, naj se blagovoli na onih
mestih, kjer pisatelj govori v prvi osebi, rabiti izraz
tretje osebe. N. pr.: mesto „. . . stal sem. . .“ naj
se reče: „stal je romar . . .“

Predvečer 1. majnika.

Hrepenenje po sveti deželi.

(Misli pred nastopom romanja.)

„In Gospodje rekel Abrahamu: Idi iz svoje
domovine, in iz svojega rodil, in iz liiše
svojega očeta, in hiti v deželo, ki ti jo bom
pokazal jaz! (Gen. 12, 1.) ... v deželo, kjer
se cedi mleko in med“ (Num. 14, 8.)

1. Od tistih dob, ko smo prvokrat za¬
slišali glas o zgubljenem raju, od tistih dob.
ko smo že mogli ohranjati v spominu be¬
sede : Nazaret, Betlehem, ... od dob, ko je
prvokrat koprnelo naše majhno srce v sve¬
tem ognju pred jaslicami ljubega Ježuška,
od tistih prvih dob naše mladosti pa do da¬
našnjega dne ni nam zginila tudi več iz
spomina sveta dežela.  V stolnici, kakor
v priprosti planinski cerkvici se slavnostni
govorniki spominjajo navdušeno svete de¬
žele.  V ljudski šoli je veren učitelj, na
visoki šoli učen profesor, ki vodi v duhu
.svoje učence v sveto deželo!  Oko kri-

stjana in nekristjana bilo je in bode do
konca dni obrnjeno v sveto deželo.

Pa to ni dovolj, spomin ! Samo hre¬
penenje ne zadostuje! Kakor je namreč v
onih starodavnih časih rekel Bog praočetu
vsega judovskega ljudstva: ,.Idi iz svoje
domovine, iz svojega rodu, iz hiše svojega
očeta, in hiti v deželo, ki ti jo bom pokazal
jaz P in kakor je očak Abraham, pokoren
besedi Gospodovi, se nemudoma podal v
novo svojo domovino ob Jordanu, v Kanaan.
tako hiti brez števila romarjev iz vseh de¬
lov sveta, iz dalnje Rusije, iz vroče Afrike,
iz Avstralije sredi neizmernih voda, iz Ame¬
rike, Evrope tudi še dandanes v isto deželo
Kanaan. zapuščajoč svojo domovino, (mnogi
nje ne vidijo nikdar več!), — zapuščajoč
dom svoj in sorodnike za vselaj (ker mnogi
se več ne vrnejo !), — iz očetove hiše idejo,
da pohitijo tje v sveto deželo, kjer se jim
izpolnjujejo vroče želje njih src, in se ču¬
tijo neizmerno srečne, ko so se jim ures¬
ničile sanje mladih let !

2. Kaj pač je vzrok  tega velikega
hrepenenja po sveti deželi ? odkod tolika
njena slava?

Sveta dežela je na daljnem Jutro vem,
je v tistem delu sveta, iz katerega
nam je prišlo vse dobro,  vse, kar
smo in kar imamo. Tukaj — na Jutrovem
— je tekla zibelka človeškega rodu, tu so
živeli naši prvi stariši, tam je bil raj, kjer
se jim je razodeval Bog sam! Tukaj pa so

9

se izvrševale tudi prve kazni božje zoper
one, ki se niso hoteli pokoriti besedi božji:
tukaj je begal brez miru okrog Kajn z zna¬
menjem bratomora na čelu! Tukaj — na
Jutrovem — so one nesrečne dežele, katerih
zlobne prebivalce je odplavil vesoljni potop!
Tukaj je poslej odbral Bog Abrahama, da
postane oče tistega naroda, ki je bil odlo¬
čen, da ohrani vero v edinega Boga, istega
naroda, iz katerega je prirasla najlepša cvetka
čboveškega rodu, devica Marija,  mati
Odrešenika sveta. Gospoda našega Jezus a
Kristusa!  — Z eno besedo, celi stari za¬
kon in nja zgodbe so v vedni zvezi s sveto
deželo, in ker so iste ljube našemu spominu,
ljuba nam je tudi dežela sama tembolj, ker
le z njeno pomočjo nje moremo vedno
bolj in bolj razumevati. Kdor tedaj hoče
stari zakon dobro poznati, poda se
v sveto deželo, učit se razumevati svetih
dogodb na dotičnih krajih samih in po sta¬
rih šegah in navadah ljudstva.

Ker je nadalje Jutrovo kraj rojstva in
smrti Odrešenika sveta, ima naravno tudi
novi zakon  svoj začetek in svoje dovr-
šenje tam na Jutrovem. Kdor je tedaj gle¬
dal s paznim očesom sveta mesta, gore, reke,
livade in ljudi po njih, temu postane jasno
marsikaj, česar še prej opazil ni. Kdor je
bil enkrat tako srečen, doživeti romarsko
pesem Davidovo (psalm 131): „Stopili bo¬
demo pod njegove šotore, molili ga bodemo
tam, kjer so stale njegove  noge,“ — ta-

10

komu so nedeljski evangeliji sv. katoliške
cerkve draga in ljuba pisemca  iz sve-
t'h krajev, taka pisma, katera človek vedno
in vedno rad prebira. Saj vsaki kraj svete
dežele ima svojo posebno skrivnost, svojo
posebno vabljivo moč. Le ozrimo se na
okolu in pomislimo !

Tam v prijazni okolici je Nazaret,
kjer je Beseda meso postala, z malimi pre-
stanki trideset let med ljudmi prebivala, de¬
lala in ga po svojem skritem in nizkem živ¬
ljenju posvetila. Tukaj je Odrešenik sveta
nastopil prvokrat kot učenik ! Izven Naza¬
reta pa štrli k nebu pusta skala, na katero
so, nezadovoljni z njegovimi besedami. Od¬
rešenika vlekli lastni njegovi rojaki, da bi
ga sunili v prepad. On pa je mirno odšel
iz njih sredine in od tega dne se ni več
vrnil nazaj v domači kraj: Pečina pa še

dandanes tako kakor nekdaj štrli v nebo.
očitajoč otrok otrokom drzovito početje sta¬
rodavnih pradedov.

Malo na sever od Nazareta je Kana
galilejska,  — beseda kakor nova pesem
prijetno doneča ušesom tistih kristjanov, ki
vedno le po posvetnem razveseljevanju hre¬
penijo in ker se premagati ne morejo, svojo
pohlepnost po veselicah zagovarjajo, sklico-
vaje se na vzgled ljubega Odrešenika sa¬
mega, rekoč: ..Saj je tudi Jezus na gostije
hodil!“

Odtod na izhodu kipi v nebo mogočna
gora Tabor,  kraj čudovitega spremenjenja

11

Jezusovega, kjer se je tistih dob sv. Petru
tako dopadlo, da je bil kar voljan postaviti
tri šotore, Mojzesu enega, Njemu enega in
Eliju enega. ■ Kakor nekdaj, je gora Tabor
romarju še dandanašnji kažipot iz Nazareta
h galilejskem jezeru, v kraje Desetomestja.
ki so bili priče največjih in najštevilnejših
čudežev Jezusovih.

Pozdravljeno mi bodi, prisrčno pozdrav¬
ljeno galilejsko morje!  In ve, večno-
zelene obali tega „morja“, ve ljubke cvetlice
po livadah na okrog, radujte in veselite se,
saj razcvitate se na istih tleh, po katerih je
tolikrat hodil naš božji Odrešenik! In vi,
temno-višnjevi valovi jezera! Voljno ste se
v najhujšem divjanju pomirili na besedo
Učenikovo, potolažili se po njegovi želji!
Prevzetniši kakor vi bili so ljudje tistih dob,
ki niso hoteli slišati na glas Njega, dobrega
pastirja! In ve, mične, drobne ribice na
hladnem dnu ! Kako ste vendar zamogle
tako zadovoljno hiteti v mreže, — v smrt
samo na besedo Mojstra, tistega dobrega
Mojstra, katerega so hudobni ljudje tirali
oh! v tako grenko smrt!

Od Nazareta na jug se razprostira pla¬
njava ezdrelonska  z mestecem Najm. Ni
menda polja na svetu, kjer bi se od pamti-
veka bojevalo več in hujših bojev, kakor tu!
Cvetlice livad tam skoraj vse temno-rudeče
cvetejo. Pri njih pogledu pripoveduje skriv¬
nostno še dandanes domači beduin tovarišu:
„Ivaplje krvi so to slavnih junakov!" —

Tam na večerni strani pa se razprostira
slavno pogorje g e 1 b o a n s k o najtužnejšega
spomina, Tu je po zgubljeni bitki umrl kralj
Savel ob lastnem meču. tu bil je umorjen v
boju tudi njegov sin Jonatan, od mladosti
pobratim junaškega Davida. Kako zategadelj,
ker je pilo krv Jonatanovo, ves v obupu
proklinja David to nesrečno pogorje: „Mon
tes Gelboe, — gore gelboanske ! Xe rosa,
ne dež naj ne pada več na vas. ker ste pile
krv Savlovo, kakor bi ne bil on maziljenec
Gospodov, in krv j on ata ljubljenega!“ ( 2 .
Reg. 1, 21.)

Tako nas stopinjo za stopinjo sprem
ljajo sveti spomini; otresti se njih ne mo¬
remo. Še manj pa bi bilo mogoče jih vseh tu
našteti 1

Tam daleč doli na jugu pa je Jeru¬
zalem,  sveto, vroče zaželjeno mesto. O
Jeruzalem ! kateri romar pač. ko je prišel v
tvoje blaženo obližje, se ni razjokal, točil
obilih solzic radosti! — Možje, trdi vojaki
prve križarske vojske, leta 1099, ko so za¬
slišali, da so že blizu Jeruzalema, (tako
pripoveduje stari zgodovinopisec,) „se niso
zamogli več brzdati od radosti, kakor hitro
so zaslišali ime Jeruzalem, in razjokali so
se samega veselja, da so že bili tako blizo
svetega, gorko zaželjenega mesta. Polni
hrepenenja in koprnenja, videti sveto mesto,
pozabili so na vso utrujenost, na vse težave,
dodvizali so se in hiteli še bolj kakor do-

13

slej naprej, brez odmora, dokler niso ob¬
stali pod zidovjem jeruzalemskimi

Pri Jeruzalemu na izhodni strani je pri¬
jazna oljska gora...  Čez njo pelja pot
v Betanijo, v Jeriho, na livade objordanske,
ob njenem vznožju pa v tihi tugi samevajo:
vrt Getzemani, votlina, kjer je On krvavi
pot potil in grob Marijin. -

Od prostora nekdanjega judovskega
templja pelja cesta „križev pot‘‘ v cerkvo
božjega groba in na Kalvarijo ... na južni
strani mesta se nam prijazno nasproti smehlja
Betlehem,  še dalje doli vabi nas staro-
slavno mesto Hebron,  kjer počivajo trupla
očakov judovskih. —

Veličastni spomini, spomini tolažbe-
polni bolni, v dvomih zdihujoči duši! — Se¬
daj nam je razumljivo, zakaj so milijoni
vernikov tako koprneli po sveti deželi!
Brezštete vojaške trume, sedaj se nam do¬
zdeva, da jih umemo, zakaj da so za svo¬
bodo svete dežele prelivale rade junaško svojo
kri; jasno nam je, zakaj so se tisočeri vseh
časov srečne šteli daleč proč celo od lastne
domovine najti na sijonski gori prostorček
za grob !

Kar pač človek čisla, ljubi, slavi vedno
od svojih mladih let, to si želi gledati vsaj
enkrat v življenju; če je pa sila, voljno
tvega za to življenje in žrtvuje lastno kri !

3. Ni res, ljubi kristjan, tudi v tebi se
obujajo goreče želje, videti le enkrat svete
kraje? Pač hvalevredno hrepenenje! — In

14

če je omajano tvoje versko prepričanje
omajano, ker skušnjave so bile prevelike
tvoje srce pa preslabo, se njim zoperstav¬
ljati, o tedaj pa, če le moreš, poleti tj e v
Jeruzalem: kraj sam je že prepričevalna
verska pridiga, ki je ne pozabiš nikdar več !
— In če gorje stiska ubogo srce in ti preti
ga ugonobiti, hiti tje doli v Betlehem in „k
jaslicam“, pa bo moral odnehati skušnjavec
in novoporojen bo se vračal Gospod nazaj
ti v tvoje srce!

Kviško tedaj srca, kviško
glave! Pojdimo v Jeruzalem!  Sv,
oče Leon XIII. slavnega spomina so tako
goreče želeli povzdigniti romanje v sveto
deželo, da so celo leta 1901 ustanovili za
jeruzalemske romarje, za vse, ki tje pridejo,
častne križce!  Naj bi se kmalo pri
cerkvenih slovesnostih tudi na tvojih prsih
zasvetil „Leonov križec za jeruzalemske
romarje,“ — Nobeden še ni obžalo¬
val, ki je romal v Jeruzalem;  pač
pa je že marsikteri še na smrtni postelji
blagroval tisto uro, v kateri se je odločil
obiskati svete kraje. — Tudi jaz (pisatelj
teh vrstic) bil sem tam, vsa sveta mesta in
kraje sem obiskal, gledal nje sem, gledal z
očmi vernimi in pomirjen, osrečen vrnil sem
se v domovino. Sedaj pa pač vse na
svetu rajši izgubim, kakor svoje
spomine na svete kraje!  Kar sem
gledal in občutil, v svoj dnevnik sem zapi¬
soval. Bil sem tistih dob v domovini dušni

15

pastir in kako bi moglo drugače biti, ka¬
kor da sem mislil pogostokrat na verne
svoje ovčice. In ker ustmeno nisem mo¬
gel, pridigal sem njim semtertje v mislih,
in teh sem marsiktero zabilježil v dnev¬
nik svoj. Vse to sem sedaj zbral in pove¬
zal v šopek, katerega se drznem ponuditi

„KRALJICI MAJNIKA!“

4. Pridite torej, ljubi kristjani, in sle¬
dite mi sedaj meseca majnika, če ne v res¬
nici, vsaj v mislih, vsaj v duhu stopinjo za
stopinjo, dan za dnevom, kot verni romarji
jeruzalemski. Ne vstrašite se vsakdanjega
truda! O saj tudi za romarja pridejo hudi
časi, mnoge težave, celo nevarnosti za živ¬
ljenje. Pa vse to ga nič ne straši! Mno¬
gokrat sem čital, pa doslej menda ne po¬
polnoma razumeval, izrek : „Verski čut je
med vsemi najmogočnejši!“ Vsled tega
ravno dokončajo celo slabe sedemdesetletne
ženice jeruzalemsko romanje z moškim po¬
gumom. Pogum njim daje upanje, da bodo
skoraj molile tam, „kjer so stale  Njegove
noge.“ — Nadalje premišljuje romar, da je
treba slediti vzgledu apostolov, ki so postali
vsi mučeniki; spominja se velike množice
svetnikov, ki so vse, čas', bogastvo, udob¬
nost življenja za nič imeli, samo, da nebesa
pridobijo, — in pri takem premišljevanju
postaja romarju sladak vsak trud. Ali bi se
mar spodobilo učencu, tam zdihovati zaradi

16

težav, kjer je Mojster trpel neizrečene bole¬
čine ! ?

Tako vas tedaj, ljubi kristjani, sedaj
opominja romar jeruzalemski, pridno priha¬
jati k majniški pobožnosti in se nič ne iz¬
govarjati, češ, časa ni, preveliko dela, pre-
težavno je!

O, le ne recite: „Preveč dela imamo!“
— Prve ure dneva Mariji darovane, ... o
kako potem vse bolje od rok gre!

O, ne izgovarjajte se: „Pot je predolga,
pretežavna!“ — Križeva pot je tudi huda
bila in — za vas voljo tako huda!

Ne recite: „Nimamo časa!“ Sicer tudi
Marija ne bode imela časa, ko bodete njo v
dušnih in telesnih potrebah klicali na pomoč!

Premagajte toraj le ra do volj no vsako
skušnjavo, se izgovarjati, in hitite k ,. Šmar¬
nicam* z isto gorečnostjo, kakor pobožni
romar jeruzalemski obiskuje svete kraje, ter
se priporočite iz cele svoje duše preblaženi
Devici Mariji, ki bodi naša voditeljica, tako:

O Marija, ki romarja navdušuješ, da
zaničuje vse zapreke in težave, ter ga varno
popelješ v pozemeljski Jeruzalem, - o vodi
nas, svoje otroke na potu tega življenja, daj
nam neomajan pogum v veri, da pod tvojim
varstvom, če že ne pozemeljskega, vsaj tem
gotoveje gledamo nebeški Jeruzalem. Po
Kristusu Gospodu našem. Amen.


17

1 .

Dvojna pot v Jeruzalem.

(Misli na vožnji po morju.)

..Tujci smo pred teboj, o Gospod, in ro¬
mamo, kakor vsi naši očetje. Naši dnevi
so kakor senca na zemlji in ni nam tukaj
ostati. 0  (1. Par. 29, 15.)

V tistih starodavnih časih priromal je
očak Jakob v Egipet. Peljali so ga pred
kralja (faraona), ki ga vpraša: „Koliko je
dnevov in let tvojega življenja ?“ In Jakob
odgovori: „Dnevov mojega potovanja je 130
let, malo jih je in hudega spomina so, ter
ne dosegajo dnevov mojih očetov, ki so bili
svoje dni tukaj popotniki.“ (Gen. 47, 8. 9.)
Resnično, potovanje je naše življenje na
zemlji in sicer le kratko potovanje.

Pa je isto menda brezcilja?  Če
potujemo, smo li podobni nerazsodni stvari,
ki teka brez cilja semtertje, ali celo onim
nespametnim, ki hitijo za goljufivimi pla¬
menčki nad močvirjem, ki pri tem zagazijo,
se vedno globje pogrezajo in slednjič žalo¬
sten konec storijo? Nikar! Naš cilj nam
je čistonatankodoločen!  Kakor ima
ta ladija nalogo, neprestano naprej tirati, da
prepelje blago in potnike do njih cilja, tako
je tudi našega življenja cilj nam odkazan.

Ali kam?

2

18  —

Spomni se kmetiča, ki za plugom hodi,
kako on, ko zvon zadoni in Marije pozdrav-
ljenje raznaša čez polja in livade ... kako
on obstoji, od dela odneha, roke sklene, k
nebesom  roke in oči povzdigne! — In
vojak pred bojem na kolena pade. molit k
poglavarju vseh kraljev v nebesih. — Uče¬
njak ob svoji mizi preneha v delu, roke
sklepa ter misli svoje in trudno svojo glavo
k Bogu povzdiguje. — Tako v slovesnih
trenotkih vsi pripoznavajo : Ta zemlja ni naš
cilj, ni naša prava domovina! Tukaj naše
srce z vsemi svojimi trudi in napori ne
najde prave sreče in to tudi ni volja Naj-
višjega. Naš cilj so v resnici le nebesa, le
nebeška naša prava domovina more izpol¬
niti popolnoma hrepenenje naših src. Mi vsi
se trudimo na potovanju v nebeški Jeru¬
zalem!

Kakor pa ta ladija, tako vozi še drugod
jih lahko sto do istega cilja. Če je tedaj
tudi vseh naših trudov cilj : nebeški Jeru¬
zalem, so vendar pota tja prav raznovrstna,
prava in dobra, negotova in zapeljiva, varna
in nevarna. In kakor to ladij o lahko vsak
trenotek v globočino pogrezne vihar, tako
se burja vzdiguje tudi v človeškem življenju
le premnogokrat in veliko jih je, ki ne do¬
sežejo svojega cilja. Eni opešajo, drugi uto¬
nejo, zopet drugi si že v začetku niso izvo¬
lili prave poti; tudi enkrat zgrešena prava
pot se tako težko zopet najde. Zategadelj
se moder romar, prej ko še nastopi pot,

19

resno vpraša; „ Ali je to pot, ki me pelja
do cilja? Ali je to varna, najbližja pot?“
Kavno tako je v življenju velike koristi,
mnogokrat si zastaviti vprašanje : „Ali pač
tudi hodim pravo pot ? Ali prav ravnam,
da dosežem svoj cilj ? Ali po takem živ¬
ljenju pač tudi res dospem v nebeški Jeru¬
zalem ?“

V pozemeljski Jeruzalem se more priti
na dva načina:

1. čisto po suhi zemlji,  skozi Rusko
in Malo Azijo, dolga pot;

2. čez morje,  pot ki je krajša, manj
naporna; hodijo njo vsi pobožni romarji.

Ta dvojna glavna pot v Jeruzalem pa
je čudovito slična potom, po katerih strmijo
zemljani v nebesa. Le poslušajte!

I.

1. Po suhem  tedaj res se zamore priti
v Jeruzalem, a zelo daljna  je ta pot.
Mesto da bi hitel popotnik na jug mimo
svetega mesta Rima, ogne se celo poti čez
Carigrad, ker tam bi se še itak moral vo¬
ziti prek morja na maloazijsko stran, •— ide
temveč trdovratno proti severu, potem se
zaobrne na izhod in hodi v svoji trmi naj¬
prej po Južno-Ruskem, potem skozi pustinje
Male Azije tako huda pota, da bi človek
mislil, nikdo si ne bi izbral tako nespametno
težavne poti.

Nikdo? Če pogledamo v vsakdanje
življenje okoli nas, se prepričamo, da so

2 *

20  —

prav mnogi kristjani zelo podobni potnikom
po nespametno težavni daljni poti. Dasiravno
rimsko-katoliški kristjani, katerim ni treba
nobene druge poti iskati, kakor skozi Rim
pravice in resnice, ljubezni božje, samoza-
tajevanja, skozi Rim verskega prepričanja
in navdušenja, vendar hodijo trmoglavo svoja
stranska pota. Ni jim mar zanesljivih kaži¬
potov ob stezi življenja,, t. j. božjih in cerk¬
venih zapovedi, hodijo daleč proč od prave
poti, in vendar, ko se bliža zadnja ura, ko
že smrtni pot na čelo stopa, kličejo : pri¬
peljite mi duhovnika! 4 ' Ljudje v sovraštvu
živijo, prisegajo krivo (da se Bogu smili!),
krivično blago hranijo, čez vero zaničljivo
govorijo, a tudi taki (v resnici čudno!) mno¬
gokrat še upajo doseči večno zveličanje. Pa
ljubi Bog, po kako daljni poti hodijo ti v
svoj Jeruzalem!.. . Kako lahko omagajo,
ali jih mine pogum!

2. A ne samo daljna, težavna,  le te¬
žavna je še pot v Jeruzalem po suhi zemlji
skozi Rusko in Malo Azijo. Pota niso ugla¬
jena in pa deloma huda zima, potem zopet
pekdče solnce spremljata trudnega popot¬
nika. — Glej tu podobo brezvernega kato¬
liškega kristjana. Prost je res verskih spon
in ponosno dviga pokonci svojo razsvitljeno
glavo. Brezobzirno hodi svojo pot. Pa ali
je brezbožnost res tako lahka? O, nikar!
Mraza in vročine ima tudi nevernik dovolj
prestati, t. j. mnogo mora žrtvovati duševno
in gmotno, mnogo storiti potov, mnogo raz-

21

žaljenj prenašati in vse to samo za svoje
mu priljubljene neverne ideje in cilje.

O ni tako lahko, zvesto hudemu služiti!

3. Vpraša se slednjič: Ali se tako do¬
seže človeka določeni cilj?  Redko, redko
kedaj je po oni daljni in težavni poti kedo
srečno dospel v pozemeljski Jeruzalem, mno¬
go pa jih je v resnici storilo žalosten ko¬
nec. Še manj pa se tako doseže večno zve¬
ličanje nebeškega Jeruzalema, po stezi nam¬
reč nevere in brezbožnosti. Le malo šteje
svet takih, ki so na smrtno uro vredni bili
zaslišati tako tolažilne besede, kakor raz¬
bojnik na desni strani Križanega na Kalva¬
riji : „Še danes boš z menoj v raju !“ -
pač pa so se na lahkomiselni, neverni poti
svojega življenja poizgubili celi legij oni za
vselej! — Tudi tem se je mnogokrat v živ¬
ljenju pravilo, da niso na pravi stezi, da
niso ustvarjeni edino za ta svet, da je kra¬
tek čas življenja, večnost pa neskončna, da
smrt pride rada kakor tat po noči in se nič
poprej ne oglaša, da naj delajo, dokler je
še dan, ker pride noč, ko nikdo več ne
more delati, — ali niso hoteli slišati glasu
pridigarja in njih konec bil je pogubljenje.
Tudi njim je bil postavljen lepi cilj: nebesa,
a njih pot se žalostno končuje : v peklu!
Zakaj ?

Ker hodili so v svoji trmoglavosti daljno
in težavna pot tistih kristjanov, ki si upajo
mesto po nedolžnosti in brezgrešnosti se

22

zveličati s pokoro, ki ima šele slediti omade¬
ževanemu življenju!

II.

1. Pa, ljubi kristjani, kdo nas sili ho¬
diti to daljno, težavno, skrajno nevarno in
jako negotovo pot skozi Rusko in Malo
Azijo? Saj tudi krajša  pot pelja v Jeru¬
zalem! Mimo ali skozi Rim prišedši peljamo
se po morji do Egiptovskega in če se tu
nočemo nič muditi, je mogoče, da že deveti
dan našega potovanja pozdravljamo sveto
mesto. Nespameten bi bil. ki bi si ne iz¬
bral te poti. — Tako pravi katoliški krist¬
jan! On ve, zakaj najprej gre njegovo hre¬
penenje v Rim. Rim je središče naše prave,
edine zanesljivo zveličavne svete cerkve. V
Rimu vlada vidni namestnik našega Gospoda
Jezusa Kristusa na zemlji. V Rimu je sto¬
lica sv. apostola Petra, raz katere njegov
naslednik po višjem razsvetljenju nezmotljivo
uči, kaj imamo verovati in kaj storiti, da
se vekomaj zveličamo. Vrhu tega so nam
za učenike dani nasledniki apostolov, kaži¬
poti pa so nam zapovedi božje in cerkvene.
Okrepčave in zdravila nudijo nam čisti
zdravi viri božjih milosti (sedem svetih za¬
kramentov!) in kakor skrbna mati svoje
ljubo dete, tako spremlja sveta naša kato¬
liška cerkev vsakterega svojih vernih vestno
od zibelke do groba. To dvoje je pač sveta
resnica: 1. Nespametno res ravna katoliški
kristjan, ki drugod kakor v svoji cerkvi

23  —

išče boljše in zanesljiviše poti k zveličanju
in 2. Sam kriv si'je, če se pogubi katoliški
kristjan, saj ravno njemu je pot v nebeški
Jeruzalem tako lepo uravnana, kakor niko¬
mur več. - ' :

2. Res, tudi potniki na morju imajo
prestati dokaj težav,  posebno če morje ni
vedno mirno in se vzdigne burja in peneče
še valovje- preti s poginom na nestalni' vo¬
deni podlagi zibajoči se ladiji. O taka po¬
morska nevihta ni malenkosti Pod ladijo se
peni razburkano valovje, nad njim se kopi¬
čijo in semtertje drvijo črni oblaki neba,
milo čivkajo beli morski golobi, naznanja¬
joči hudo uro. Za stolp visoki val od-
spredaj pridrvi in kakor orehovo lupino
kvišku vzdigne železni parobrod, a ga h
krati zopet požene v vodeni prepad, kakor
žogo. Na desno, na levo se poganja mo¬
gočno valovje, gorovju enako; valovje bije
ob močne stene ladij e ; valovje se razliva
tje čez ladijo. Mornarji, ki opravljajo svojo
težavno službo, so z vrvmi privezani na
svoje prostore, da jih val ne odplavi ; ostali
ljudje pa pobegnejo iz površine V spodnje
prostore ladije in tam molijo, če so krist¬
jani, se tresejo, trepetajo, obupujejo, če so
neverniki. Tako se prigodi prav pogosto
tudi v življenju, da na potu v nebesa tudi
najpravičnejšega obsujejo hudi viharji od
vseh strani. Nesreča za nesrečo zadene
včasih skrbnega hišnega gospodarja, da
že komaj nosi naloženo butaro; najboljša

24

žena je le prepogosto prava mučenica na
zemlji; najboljši stariši imajo včasih čisto
pokvarjene otroke in se ve, hude burje
tedaj ne izostanejo.

Pa veren kristjan moli,  zaupa v Boga,
obupa ne pozna!

2. Res je nadalje, da na romanju v Je¬
ruzalem z vožnjo po morju in po prestani
morski burji še ni vse končano. Kdor hoče
vse svete kraje videti in obiskati, mora
mnogo in težavno potovati po puščavi. Te¬
daj solnce strašno pripeka, a pitne vode ni,
s požirkom iz močvirja se je treba včasih
zadovoljiti. Prenočuje se pod šotori na le¬
dinah, volkovi, šakali in hijene pa delajo s
tulenjem nočni koncert v bližini, če že pre-
gladni ne trgajo za plahte šotorov. Pota so
skoraj brez izjeme težavna, vozne ceste ni
in senca malokje, ker je malo drevja. (Za
vsako drevo se plačuje dača turški vladi!)
— Tako žalostno in pusto je mnogokrat v
življenju kristjana kljub vsemu temu, da po
pravih potih hodi, Krivica, siromaštvo, za-
vrženostod ljudi je njegov delež; njegova po¬
štenost mu ne prinaša samo nobene koristi,
ge v zgubo mu je in v posmeh vrstnikom, Vol¬
kovom, lisicam in hijenam izpostavljen je
človek posebno v svojih mladih letih! Ali
ni kakor dereč volk tisti, ki z goljufivimi
besedami mlademu človeku iztrga vero iz
srca ! ? Grši ko lisjak puščave je zapelji¬
vec, ki z besedo in z vzgledom zastruplja
nedolžna srca mladine ; hujši ko hijena, ki

25

mrliče žre, je tisti, ki ogoljufa za košček
kruha vdovo ali siroto.

Pa kaj so težave in skušnjave pravič¬
nemu ! On nosi dragocen zaklad v svojih
prsih, mirno vest,  ki visoko nadkriljuje
vsa dobra, ki jih svet ima.

Sklep.

Ivviško tora j srca, roke in oči! Mornar
sredi najhujše burje ne obupa, tudi ne, če
za nekaj časa zgreši pot in cilj! Vstavi la¬
dij o in opazuje oblačno nočno nebo ; čaka,
da se zjasni, da zvezdice zasvetijo in tedaj
se zjasni tudi obraz mornarjev. Med nešte¬
timi nebeškimi lučicami iskal je le eno,
iskal in njo našel: severno (polarno) zvezdo,
ki stoji leto in zimo visoko na severnem
nebu vedno nepremakljiva na svojem pro¬
storu in je zategadelj nezmotljiva vo¬
diteljica mornarjem.  Zato je vesel
mornar severne zvezde!

Tudi nam, preljubi, sije na naših potih
ljubka morska zvezda: M arija!  Kakor
s strahom gledajo mornarji za časa hude
burje na severno zvezdo in se le bojijo, da
njim tudi ona zgine za oblake, da tako do
cela zgrešijo tir, tako se v skušnjavah in
težavah zatekajo mladi in stari pod obrambo
Marije. Ona njim kaže pot, krepča jih, njim
daja pogum in nesrečni so šele tedaj, če
jih ona več ne vodi in njim zgine iz dušev¬
nega obzorja,

26

Ako pa resno želimo ostati pod var¬
stvom Marijinim, moramo si kot ravnilo živ¬
ljenja izvoliti nam že dobro znano pot. ki
pelja skozi Rim v nebeški Jeruzalem. In na
ti poti pogumno naprej, naj se tudi včasih
kopičijo pred nami težave in zapreke! Lepo
plačilo nas čaka; lepo je v pozemeljskem,
a še lepše je v nebeškem Jeruzalemu ! V
tem ni najti samo: Njegov grob, kraj roj¬
stva, zemlja, blagoslovljena po njegovih sto¬
pinjah, o ne, tam je On sam v sredi svojih
izvoljenih. „Nobeno oko pa ni videlo, no¬
beno uho slišalo, noben človek ne more za-
popasti, kaj je Bog tistim pripravil, ki ga
ljubijo 1“ (1. Cor. 2, 9.)

„Ave maris stella!“ Zdrava toraj, morska
zvezda, zdrava Marija! Zdrava voditeljica
naša! Za teboj željno kviško pogledujemo!
Tebe iščemo najprej med zvezdicami bož¬
jimi! O sijaj morska zvezda, sijaj nam jasno
v to dolino solz in bodi naša zvezda-vodi-
teljica v večno našo domovino, v nebeški
Jeruzalem! Amen.

27

2 .

Pobožnost dervišev in — sveti
roženvenec.

(Spomini iz Kahire na Egiptovskem.)

„Moja hiša je kraj molitve; vi pa ste na¬
redili iz nje brlog razbojnikov." (Mat. 21,13.)

Mnogokrat je romar jeruzalemski
izgovarjal, slišal izgovarjati te besede, ven¬
dar njih strahoviti pomen mu nikdar ni bil
tako jasen, kakor tisto uro, ko je bil prvo-
krat v molilnici turških dervišev. Tu šele
postal mu je jasen razloček med našo in
molitvijo teh mohamedanskih „svetcev“, raz¬
loček med pravo molitvijo in spakovanjem
molitve in nehote je začrtal v svoj dnevnik:
„Pobožnost dervišev in molitev svetega ro-
ženvenca!“ a hipoma tudi pristavil z ozirom
na derviše: „Moja hiša je kraj molitve; vi
pa ste jo storili jamo razbojnikov!"

Kako vzvišeno je, prav moliti! Kako
častitljiv je začetek naše prave molitve! —
Nekoč so pristopili učenci k Jezusu in so
ga prosili: „Gospod uči nas moliti!" In učil
Jih je prelepi „Oče naš, kateri si v nebesih"
(Mat. 4, 9.). O kako prav so apostoli storili,
ker po njih prošnji dobili smo od Jezusa
molitvico, katero že 19 stoletij navdušeno
ponavlja ves krščanski svet dan za dnevom
milijon- in milijonkrat.

28

Trideset let poprej zadonel je v hišici
Device v Nazaretu glas iz angelskih ust:
„Češčena Marija, milosti polna, Gospod je s
teboj!“ Kmalu nato hiti Marija k teti Eliza¬
beti, ki njo objema, na svoje srce stiska:

„0 blažena med vsemi ženami! O blažen |
sad tvojega telesa (Jezus)!“ „Sveta Marija,
mati božja, prosi za nas!“ tako je odmevalo
kot sklep pozdravov, angelskega in Eliza¬
bete, na to kmalo po celi sveti katoliški
cerkvi. Tako je narastla lepa molitev ..Če-
ščena Marija“.

In tako je šlo naprej! Kakor umetnik
po dobro premišljenem redu zastopno deva
na zlat obroč dragi kamen za kamenom in
vmes uvršča svetle bisere, tako je razvrstil
veliki premagovalec krivovercev in grešnih
src, sv. Dominik, na traku zgodovine življenja
in smrti Jezusa Kristusa v priprostem spo¬
redu oni dve molitvici iz nebes in nastal je
sveti rožen venec!

Pa kakor vsaka še tako dovršena reč
na zemlji, dobil je tudi roženvenec svoje
grajalce, nevošljivce bi rekel, ki trdijo ali:

1. Tolikokratno ponavljanje  je brez

pomena, nespametno; ali *

2. Roženvenec je le za tiste, ki ne
znajo brati  iz molitvenih bukvic.

Ni res, krščanska duša, tebe srce boli
le slišati tako očitanje? Niti ne zahtevaš,
da bi se zavračali taki nestrpneži. Samo še
le romarja jeruzalemskega hočeš slišati, kake
tolažbe ti jo navzlic taki brezbožnosti našel

— 29

v širnem turškem cesarstvu, čegar vladar
Soliman II. je 7. oktobra 1571 v strašni po¬
morski bitki pri otoku Lepanto občutil moč
svetega roženvenca. Kristjanskih vojakov
je bilo sicer nad polovico manj kakor so-
■ vražnika, ali podpirala je kristijane v tre¬
nutku boja molitev mnogoštevilnih rožen-
venskih bratovščin v Rimu in drugod in
sijajno so zmagali in za vselej uničili turško
moč na morju. Velika je bila takrat čast
in slava svetega rožnega venca! Kar so pa
naši predniki tako visoko cenili, naj li na
to z zaničevanjem gledamo? Bog varuj!
Tem ljubša pa še postaja molitev roženvenca
tistemu, ki je le enkrat videl turške derviše,
kako ti častijo svojega Boga.

I.

Med vsemi ugovori zoper molitev rožen¬
venca se to največkrat sliši: „Zakaj vedno
to ponavljanje enih in istih besed; to člo¬
veka mora le utruditi in ni povzdigovanje
duha k Bogu! Zakaj posebno toliko teh
Češčenamarij ?! — Pa k čemu se razvne¬
maš in togotiš nad ponavljanjem, saj imaš
, v tem najboljši vzgled Jezusa Kristusa sa¬
mega, ki je v oni strašni uri, ko je na
oljski gori krvavi pot potil, trikrat  isto
milo prošnjo izgovarjal: „Oče,... oče,.. .
oče, če je mogoče, vzemi ta kelih od mene.
Pa ne moja, ampak naj se zgodi tvoja volja P
(Marc. 14, 36.) — Trikrat  je tudi Jezus
svojega učenca vprašal: „Simon Jonov

30

sin, . . . Simon Jonov sin, . .. Simon Jonov
sin, ali me ljubiš?“ in zopet in zopet
je moral Simon Jonov sin odgovarjati : „Ja
o Gospod ljubim te, ... o Gospod, ja, . ..
ti veš vse, ti veš tudi, da te ljubim!“ (Joan. 15,}
— Ponavljati je pač človeška navada, kadar
hočemo kaj posebno važnega povedati.

Sv. Frančišek Asiški imel je navado
reči : „Kdor Boga ima, ima vse; kdor Boga
nima, nima nič!“ Njegovo geslo je bilo:
„Moj Bog in moje vse!“ Cele noči je pre¬
bedel po šegi Jutrovcev z razprostrtimi ro¬
kami, oči k nebesom povzdignjene, — pri
tem pa je neprenehoma ponavljal besede:
„Moj Bog in moje vse! Moj Bog in moje
vse!“ Grajajte le, grajajte gorečnost svet¬
nikovo !

V pogostih vajah se izuri mojster! Če
se hudobnež ravno zategadelj drži tako trdno
svoje hudobije, ker njo mnogokrat ponovi,
zakaj bi bilo nam zabranjeno, s ponavlja¬
njem iste molitvice si izprositi stanovitnost
v bogoljubnosti ?!

Poglavitno pri molitvi svetega rožen-
venca pa še je, da premišljujemo najvažniše
resnice iz življenja in smrti ljubljenega Od¬
rešenika. Ali je potem preveč in predolgo,
če nekaj minut, za deset Češčenamarij ob¬
stojimo pri premišljevanju ene slike: ozna¬
njevanja, jaslic, bičanja, krononja, križanja,
vstajenja, vnebohoda, prihoda sv. Duha! ? Da
s premišljevanjem vsaktere teh verskih skriv¬
nosti združimo 10 Češčenamarij, ima pa še

to korist, da so nam za vsakokrat podeljeni
odpustki sv. cerkve, katere darujemo za duše
naših ljubih rajnih v vicah. To je vse le
lepi pomen ponavljanj v našem rožen vencu !

Sedaj si pa nekoliko oglejmo v njih
pobožnih vajah drugoverce.  Bilo je 28.
marcija 1889 v staroslavnem mestu Kahiri
na Egiptovskem. Daši bil sem — pripove¬
duje romar — od grozne vročine dneva zelo
upehan, gnalo me je vendar še pozno v noč
na mestni grad, veliko trdnjavo, sredi ka¬
tere se mogočno k nebu povzdiguje krasna
alabastrova moskeja (hiša božja), ki je pač
naj lepša taka stavba v celem mohamedan¬
skem svetu. Postavil njo je egiptovski kralj
Mehmed Ali v letih 1820—30. Obhajali so
pa istega dne z veliko slovesnostjo oblet¬
nico smrti Mehmed Alija in obredi trajali
so dolgo čez polnoč. Bili so zbrani derviši
menda vseh vrst. Razne vrste se med seboj
nič kaj ne ljubijo ; vsaki oddelek ima tudi
v mestu svojo molilnico, kjer jih vsaki pe¬
tek (turški praznik!) pri njih „opravilu“
lahko gledaš zastonj. Na gradu v Mehmed
Alijevi moskeji bili so k ponočni pobožnosti
razvrščeni menda v osem oddelkov. Zares
čudovite prikazni ti moleči, plešoči, tuleči,
se zvijajoči in še drugi derviši, ti ponesre¬
čeni posnemalci življenja starokrščanskih
redovnikov po puščavah egiptovskih!

S klobukom na glavi, a bosonogi (tako
zahteva tukaj hišni red!) sprehajajo se sem-
tertje med pojedinimi gručami dervišev ne-

— 32

štete množice vernikov in drugovercev.
Ljudje se glasno pogovarjajo, dervišev vsaka
truma pa po svoje deluje na vso moč, da
bi pozornost gledalcev obrnila k sebi, —
vse pravi teater! Opazujmo najprej te, ki
se vedno sučejo.  Lepe, visoke mladeniške
postave oblečene so v dolge, bele, talarjem
podobne halje, z zidanim belim pasom okoli
ledij in zelenim turbanom na glavi. V taktu
vedno izgovarjajo svoje svete besede: „La
illaha i'l allah, mahomed rasul allah. — Ni
boga razven Boga, Mohamed prerok Boga!"
Tisoč- in tisočkrat  ponavljajo samo te
besede, pri tem se pa počasi vrtijo, roke
razpros+irajo, strastno se že lesketajo njih
oči, pot njim curkoma lije s čela in po licu;
sedaj tu, sedaj se zvrne tam kateri brezza-
vesten na tla, v resnični sv. Vida bolezni se
zvijajoč, prsi pa se še vedno' krčevito vzdi¬
gujejo rohneče: „Ni boga razven Boga, Mo¬
hamed prerok Boga,... Ni Boga razven ...
Mohamed prerok ... h, h, h, . ..?“ Pa ko¬
maj prihaja ubogi mladi derviš zopet k za¬
vesti, že se zopet vzdigne in brezumno ples
se prične iznova.

Oglejmo si drugo trumo dervišev. Kakih
30 jih je, pravih capinov, gologlavih, boso¬
nogih, od solnca zagorelih. Ena talarju po¬
dobna suknja, prepasana z vrvjo okoli ledij,
to je vse, kar imajo na sebi. Razpostavljeni
so v polukrogu, pred seboj pa imajo pravo
turško muziko, dva bobnarja; sredi med
njima čepi na tlaku šejk (šeh, poglavar).

33

Reče  se,  da  ti  tulijo,  šeh vodi celo po¬
božnost. Zopet je ena in ista beseda, ki njo
v enomer  ponavljajo: „Mah-mud, Mah-
miid!“ Naprej nazaj, naprej nazaj mečejo v
taktu gorni del telesa, da se dolgi njih lasje
spredaj, zadaj dotikajo tal (!!), divje se
svetijo oči, iz prs pa vedno hripavo doni:
„Mah-mud, Mah-mud!“ Usta se že penijo,
šejk ploska z rokama vedno urnije, bobnarji
pa tudi, kakor bi sami zbesneli, vedno hit¬
reje udarjajo, da „molilci“ komaj že doha¬
jajo s svojim „Mah-mud, Mah-mud!“ dokler
se drug za drugim ne zvrne polumrtev na
tla, — „velik svetnik ££  v očeh zaslepljenega
ljudstva. Kot gledalci so tu z večine pag¬
lavci, katerim dela rohnenje „svetnikov“
veliko zabavo. — Toda dovolj!

Celo razburjen zapuščal je takrat ro¬
mar o polnoči po taki „molitvi“ oskrunjeno
hišo božjo, hitel dol v mesto in prosil grede
Boga na tihem: „Vsemogočni, dovolj bodi
zmote, dovolj kazni za uboge Jutrovce! Us¬
mili se tega v tolikih zmotah hirajočega
naroda ! ££  Z ozirom na tiste pa, ki zaniču¬
jejo sveti roženvenec, zapisal je v svoj
dnevnik: „Veselimo se, ljubi kristijani, na¬
šega roženvenca; ne ugovarjajmo nikdar
več, češ, ponavljanje je nepotrebno ali ne¬
spametno, trdno prepričani, da tako ugovar¬
janje ima le namen oslabiti, če ne popolno¬
ma zadušiti plamen pobožnosti same do
preblažene Device/ 1

3

34

II.

Roženvenec je brevir vseh služabnikov
Marijinih, edine bukve slepih, tolažnik bol¬
nikov v svetlih nočeh, ljub spremljevalec
popotnika na samotni stezi. Bodi roženvenec
tudi naš vodni spremljevalec  in ne
prepuščajmo lahkomiselno njegovih milosti
v krivi svoji velikodušnosti le tistim, „ki
brati ne znaj o. “ Brez njega nočemo zapu¬
ščati doma ; brez njega se ne na sejem, brez
njega celo ne v cerkvo se podati.

Kraljicam bil je nekdaj roženvenec kinčj
Če so v srednjem veku meščanske gosp
se podajale v cerkev, imele so v rokah ve'
liki molitvenik, ob strani pa je visel dolg
roženvenec, da se je dotikal tal. Tudi ge¬
neral Radecki je gotovo znal — brati, a
sredi najhujšega boja molil je često sveti
roženvenec. Spomnimo se kaj novejših do-
godeb. O v septembru 1889 umrlem gene¬
ralu Huynu se pripoveduje: Ko je enkrat
inspiciral vojake, našel je v tornistru nekega
mladeniča tudi precej oguljen — molek.
Navzoči oficirji se posmehujejo. Tedaj po¬
tegne general iz žepa tudi svoj roženvenec,
pokaže ga okolu stoječim in njih resno po¬
svari : „Moja gospoda, ne posmehujte se
temu; tudi jaz nosim vedno seboj roženvenec!“

In kako je najutrovem? Ne čudite se,
tudi v rokah mohamedancev videl sem često
— „roženvenec“. Visoki uradniki, vojaški
dostojanstveniki ga nosijo v rokah; dozde-

35

val o se mi je pač večkrat (morebiti sem
krivo sodil!), da z enakim namenom, kakor
vzame mlad gospodič palčico na sprehod.

Pred vratmi svojih hiš sedijo imoviti
Turki, zatopljeni v važne pogovore, medtem
se pa vije mehanično vrvca z grolikami iz
jantarja skozi prste. — Čuvaji hramov se
pred vhodom sede igrajo od zore do mraka
z jagodami mogočnega svojega „roženvenca“.

— Dne 2. majnika 1889 prišel sem
v primorsko mesto Jafa (Jope), ko je ravno
iz ladij e stopil novi poglavar (paša) jeruza¬
lemski. Velika množica ljudstva in vojaštva
ga je pričakovala ; iz Jeruzalema prišli so
turški in krščanski duhovni in svetni go¬
spodi se mu klanjat in ga pozdravljat. Po
dokončanih ceremonijah ide novi paša gori
in doli ob dolgi vrsti vojakov in pri ti pri¬
ložnosti sem natanko opazil, kako drži v desni
roki turški molek  iz velikih jantar-jagod.
Turki so se navzlic temu neizmerno veselili
vernega novega poglavarja. — Bodi si že,
da mnogi mohamedan nosi „molilno vrvco“
samo iz navade, vendar se mi ne bode
moglo oporekati, če trdim, da tudi zanj, bodi
si že revež ali bogatin ali paša, pride čas,
ko pade pred Vsemogočnega na kolena in

— kakor mu zapoveda njegova sveta knjiga
al-koran — moli na svoj molek s 33 ali
99 grolikami v počasnem premišljevanju
-99 lastnosti božjih.“

Naj nam tedaj, preljubi, ostane naš sveti
roženvenec, kar je bil v svojem začetku, v

3 *

36

roki kristijana častitljivo znamenje gorečega
čestilca Marijinega, pri visokih in pri nizkih
sploh pa znamenje vernega katoličana. Ne
dajmo se osramotitivtem celo od
drugovercev!

Ali mnogi katoliški kristjani so rožen-
venec že celo zavrgli in se dozdevajo v tem
obziru skoraj slabši kakor mohamedanski
Jutrovci. Bati se je, da celo nekateri izmed
nas tukaj zbranih bi prišli v veliko zadrego,
ako bi vas sedaj pozval, da vsaki — kakor
paša jeruzalemski — izvleče svoj rožen-
venec iz žepa in ga kvišku vzdigne. O Ma¬
rija, zanaprej ne bodemo več tako pozabljivi!

Sklep.

Medtem pa, ko imamo v časti blago¬
slovljeni molek, ne pozabimo posnemati
vzvišenih čednosti kraljice sv. roženvenca:
njeno ljubezen do Boga in do bližnjega, ne¬
dolžnost, ponižnost, pokorščino, srčnost! Se¬
daj pa molimo tako:

O Bog, tvojega 'edinorojenega Sinu živ¬
ljenje, smrt in vstajenje nam je zopet odprlo
vhod v večno življenje! O dodeli povrh
tega še tistim, ki skrivnosti v svetem
roženvencu preblažene Device pobožno pre¬
mišljujejo, moč in pogum, da tisto, kar pre¬
mišljujejo, v življenju posnemajo, in daj, da
za kar prosijo, po svetem roženvencu do¬
sežejo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

37

3 .

Romar na gori Karmel-u.

,.V okolico Karmela  sem vas pripeljal,
da hi zavživali njegove najboljše sadove.“

(Jerem. 2, 7.)

Egipet zapustivši podamo se na ladijo
in že drugo jutro bližamo se obalim Pale¬
stine. Celo noč nismo očesa zatisnili v za¬
vesti, da je tako blizu trenotek, ko bomo
prvokrat v svojem življenju zagledali sveto
deželo. Čakamo ga nemirno, tega trenotka

na površju ladije. Na izhodu se že začenja
svitati, vedno bolj postaja dan. pomladansko
jutro vstaja, naenkrat, kakor bi se iz morja
vzdignila, je pred nami sveta dežela. Nje
apneno gorovje svetlika se čarobno v jutranji

38

zarji. Ladija že počasi vozi, mogočna sidra
spuščajo mornarji v vodo, ladija obstoji. Pa
še daleč tam je mestece, hram nad hramom
amfiteatralično postavljen. ,Jafa!“ kličejo po¬
potniki, polni svetega navdušenja. Ali to
morje pri stari Jafi je ostalo staro, jako ne- i
mirno je. Naš parobrod itak ne more radi j
iz vode štrlečega skalovja voziti do obali,
ladjice od obali, ki so pripravljene za nas,
pa si ne upajo do nas, razbile bi se ob ska¬
lovju, ali bi nje pogoltnilo peneče se valovje.
Tako menda eno uro hoda daleč gledamo
iz parobroda na obalih trumo ljudstva, kar-
delce tudi še neznanih prijataljev, ki bi radi
romarje sprejeli in v Jeruzalem popeljali,
nas pozdravlja z daleč. Na parobrodu pa
je novo vpitje in vik, velika sidra se vzdi- ,
gujejo, ladija se že giblje, dalje mora, kakor
ji zapoveduje vozni red, in mi ž njo proti
severni strani. Šele drugo jutro obstojimo
pred Hajifo, čisto tik obali, mostič se položi,

— še malo korakov in že stoji romar prvo-
krat v svojem življenju na tleh svete
dežele.  Tik morja pred nami se začenja
ogromno pogorje karmelsko. Pot nas pelja
navzgor v mogočni trdnjavi podoben samo- ^
stan Karmelitov. Tu na glavnem altarju
Marijinem „ODOR CAR.MELP imenovanem,
opravi romar prvokrat v sveti deželi
najsvetejšo daritev in z nekaterimi drugimi
romarji iz vseh delov sveta vred sprejme iz
rok častitljivega meniha Marijin ali ru j a vi
škapulir.  Veselili smo se vsi te milosti,

39

da smo bili sprejeti na tako častitljivem
kraju v staroslavno bratovščino oo. karme-
litov in v spomin so nam prišle besede Izaija
preroka: ..Raduj se moja duša v svojem
Bogu, ker oblekel me je v obleko zveliča¬
nja." (Isai. 4.1, 10.)

Mnogim romarjem se godi, kakor se je
godilo nam. Zaradi nemirega valovja v Jafi
(odkoder že sedaj vozi železni voz v Jeru¬
zalem!) niso zamogli izstopiti, morali smo gor
v Galilejo, da od tam potujemo na jug po
suhem v Jeruzalem. Mnogi so tako spre¬
jeli prej „obleko Marijino“ sv. škapulir, in
ž njim potovali po sveti deželi. Upajmo, da
njim je bil zdatna obramba na potovanju in
na smrtno uro prava „oblcka zveličanja/ 1

Ljubi poslušalec ! ki morebiti tudi nosiš
na sebi karmelitski škapulir, prosim te, sprem¬
ljaj zdaj romarja v duhu tje na staroslavne
višave Karmela, tje pred altar Marijin, k
nogam ,,naše ljube Gospe od gore karmelskc. 11
Tu na altarskih stopnicah se bodeva malce
odpočila in na kratko premišljevala :

1. Kako in kedaj je nastala bratovščina
karmelitskega škapulirja ?

2. Kako in kedaj nam more postati
rujavi škapulir obleka zveličanja?

Poslušaj !

I.

Raz gore Karmela je krasen razgled
daleč tje po sredozemskem morji. Tukaj
je prebival v votlini (ki se sredi samostanske

40

cerkve vidi še dandanes!) prerok Elija;
odtod je zagledal vstaj a j očo meglico 1 ,
ko  je po triinpolletni strašni suši izprosil
deža ob Boga. (3. Reg. 18, 19.) Ta oblaček
pomenja po razlagi cerkvenih očetov de¬
viško Mater božjo.  Pa je gora Karmel
tudi tisti kraj, kjer se je češčenje prebla-
žene Device Marije najprej začelo. Že v
časih pred Kristusom stala je tukaj zraven
Elijeve duplje kapelica, posvečena „Devici,
ki bo rodila“ 2 . To kapelico so potem na
gori bivajoči samotarji leta 83. po K. r. v
cerkev povečali, tako trdi staro cerkveno
sporočilo. Gotovo je, da po podzemeljskih
dupljah in skalnatih votlinah karmelskih od
dob preroka Elija naprej nikdar ni manj¬
kalo pobožnih samotarjev ; k skupnemu sa¬
mostanskemu življenju združil jih je pa
1. 1155 sv. Berthold, po prikazni Device k
temu opominjan. Tako je nastal strogi red
karmelitov, ki se je kmalu razširil po vsej
Evropi. Iz tega reda bil je tudi bi. Simon
iz rodovine Štok-ov na Angleškem, ustano¬
vitelj karmelitskega (rujavega) škapulirja.
Simon Štok bil je iz plemenite rodovine in že
kot otrok izvanredne pobožnosti. Komaj
dvanajst let star, podal se je v velik gozd,
kjer je prebival dolgo let v votlem hrastu,
čegar votlino si je v kapelico spremenil. V

1  „Ubi Elias ascendentem nebulam Virginis
typo insignem conspexerat.“ (Brev. Rom. off. B. M.
V. de mont. Carmelo, 16. Jul.)

a  „Virgini pariturae."

41

nji bil je križ, podoba Marijina in bukve
psalmov. Tukaj je živel sveti mladenič kot
puščavnik-samotar, korenine so bile njegova
hrana, pijačo mu je dajal hladni vir. Tako
je živel čez 20 let. Zapustivši samoto stopi
v red karmelitov in bil je pozneje tudi iz¬
voljen kot višji vsega reda. Dolgo, dolgo
let je goreče prosil Marijo, naj mu podeli
nekako zunanje znamenje v potrdilo, da nji
je ljub karmelski red. Pa šele, ko je ležal
na smrtni postelji, mu je Marija izpolnila
njegovo najsrčnišo željo. Umirajočemu se
je prikazala, obdana od angelov dne 16. ju¬
lija 1251 v Cambridge na Angleškem. V
desni roki je prikazen držala škapulir in
govorila : „Sprejmi, moj sin, ta škapulir za
celi svoj red. Bodi vam posebno znamenje
milosti, katerega sem izprosila za vas. Kdor
v ti obleki bogoljubno umrje, bo obvarovan
večnega ognja!“ 1 2

Papež Johanes XXII. je bratovščini ru-
javega škapulirja podelil popolno cerkveno
potrjenjeopominjan  po prikazni Device
Marije, ki je tako govorila : ,Johanes, na¬
mestnik mojega Sinu, jaz pričakujem od tebe
vsestransko potrjenje reda karmelskega, ki
mi je bil vsikdar tako zvesto udan. Ako
pa bodo med menihi in udi reda taki, ka¬
terih duše bodo imele v vicah  trpeti, tedaj

1  ,,In quo quis pie moriens in aeternum non
patietur incendium.”

2  S pismom „Sacratissimo uti culmine" z dne
3. marc. 1322 iz Avignona.

42

bodem jaz kot njih ljubeča mati doli k njim
prišla in se pokazala v njih sredini. V so¬
boto 1  bodem jih rešila vse. katere tam
najdem; in peljala jih bodem gor na sveto
goro v blaženo prebivališče večnega življenja."

To je tisti glasovih sobotni privilegij 2  kar- i
molskega reda.

Od teh dob je skoraj nepregledno raz¬
širjenje tega Marijinega spominka. Mnogi
svetniki so nosili sveti škapulir in ga vi¬
soko častili. Za gotovo vemo to o sv. Lav-
renciju Justinianu, o Frančišku Saleziju, o
Alfonzu Liguorskem. Med kralji je karme-
litski škapulir sv.. Ludovik tako častil, da si
je sam po njega šel tu sem v svetišče na
Karmelu. Med papeži štejemo 14 svetnikov,
ki so nosili rujavo Marijino oblačilee. Ko
je bil za papeža izvoljen Leo XI. in so se
delale priprave, da ga ogrnejo v papeška
oblačila, hotel je eden pričujočih kardina¬
lov raz izvoljenca za malo časa vzeti rujavi
škapulir, ali Leo tega ni pustil, rekoč : „Pusti
mi Marijo, da me ne zapusti Marija !“ 3  —
Veliko je število kraljev in cesarjev, knezov,
grofov, škofov in duhovnikov, ki so nosili
in nosijo na sebi rujavi škapulir, izmed ver¬
nega ljudstva pa je častilcev karmelitskega
škapulirja itak bilo vedno na milijone !

1  Razumi: vsaj do bližnje sobote ali prav
kmalo.

2  Privilegium sabbatinum, ali „Sabbatinum“.

3  „Dcsinc Mariam, ne me desinat Maria !“

43

Vse te nebrojne množice zaupale so v
življenju na obrambo Marijino proti skuš¬
njavam hudega duha, zanašali so se na pri¬
vilegij sobote 1-  po smrti, in ker še dosedaj
ni bilo slišati, da bi Marija koga zapustila,
ki se je zatekel pod njeno obrambo, se nje¬
nemu varstvu izročil, zategadelj smo pre¬
pričani, da njih molitve in zdihljeji niso bili
zastonj, marveč se njim je docela izpolnilo
njih upanje !

n.

Če je pa tolika korist v škapulirski
bratovščini in če so obljube blažene Device
tako vabljive, tedaj ne zaničujmo lahkomi¬
selno tistih, ki so vzeli nase to Marijino
obleko, ki je njih kinč, njih radost, njih
častna, njih službena obleka v življenju. Si¬
cer je škapulir v sedanji obliki le majhen
košček rujavega sukna, lahka reč, a dasi
lahka, se za časa skušnjav težko na srce
vleže, tišči, bi rekel, svari in tako pred hu¬
dim obvaruje. Skušnja uči, da je mladina,
ki je nosila sv. škapulir, se lahko obvaro¬
vala vsega greha. Pa tudi to nam pravi
vsakdanja skušnja, da mnogi, ki so nase
vzeli škapulir, pa poznej zabredli v grehe,
tega vednega opominjevalca niso več na
sebi mogli prenesti, marveč ga s čednostjo,
nedolžnostjo in mirno vestjo vred zagnali
daleč proč od sebe.

Tako je škapulir res v življenju plajšč
Marijin, pod katerim je varna nedolžnost, je

44

škit pravičnosti in srčnega duhovnega hoja.
Tembolj je pa isti še v smrtni  uri  orožje,
s katerim se premagujejo skušnjave, odganja
pekel, privabi Marijo in angele na pomoč.
— Marsikateri umirajoči, ko ga svet in vse
moči zapuščajo, oklene se krčevito z rokami
škapulirja na prsih, ki mu postane močno
sidro, da ne obupa v zadnjih trenotkih.

To so resnice, ki jih često opazujejo
med vernim ljudstvom skrbni dušni pastirji!

Pa, preljubi kristjani, ne motim se in
ne delajmo si prevelikega upanja, ne za¬
upajmo predrzno ! Ker le tedaj bode Marija
za gotovo spolnila svojo obljubo, če smo
tudi mi vestno spolnjevali v življenju dolž¬
nosti bratovščine, ki smo jih prostovoljno
vzeli nase. Neobhodno je sicer res potrebno,
a ni že dovolj, samo nositi na‘sebi škapu-
lir, pridružiti se mora k zunanjosti še znot-
ranjo nedolžno življenje, bogoljubno vedenje,
to je tisto, kar si je treba dobro zapomniti
vsem bratom in sestram od gore Karmela.

Kaj pomaga, obleko prečiste Device na
sebi imeti, hoteti biti služabnik Marijin, v
resnici pa biti suženj najpodlejših strasti!
To se kratko nikar ne vjema! Nemogoče je
da bi bili služabniki satana m obenem Ma¬
rijini. Dvema gospodoma ne more nikdo s
celim srcem služiti. Zastonj je tedaj ves
trud marsikaterega kristjana, ki se da vpi¬
sati v škapulirsko bratovščino, in ki hoče
obenem ostati v grešnih zvezah !

45

Pomislimo povrh še, kako nevarna je
taka dvojezičnost. Prigodi se ti lahko, da
ti bo Marija enkrat zaklicala : „Odloži ob¬
leko, ki ni tvoja, ki njo samo zasramuj eš!“
Ravno tako, kakor je svoje dni rekel sv.
Benedikt nekemu služabniku, ki je prišel k
njemu v opravi svojega kralja Totila, po¬
veljnika Gotov: „Odloži, odloži, kar nt tvoje!"
— Mnogo je hinavščine na svetu, o da bi
je vsaj ne bilo v vrstah Marijinih bratov¬
ščin ! O teh bi morale veljati v polni meri
besede preroka Jeremija: „V okolico Kar¬
mela (t. j. čisto blizu Marije !) sem vas pri¬
peljal, da bi zavživali njegove najboljše sa¬
dove !“ To naj bi se po pravici reklo o
častilcih Marijinih, a žalibog, ne te, veljajo
pogostokrat le nadaljne besede preroka k
istem izreku: „Pa komaj ste prišli v de¬
želo, v deželo obljube, ste mi njo oneča¬
stili !“ (jerem. 2, 7.)

Nikdo nas ne sili v kako bratovščino,
zveličamo se lahko tudi brez nje. Vsakteri
vstop je prostovoljen. Ni tudi greh, če no¬
bene bratovščine ne sprejmeš, grdi greh je
le hinavščina !

Skic  p.

V ta in enaka premišljevanja zatopljeni,
klečijo romarji večkrat ali ob Marijinem
oltarju ali v votlini Elije preroka v samo¬
stanski cerkvi na Karmelu, skrajno-scvcr-
nem delu svete dežele.

46

Naj pa še semkaj vplete malo dogod-
bico iz lastne skušnje naš pripovedovalec :
Videl sem, kako so tudi odlični gospodje
iz Amerike, kako je cela truma španskih
duhovnikov sprejemala iz rok samostanskega
predstojnika sveti škapulir. Spoznal sem se ‘
z dvema odličnima gospodoma iz obrenske
Nemčije. Bili smo dobri prijatelji, ali ena
tajnost je ostala za vselej med nami celi
čas. Oba ona gospoda, — eden bil je žu¬
pan velikega obrenskega mesta, — tako mi
je vsak posebej čisto na tihem zaupal, imela
sta nalog od svojih domačih ali znancev,
prinesti nekaj tucatov škapulirjev iz samega
Karmela, a drug se je pred drugim sramo¬
val, nje kupiti. Moral sem je 'toraj vsakemu
posebej na tihem oskrbeti, ostalo je to tajno >
med nami tudi, ko smo se zopet ločili v
Jeruzalemu!

Zapustivši Karmel, oblečeni v obleko
Marijino, romajo popotniki križem svete de¬
žele in slednjič po mnogih vročih dneh
srečno dospejo v Jeruzalem. — Ravno tako
bode, ljubi kristjani, Marija posebno skrbno
peljala po razpotjih tega življenja svoje nji *
zvesto udane otroke, oblečene v „njeno ob¬
lačilo^ Na smrtni njih postelji se bode pa
še posebej spomnila svoiih obljub: „Kdor v
ti obleki, — vreden nje, umrje, — bode
obvarovan pred večnim ognjem!“ in njim
bode na pomoč celo do vrat nebeškega Je¬
ruzalema.

47

Molimo tedaj z trdnim zaupanjem: O
Marija, naša ljuba Gospa od gore Karmela,
prisrčno Te pozdravljamo! Bodi nam, te
prosimo, spremljevalka skozi življenje, po¬
sebno nam pa na smrtno uro stoj ob strani.
In ako bi moral kateri izmed nas v vicah
kaj trpeti, o tistihdob se spomni svojih ob¬
ljub in potegni nas s svetim škapulirjem iz
kraja muk gor k tebi v rajske višave. Amen.

48

4 .

Čuvaji svetih krajev.

(Slava reda sv. Frančiška.)

„Na tvoje ozidje, o Jeruzalem, posadil sem
čuvaje;  celi dan, celo noč, nikdar naj
nc obmolknejo." (Isai. 62, 6.)

Puščavi enaka je dežela in pusto in
golo je njeno gorovje, ki se je nekdaj ime¬
novala „obljubljena dežela“ ali „dežela, kjer
teče mleko in strd", kjer je enkrat rastla
taka množina pšenice in vina, da se je ne¬
izmerno povzdignilo bogastvo dežele. Zrak
je čist in zdrav, pa tudi opustošeni zemlji
bi Bog podelil zopet nekdanjo rodovitnost,
ako bi turška vlada ne obdačila celo vsa¬
kega poedinega drevesa in tako ovirala goz¬
dov naraščaj. Da pač ni treba plačevati
dače, se poseka vsako drevo, ki je količkaj
odveč. Prav so govorili naši predniki: „Kam
stopi kopito turškega konja, tam ne raste
trava več !“

Kakor je žalostno lice dežele, tako tužno
je tudi v verskem oziru v sveti deželi. Ljud¬
stvo, kar ni krščansko, nima službe božje,
ne šole, le derviši 1 , molahi 2  in muezini 3 , vsi

1  Potujoči samotarji, »svetniki" ljudstva mo¬
hamedanskega.

2  nekako: »farni predstojniki."

3  Klicarji, ki mesto zvona raz tankih stol¬
pov s petjem oznanjajo petkrat na dan čas zapo¬
vedanih turških molitev.

49 —

sami taki neuki, da z večine še pisati ne
znajo, uganjajo med ljudstvom svoje coper-
nije. Dovolj hi bilo že v deželi katoliških
apostolskih misijonarjev, raznih redovnikov,
in hitro bi se lahko vrnila deželi nazaj stara
krščansko-katoliška vera, ko bi strastni der-
viši ne udušili sproti vsakega gibanja k
dobrem. - Tako pa je dežela s svojimi
pustinjami tužna, a prava slika obžalovanja
vrednega zanikarnega dušnega stanja med
ljudstvom. Rodovitnost in stara katoliška
vera ste izginili, vendar v enem obziru bil
je ljubi Bog še milostiv; obvaroval je nam
reč popolnega propada svete kraje  in
ohranil spomin na svete evangeljske do-
godbe v njih.

Vsikdar, ako so bili sveti kraji tako v
nevarnosti, da bi popolnoma izginili po sti¬
skah in pozabljivosti ljudstva, napotil je Bog
pobožna srca tja v rešitev. Začetkom 4.
stoletja, ko je celo v Jeruzalemu zopet že
ajdovstvo ponosno povzdigovalo glavo, ko
so na mestu Božjega groba in na Kalvariji
stali templji in podobe ajdovskih božan¬
stev (malikov), tedaj pride sv. Helena, ka¬
tere sin car Konštantin je postal kristijan,
očisti svete kraje ajdovske gnjusobe, najde
pod zemljo in izkoplje celo pravi križ Kri¬
stusov, ter da sezidati na mnogih svetih
krajih cerkve, katerih deli ali vsaj te¬
men ti so se ohranili do današnjega dne.
Poznej — od 1099 po Kr. — so križarske
vojske in viteški redovi iz Evrope stoletja

4

50

čuvati in branili Božji grob. 700 let pa že 1
sedaj s čudovito junaškim pogumom čuva 1
svete kraje hrabra truma frančiškanov, ki i
prihajajo iz raznih dežel in provincij ; ime- \
riujejo je ,,o če te od svete dežel  e". Kar
je romar sam videl in zvedel iz čisto za¬
nesljivih virov, to bode pripovedoval, zato j
opravičeno trdi:

1. Bila je volja sv. Frančiška,  od
Boga mu navdihnjena, da njegovi duhovni
sinovi prevzamejo varstvo svetih krajev; in
• 2. Frančiškani  so ta svoj častni

posel vsikdar do današnjega dne brez strahu
tudi pred smrtjo vestno in viteško izvrševali.

I.

V svoji vse obsegajoči sveti gorečnosti
spominjal se je veliki svetnik -sv. Frančišek
Asiški tudi svete dežele. Že leta 1212 je
sklenil iti v Palestino, evangelija oznanjevat,
in če bi bila božja volja, umret mučeniške
smrti. Pa takrat zadostoval je Bogu veliko¬
dušni namen, ker ladijo, ki bi imela prepe¬
ljati Frančiška čez morje, zadela je tako
huda burja, da njo je dolgo po morju sem-
tertje poganjala, slednjič pa vrgla zopet na¬
zaj na italijanske obali. Frančišek vrnil se
je v svojo domovino. A ni zamogel miro¬
vati. Leto slej sklene odpluti v Afriko,
spreobrnjevat mohamedanskih Mavrov; a
nevarna bolezen mu je preprečila nakane.

Frančišek pa se še ni pomiril. Leta 1217
odpotoval je čez morje s svojimi hrabrimi

51

vojaki ogrski kralj Andrej II.,’ bila je to
tako imenovana zadnja križarska vojska.
Frančišek se mahom poda za njim na pot.
Pride v Egipet. ko je ravno krščanska voj¬
ska oblegala turško trdnjavo Damiette. Bli¬
žal se je hud boj. Frančišek je kristijanom
prerokoval njega nesrečni izid in odsvetoval
od bitke. Pa kristjani ga ne ubogajo in
zgubijo 6000 junaških svojih mož. Za glavo
vsakega še pri življenju ostalega kristijana
pa razpiše turški sultan zlat cekin. Vkljub
temu poda se Frančišek v spremstvu br.
lluminata naravnost v tabor saracenski, stopi
pred sultana in ga opominja se spokoriti in
spreobrniti. Kar nikdo ni pričakoval, se je
zgodilo : sultan je svetega navdušenja pla¬
menečega pridigarja gostoljubno sprejel in
mu ponudil dragocenih darov. Pa ker se
ni hotel spreobrniti, mu Frančišek vrne vse
darove in ga zapusti. Odtod se poda na¬
prej in pride okoli 1. 1219 v Jeruzalem. Na
Sijon je njegova prva pot. Tukaj ustanovi
samostan tik dvorane zadnje večerje (tisto-
krat kakor še dandanes — žal — turška
last!) Kmalu pa za njim pride toliko fran¬
čiškanov, da so mogli prevzeti čuvajski
posel čez svete kraje. In ko je še to pra¬
vico imel zagotovljeno tudi pismeno od sul¬
tana, vrnil se je v svojo italijansko domo¬
vino. v

Čudovita res so pota previdnosti božje!
V trenotku, ko propade zadnja križarska
vojska, ko začnejo tudi viteški redovi, od

4 '

— 52

sovražnikov Kristusovih prisiljeni, zapuščati
svete kraje, v tem trenotku pride en mož,
Frančišek. Tega se sultan boji, deli mu v
pismih velike predpravice in Frančišek
vstraja 700 let. Kar niso dosegle vojskine
trume, niti meči slavnih vitezov, niti potoki
krvi, namreč varstvo svetih krajev, to iz¬
vrši brez orožja — meniška halja ! Čudo¬
vita res so pota previdnosti božje!.

II.

Oporoko svojega duhovnega očeta so
njegovi zvesti sinovi frančiškani vsikdar 1
zvesto .spolnjevali. S krvavim znojem je
zapisana povest izvrševanja te oporoke v
svetovni zgodovini,  a vsaka stran te
povestnice je častni list za seraf iški
red.  V teku 7 stoletij je isti nad 4000
svojih najboljših sinov žrtvoval za svete
kraje, imena skoraj vseh so znana, in mnoge
izmed teh navajajo redovni zapisniki kot
mučenike krvi.

Ajdi, judi, mohamedanci, najbolj pa še
lažnjivi bratje (razkolniki) trudili so se vsik¬
dar, otežkočiti čuvajem svetih krajev njih
delo in poklic. Kdo šteje stiske in težave,
ki so se njim zadjale, prestana preganjanja.
Sekira, bodalo, palica se je v teku stoletij
stokrat rabila celo v cerkvi Božjega groba
zoper oo. frančiškane. Mnogokrat se njim

1  Stalno sami od leta 1322, ko so zginili iz
Jeruzalema zadnji ostanki viteških redov.

53

je slovesno izročilo od turške vlade pismo,
seve, plačano s težkimi cekini, glaseč se:
„Frančiškani ostanejo za vse večne čase v
nemoteni posesti vseh svetišč v Jeruzalemu
in zunaj njega‘ (l , tako ali enako se je gla¬
silo pismo „za večne čase“ 1 2 . a za nekaj let
že so bili frančiškani zopet od vladnih ob¬
lasti iztirani iz svoje posesti, mučeni, v ječo
vrženi, umorjeni. Pa komaj rešeni vrnili
so se zopet nazaj na svoja stara mesta.
Mnogi pa je tudi že prej pustil življenje,
kakor bi zapustil mu priljubljeno svetišče;
število mučenikov-frančiškanov je veliko in
njih zapisnik se vestno hrani v Jeruzalemu
— za večne čase. V zadnjem velikem pre¬
ganjanju kristjanov leta 1860 umrlo je v
Damasku pet frančiškanov mučeniške smrti,
med njimi o. Emanuel (Former) 3 , ki je v
svoji sveti gorečnosti skušal rešiti Najsve¬
tejše, a bil na cesti strahovito razmesarjen
in ubit.

Raz ven tega je gostoljubnost frančiška¬
nov v sveti deželi občudovanja vredna. V
njih gostiščih za tujce v Jafi, Jeruzalemu
(časa nova), Betlehemu, Sv. Janezu v puščavi,
Emavsu, Nazaretu, Kani Galilejski, na Ta¬
boru in v Tiberiadi (ob galilejskem jezeru)
se vsakdo sprejme, naj je vere katere koli
hoče, če le potrka na samostanska vrata.

1  cfr. Artič. 33. pogodbe med Ludovikom XIV.,
kraljem Francije in porto v 17., stoletji.

2  „In perpetuam rci memoriam!“

3  Mož orjaške postave, doma jz Tirolske,

54

— Mlad učen frančiškan je romarjem pov-
sodljubezniv spremljevalec, ki jih natanko
obvesti o vseh važniših rečeh stare in nove
zgodovine. — Frančiškani so, — v novejšem
času z mnogimi drugimi redovniki in redov¬
nicami vred, — v sveti deželi edini raz-
širjevalci omike,  ker se državna ob¬
last za šole, razven za učenje al-korana,
čisto nič ne zmeni. Dandanes oskrbujejo
frančiškani v sveti deželi 46 far z 90.000
katoličani, imajo 54 ljudskih, mnogo obrt¬
niških šol in 500 sirotišč, šola se v Alepu
140 njih novincev; v Jeruzalemu je njih
lekarna vsakomur zastonj na razpolago, kjer
imajo tudi dobro urejeno tiskarno, veliki
kamnoseški zavod in nekaj tovarn.

Občevanje z ljubeznivimi „očeti od svete
dežele“ zapušča gotovo pri vsakem romarju
najprijetniše spomine. Ker so v vedni do¬
tiki s svetimi kraji, rekel bi, skoraj vedno
tudi v smrtni nevarnosti, ohranil se je ču¬
doviti duh njih ustanovitelja popolnoma v
njih ; navzeti so vedno tolikega svetega nav¬
dušenja, da jc romar često slišal mlade
redovnike izražati hrepenenje po mu-
čeniški kroni. (AVETE, "PIAE ANIMAE!)

Sklep.

' f / f

Ljubi kristjani! Ali se pri takih pre¬
mišljevanjih ne zbudijo v vaših srcih goreče
želje, naj ljubi Bog ohrani svetim krajem
vedno tako zveste čuvaje?!

55

Naj mi nikdo ne ugovarja: „-Čemu.,?
Saj živimo v urejenih razmerah in 'sveta de¬
žela je pod vrhovnim varstvom krščanskega
zapada ; na slučaj tedaj še misliti ni, da
bi nam dandanes mogli v zgubo iti sveti
kraji!“ O kolika zmota ! Vsak trenutek
prežijo v svoji verski prenapetosti .čisto
zdivjani razkolniki (posebno grški menihi)
kakor šakali puščave prežijo na plen, če bi
mogli katoličanom po sili iztrgati le kak
košček, kako steno svetišča ; beduini onkraj
Jordana so vedno pripravljeni na rop; hujši
kakor ti, pa je še pohlepen gospodar dežele
sam, pravica se more dobiti le z mnogim
in dobrim zlatom pri njegovih namestnikih.
In fanatični derviši šuntajo ljudstvo in le
čakajo kakor jastrebi na priložnost, da.se
nagromadijo skupaj iz vseh mohamedanskih
dežel in pričnejo s klanjem kristjanov.

Ne motimo se toraj ! Mir, ki vlada, je
navidezen, iskra stare jeze tli vedno pod
pepelom. Bleda zavist in črno sovraštvo
tam ne bode nikdar prenehalo, kjer so pre¬
bivalci križali Odrešenika; miru tam ne bo
nikdar!

Enega še tu romar ne more in ne sme,’
zamolčati. Očetje od svete dežele so udje
beraškega reda, ki nima časnega premoženja,
nima posestev z velikimi dohodki, niti dru¬
gih zakladov na svetu, kakor blaga srca ver¬
nega ljudstva. In ravno, v sveti deželi po¬
trebujejo včasih neobhodno velikih zakladov,
ne tako zase,  kakor da si naklonjene

56

store oblastnike dežele, ■— „bakšiš £<  (dar) :
dajati je tu navada! Mnogo potrebujejo
tudi njih sirotišča, podobna gnezdom lačnih
mladih krokarjev, in sploh beraško-ubogi
bratje po veri, tamošnji katoličani. Iz Av¬
strije so čuvajem svetih krajev
skoraj edina podpora oni milodari,
ki se po farnih naših cerkvahveči-
noma od otročičev veliki teden k
nogam ljubega Jezusa položijo za
„božji grob“.  Pomota je misliti, da grejo
ti milodari o veliki noči za zdržanje in sve¬
čavo pri domačem „božjem grobu“. Ne, za¬
pomnite si, to so ,,milodari za Božji grob“,
ki se morajo vsi zbrati in poslati v Jeru¬
zalem,  da morejo s tem 60. frančiškani
zdrževati mnoge cerkve, šole, sirotišča, kin-
čati kapele, postaje, oltarje, pogoščevati ro¬
marje in podpirati še beraške domačine. —
Kralj Filip II. španski prišedsi enkrat v Je¬
ruzalem dejal je predstojniku frančiškanov:
„Spoštovanje do Boga bi ne pripuščalo, da
bi zavoljo pomanjkanja denarja zavladalo na
svetih krajih kakokoli onečaščenje. Če ni¬
mate drugega finančnega ministra, bodemo
pa jaz in moji otroci vzeli nase to častno S
službo!“ In tako se je zgodilo.

Pa tudi mi nočemo zaostati v milosrč¬
nosti za mogočnim kraljem španskim. Dokaz
spoštovanja in ljubezni do svetih krajev bodi
pa najprej ta, da vsako leto položimo po
mogočnosti vsak svoj dar za Božji grob na
veliki petek k nogam Jezusovim. K drugemu

57

pa hočemo dobre očete od svete dežele pri¬
poročiti varstvu Kraljici nebes, tako:

O Marija, nasprotnica mohamedanstva
in vse krive vere, stoj ob strani čuvajem
Božjega groba, krepčaj jih v boju, ki njim
ga vsiljujejo neverniki in lažnjivi krščanski
bratje, da bodo mogli dedščino svojega du¬
hovnega očeta sv. Frančiška obvarovati do
konca dni in neomadeževane in neoskru¬
njene izročiti na dan sodbe svete kraje v
roke večnega Sodnika. Po tistem Kristusu
Gospodu našem. Amen.

58

5 .

Nazaret.

„In Natanael Bartolomej reče: Ali more
iz Nazareta  priti kaj dobrega? In Filip
mu odgovori: Hodi in poglej  !“

(Joan. 1, 46.)

Bilo je proti večeru krasnega spomla¬
danskega dneva, — žetev ječmena in pše¬
nice bila je v sveti deželi z večine že do¬
končana in solnce je gorko pripekalo, —

Nazaret.

ko se romar na svojem potovanju iz gore
Karmela približuje mestecu Nazaret, — tiho
ljubko zavetje, obdano od dveh strani z go¬
rami in hribčki, le na jug je odprta dolina.

59

Ko prvokral to tiho ljubko zavetje ugleda,
radi verjamemo, da je odkril trudno glavo
in molil,, molil pri vhodu v Nazaret tukaj
svoj prvi „Ave Maria!“ Ganljiv trenutek !

Nazaret je lepo mestece. Zima in mraz
ne mučita prebivalcev, pa tudi vročina ni
prehuda zavoljo lege na zračni višini. Ljud¬
stvo uljudno pozdravlja in s prijaznim na-

Notranjščina cerkve,
kjer je stala hiša svete Družine.

smehom se nam približuje; nek tajin-
st  ve  n mi  r. je razlit po prirodi in ljudeh, še
klicjj otročajev za „bakšiš“ (dar) tu ni tako

60

hreščeč, kakor drugod. Da, še vlada isti
sveti mir tu, kakor v onih blagodarnih ča¬
sih, ko je angel Gabriel priplaval iz nebes
nad mestece pozdravljat Device devic: „Če-
ščena bodi, o milosti polna, Gospod je s
teboj !“ (Luc. 1, 26—35.) Pred našo dušo
pa stopa cela zgodovina naslednjih dni. V
duhu gledamo Odrešenika, kako žije tu mla¬
dostna svoja leta v siromaštvu sicer, a v
sladki zadovoljnosti. Spominjamo se potem
javnega njegovega prvega nastopa tu v do¬
mači shodnici nazareški. V dolgih klopeh
sede zbrani k sobotni popoldanski službi
božji sami možaki dolgih častitljivih brad,
otroci in zenstvo zadej plaho posluša. V eni
zadnjih klopi se vzdigne Jezus. Vstajanje
pomenja, da hoče govoriti v zboru; položile
so se predenj bukve Izaija preroka. Odpre
bukve in bere : „Duh Gospodov je nad me¬
noj ; zato me je mazilil, oznanjevat veseli
glas ubogim me pošilja, ozdravljat jih, ki so
spokornega srca, pridigat jetnikom odrešenja,
dajat slepim pogled, ozdravljat betežnikov,
oznanjat leta Gospodovega in dneva povr¬
nitve. “ ' (Isai. 61, 1.) Ko te besede prebere,
zapre bukve in jih da tempeljskemu služab¬
niku, sam pa začne govoriti tako nenavadno,
tako prepričevalno, da so ostrmeli vsi zbrani,
naznanjajoč se obljubljenega Mesijo z bese¬
dami : „Danes so se pred vami začele iz¬
polnjevati besede preroka Izaija !“ A ma¬
homa so piičujoči hoteli videti tudi doma
čudeže, ki jih dela drugod. Doma, so rekli,

61

imaš bolenike, te ozdravi! Pa kakor nikjer
tudi tukaj ne hoteč ugoditi samo brezumni
radovednosti, poreče Jezus: „ Resnično vam
povem, da noben prerok ni prijeten v svoji
domovini!“ (Luc. 4, 24.) To slišati se raz¬
srdijo, jeze peneči se ga vlečejo vun iz mesta
na goro, da bi ga tam sunili čez rob v pre¬
pad. a on odhaja iz njih sredine, častitljiv,
in nikdo se ga ne upa zadrževati. Od te
nesrečne ure pa nikdar ni več vi¬
delo to mesto svojega Odrešenika,
nikjer ne pripovedujejo evangeli¬
sti, da bi se povrnil le za kratek
čas k neh valežnikom nazaj.

O mesto Nazaret, o mesto Nazaret, kako
podobno si premnogim izmed nas! S prva
res je vladal v srcu blažen mir dnevov
mladosti  in Jezus je tiho prebival v
njem (I). —- Ko je pa bil storjen prvi smrtni
greh, izgnan je bil tudi Jezus vun
iz srca  (II.) in žal le premnogokrat se ne
vrne  ve,č izgnani Jezus,  ne vrne se
več dušni mir (III).

I.

V Nazaretu pretekli so tedaj Jezusu
dnevi mladosti v vsi pobožnosti; molitev in
delo v modri razvrstitvi mu ni kalilo blaže¬
nega miru; zadovoljni in srečni bili so tudi
tisti, ki so živeli v njegovi bližini. — Temu
srečnemu stanju je podoben mirni tok ne-
omadeževanega življenja vsake čiste duše.
Notranji hudi boji pravičnega ne mučijo;

62

greha prostemu srcu se tudi ni bati, kaj bo
o njem porekel svet. Srčni pokoj,  bla¬
žen dar nebes vlada v nedolžni duši in njo
objema, enako vedno jasnemu nebu, ki se
razprostira čez Nazaret in osrečuje prebi¬
valce; — tisti srčni mir,  ista neskaljena
veselost, ki otročiče dela tako ljubke; —
tisti srčni mir,  ki vlada v dušah ne¬
dolžne mladine in ki je hudobnežu ravno
na mladeniču, devici tako zopern; — tisti
srčni pokoj,  ki je lahko delež tudi naj¬
večjega siromaka, da lahko pozablja na vse
težave in v svoji tihi sreči ne zavida mo¬
gotca v njegovi sreči in blesku; — isti
srčni mir,  ki celo smrti jemlje njeno
grenkost in človeku pomaga lahko, vdano
zapustiti svet. Ta srčni mir upliva bla¬
godejno tudi na svoje obližje in nehote si
poiščeš zopet in zopet rad društvo in pri¬
jateljstvo čistih duš. Utrujen od težave
dneva in vročine poiskal si je tudi božji
Učenik odmora in razvedrila na večer v
družbi nedolžnih otročičev. Čistemu je vse
čisto, mirnemu se zdi vse mirno ; zategadelj
tudi mnogi ljudje ne morejo zapopasti sreče
otroških src. Saj so se celo apostoli drz¬
nili odganjati male od kolen svojega utru¬
jenega mojstra ; niso pač premislili, da ga
tako oropajo njegove najslajše tolažbe. Če
se torej sam božji Detoljub ni mogel in ni
hotel odtegniti vplivu, ki ga ima nedolžno
oko na svojo okolico, koliko manj bi smeli
to storiti mi! O srčni mir, kedo bi te ne

63

poželel ! Ne odganjajte tedaj proč od sebe
malih, učite se marveč po njih nedolžni
sreči — ceniti in spoznavati vrednost last¬
nega dušnega miru, ker „ni ga bogastva čez
bogastvo telesnega zdravja", pravi modri
Sirah (Eccli. 30, 16.), „in ni ga veselja čez
veselje srca," t. j. mirne vesti!

II.

Mnogi pridejo do pravega spoznanja
vrednosti dušnega miru kajpada šele tedaj,
če ga več v srcu ni, če je dober angel"
vkljub vsem protinaporom moral tužen za¬
pustiti človeka in če so si priborili v srce
vhod poslanci satana, strasti namreč, po¬
sebno še, če je nečistost tam zavladala. Te¬
daj, pravi sv. apostol, se zgodi, da bridkost
in stiska pride tisto dušo, ki hudo dela.
Z bridkostjo in stisko pa se vseli tudi oči¬
tanje vesti, o kateri je že prerokoval Jere¬
mija in modro pisal sv. Avguštin, tako : „To-
žila te bode tvoja hudobija, in tvoje obrnenje
od mene te bo grajalo, govori Gospod : vedi
in glej, kako hudo in grenko je, da si za¬
pustil Gospoda svojega Boga, in da se me
več ne bojiš", (jerem. 2, 10.) — In „vsemu,
kar hočeš, o človek, moreš uiti, le vesti
svoji ne, kajti v sebi nimaš prostora, da bi
bežal pred svojo vestjo, ako te grizejo tvoji
grehi." (S. Avg.)

Če je tako hudo, zakaj pač mnogi vred¬
nost dušnega miru tako malo čislajo, ga lahko¬
miselno od sebe tirajo? Čisto nič vredna

64

se.dozdeva marsikateremu mladeniču ali dek¬
lici sreča čiste vesti, tako dolgo podijo se
za vsakatero veselico, da se ponesrečijo. Kaj¬
pada tedaj pretakajo debele solze, kajpada
se preklinja tedaj zapeljivec, ko je že pre¬
pozno! Vzrok te žalostne prikazni je pač,
da je podoben tak človek nehvaležnim Na-
zaretčanom, ki niso hoteli poslušati Odreše¬
nika, temveč so ga celo iz mesta tirali na
goro, da ga čez rob sunejo navzdol. Tako
noče mnogi niti slišati milih naukov Jezu¬
sovih in modruje : ,,Ta govorica je pretrda,
kdo jo bo poslušal ?“ Drugi zopet je zvest
le, dokler mirno teče tok življenja, a pre¬
žene Jezusa iz srca v prvem trenotku, ko bi
se imela pokazati njegova zvestoba; prvi
skušnjavi že je podlegel. — Tako sem videl
mnogo mladih ljudi dobro začeti, a slabo
končati, v malo trenotkih bil je sramotno
izgnan iz srca njih božji prijatelj, kjer je malo
poprej še tako varno bival ! In kaki so bili
nasledki take mladeniške nestanovitnosti?
Slabi, žalostni! Mesto poštenja, zdravja, ne¬
dolžne veselosti prišli so v gosti sramota,
bolehavost, mračna otožnost! Tedaj ste,
zgubljeni mladeniči, deklice sramotno mo¬
rali stati pred stariši, brati ino sestrami,
žlahto in prijatelji, pred celo faro ! — In
zakaj je tako daleč prišlo ? Zato, ker ne
samo da niste slušali dušnega pastirja, tem¬
več ker bi ga, če bi bilo na vas ležeče —
kakor nehvaležni Nazaret Odrešenika, •—
najrajši iztirali iz prižnice in sunili v pre-

— 65

pad. In zato tudi je zgubljeno za vselej
„ veselje srca“ t. j. mirna vest.

III.

Eno pa dobro prevdarimo, preljubi ! Ko
so Odrešenika iz svoje sredine sramotno
pahnili njegovi lastni rojaki, odšel je iz Na¬
zareta, odšel od njih in se ni nikdar več
vrnil nazaj v domače mesto. Res, nikdar
več!  Mimo je hodil mnogokrat, v eelo
bližnjem Najmu obudil je k življenju mla¬
deniča, edinega sinu neke vdove, a Nazaret
ga ni nikdar več videl v svojih ulicah. —
Glej podobo zgubljene duše ! Žalosten je
spomin na grešni čin, še žalostniša pa je
zavest: Jezus se ne vrne nikdar več v tvoje
srce, te nikdar več ne sprejme v svojo mi¬
lost! In vendar se to godi le prevelikokrat!
Greha rešiti se ni tako lahko. Nekateri no¬
čejo, drugi se ne znajo, zopet drugi rečejo,
da časa nimajo. Vsi ti se vedno globje po-
grezujejo v pogubljenje, vedno bolj jih za¬
pušča milost božja in ogiba se jih Jezus.
O poslušaj tedaj posebno ti, ljuba mla¬
dina ! Varuj se, varuj se prvega greha, da
more Jezus vedno v tebi ostati. Ozri se
na okrog, prepričaj se, kako malo je tistih,
ki so se po smrtnem grehu v resnici pobolj¬
šali. Bilo je morebiti, da je ta za časa ka¬
kega sv. misijona, oni na drug poseben na¬
čin od Boga opominjan, našel pravo pot, —
a niti teh polovica ni ostala stanovitna v
spreobrnenju. Vse druge pa je zadela osoda,

5

66

katere strahovitost tukaj na zemlji človeška
pamet ne bode mogla nikdar popolnoma
zapopasti: Jezus jih je zapustil za vselej in
pogreznili so se v prepad večnega pogub¬
ljenja!

Pa če je tudi greh odpuščen, po pokori
in dobrih delih zbrisane večne in časne
kazni, naj se je zadostilo božji pravičnosti
popolnoma, — nastaja še vedno veliko vpra¬
šanje, ali se vrne Jezus v skesano
srce z vsem svojim blaženim mi¬
rom,  ker nedolžnost se nikdar več ne
vrne. S potoki solz se trudi marsikteri
zbrisati spomin na grešno djanje, zastonj,
ker vedno in vedno se ga oprijema brez
usmiljenja znova stara otožnost, če se
spomni davnih lepših dni, ko je še mogel
v nedolžnosti povzdigovati k nebesom čiste
roke, čisto srce ! Ravno tako, kakor tišči
krivica sama, — pritiska mnogokrat še tudi
po storjeni veljavni pokori na boleno srce
zločina strašen spomin!

O, ljuba mladina, ne zaničuj tedaj glasu
dušnega pastirja, ki te k dobremu opominja
in svari; temveč zahvali se mu. Morebiti
je to zadnji tvojih dobrih prijateljev; more- '
biti se le s težavo vzdržuje še Jezus v tvo¬
jem srcu ! Ako si ga pa enkrat docela iz¬
gnala, bodeš ga, ko se spametuješ, hotela
nazaj povabiti, ali govoril ti bode : „Ne grem
več v Nazaret nazaj, ne grem več v tvoje
srce, ker mudi se mi! Hiteti moram mimo
Nazareta, tje dol na jug, v Jeruzalem, na

67

oljsko goro in od tod na Golgato, za te trpet,
na križu viset med nebom in med zemljo
zaradi tvoje hudobije, da ti, nehvaležna
duša, vsaj tam doli na Golgati še
priborim en žarek upanja!

Marijin studenec v Nazaretu.

Sklep.

Tako premišljujoč hodi romar po¬
časi iz Nazareta, hoteč si ogledati ono goro,
oni prepad, katerega starodavno sporočilo
še dandanes zaznamuje kot kraj brezbožnega
početja Nazaretčanov, ki so hoteli suniti
Jezusa, svojega rojaka v prepad. Na mali
višini pridemo mimo lepega vrta do lične
kapelice, imenovane „Marija od trepeta^.
Tukaj je stala namreč Marija, ko je prihi¬
tela iz mesta in s strahom in trepetom opa-

5 *

68

zovala izid brezumnega poskusa, umoriti
Jezusa. Marija je v hudih trenotkih, kakor
tu, tako pod križem, vedno stala ob strani
svojega .Sinu ; za nas, o sladka zavest! Pre¬
ljubi ! Če divjajo burje v naši duši in skuš¬
njave kakor zbesneli rojaki okoli Jezusa,
okoli nas razgrajajo, preteč nam s poginom;
ne obupajmo, ostanimo stanovitni in pomis¬
limo, Marija nam stoji ob strani, na nas
gleda morebiti s strahom in trepetom, čaka
izida naših bojev. Da srečno premagamo
vse skušnjave, obrnimo se le zaupljivo zopet
k nji in molimo :

Ker smo slišali, o Marija, kako težavna
je vrnitev k dobremu po storjeni hudobiji,
prosimo te, o pomočnica kristjanov, stoj nam
v skušnjavah vedno na naši strani in ne
zapusti nas, da ne bode naše srce kakor
Nazaret zapuščeno. Obenem danes zopet
trdno sklenemo tako živeti, da bode naša
duša vedno tebi vdana in prava domovina
Jezusova. Amen.

69

6 .

Pred podobo sv. Petra v Tiberiadi.

(Ob galilejskem jezeru.)

.Potem se je pokazal Jezus svojim učen¬
cem ob morju pri Tiberiadi. — In Jezus
reče (Petru): „Pasi moja jagnjeta !“

(Joan. 21, 1. 15.)

Z visokim gorovjem obdano razprostira
se pred nami vsakemu kristjanu s svojim
imenom že blažene spomine obujajoče g e-
nezareško jezero  v izhodni Galileji;
podolgovato sega kake štiri ure od severa
na jug. Reka Jordan pridrvi od severa iz
libanonskih snežnikov, hiti skozi jezero in
ga na južni strani zopet zapusti. Izhodne
obali obdajajo strme pečine z globokimi za¬
rezami potokov hudournikov, zahodna stran
pa je nekdaj slavno Desetomestje.  De¬
loma so tu livade dandanes še bujno-zelene;
kako lepo pa je moralo biti tukaj tistokrat,
ko je še Gospod na zemlji bival in si te
kraje izvolil za svoje najljubše sprehajališče.

Če nam nad Jeruzalemom iz bridkih
spominov vstaja podoba trpečega Boga, nam
je ta košček zemlje ob galilejshem jezeru
trajna priča velike večine njegovih čudežev.
O njegovi vsemogočnosti nam šepetajo ro¬
žice livad magdalanskib, Betzaide in Kafar-
nauma, „polje čudodelno pomnoženih kru¬
hov,“ „hrib osmerih zveličanskih čednosti,“
kraji, katere romar vedno v sveti spoštlji-

70

vosti obiskuje. Da celo valovi jezera, v
katerih se zrcali jasno, temno-višnjevo nebo, i
so zaslišali Mojstra mogočen glas in so od-
jenjali v bučanju in divjanju, ali so pa v
apostolov slabe mreže napodili cele trume
svojih najlepših rib.

Zginulo je Desetomestje, minula že ;
davno stara slava in lepota obali geneza-
reškib. Edino mestece Tiberiada (Tiberias) 1
je še ostalo tu, priča minulih lepših dni. Na
prvi pogled ti ob jezeru ležeče mestece zelo
ugaja, a ne poželi si ga od znotraj natanč- I
neje ogledati. Prebiva tu v zaduhlih tesnih
prostorih nekaj tisoč judov in mohamedan-
cev, ki v svoji nestrpnosti komaj dvanajste¬
rim katoličanom privoščijo prostorček na
katoliški posesti ob jezeru.

Pa v zgodovini svete cerkve je ta kraj
velikanskega pomena. Ako stopimo v lično
cerkvico oo. frančiškanov, nas pozdravlja ve¬
ličastni bronast kip sv. Petra, ki je natanko
izdelan po slavnem onem originalu iz brona,
ki se v Rimu od pamtiveka visoko časti.
Tu ob vznožju podobe sv. Petra, na staro¬
davnih krščanskih tleh, obdanim krog in
krog od zagrizenih turških in judovskih ne- i
strpnežev, se nam nehote vsiljujejo misli,
katere je izrazil v svojem ogovoru tudi o.
frančiškan, ki je romarja prijazno sprejel:

1. Velika sreča je, vzgojen biti v
katoliški veri;

2. posebno pa se še moramo zahvaliti
Odrešeniku, da je svoji cerkvi dal vidnega

71

poglavarja sv. Petra in njegove naslednike v
Rimu, po katerih nam je za vse čase odka-
zal pravo  pot  do zveličanja.

I.

Starodavno sporočilo trdi, da Tiberiada
stoji na ravno tistem mestu, kjer je Odre¬
šenik tako rekoč dovršil poslopje svoje ve¬
ličastne, celi svet objemajoče cerkve. Tu¬
kaj namreč so se izgovorile besede : „Tebi
bodem dal ključe nebeškega kraljestva!“
Tukaj je Odrešenik posvetil sv. Petra po¬
glavarjem svoje cerkve tako: Že tretjekrat
se je pokazal Jezus po svojem vstajenju.
Bilo je ob genezareškem jezeru, na obali
ogenj zakurjen in na žerjavico položene ri¬
bice. Ribiči-apostoli se mu sicer bližajo,
posedejo okoli ognja, a nikdo ga ne upa
vprašati: Kdo si? Ko je bila končana kratka
pojedina, reče Jezus Simonu Petru: „Simon,
Jonov sin, ali me ti bolj ljubiš, kakor ti-le?“
Peter odgovori: „Da, moj Gospod, ti veš,
kako te ljubim!“ In mu reče: „Pasi moja
jagnjeta !“ Po dolgem molku prične zopet
Jezus: „Simon Jonov sin, ali me res ljubiš?“
in dobi isti odgovor: „0 moj Gospod, saj
veš, da te ljubim!“ Poreče: „Pasi moja
jagnjeta!“ In za nekaj časa še v tretje
vpraša Jezus: „Simon Jonov sin, ali me
ljubiš ?“ Tedaj je postal otožen zvest uče¬
nec, ker ga Mojster že tretjekrat za isto po¬
vprašuje, ali ga res ljubi, in odgovori z
naglasom: „0 Gospod, ti veš vse, ti tudi

72

veš, kako zelo te ljubim!“ Tedaj je bil
Jezus zadovoljen, tedaj sklene: „Pasi moje
ovčice!“ (Joan. 21, 14.—18.) — Toječuda-
polna dogodba ob jezeru genezareškem, to i
začetek cerkvene poglavarske oblasti!“

Kako pač moramo hvaležni biti Kristusu ;•
za lepoto naše vere,  katero on sam
vzdržuje med nami po naslednikih sv. Petra. ;
Kdor le malo okrog pride po molilnicah in
svetiščih drugovercev, se s tem večjim za¬
dovoljstvom in zadoščenjem vrača nazaj v
katoliško hišo božjo. Kako veličastni, pov¬
sod enaki so naši sveti obredi,  kako
slovesno doni naša cerkvena pesem in kako
nesmiselno, večkrat celo ostudno je vpitje
drugih, celo krščanskih verskih družb !

Duhovniki  katoliške cerkve morajo
se odlikovati po znanosti in po čednosti biti
svojim vernim vzor in vzgled. Duhovni vo¬
ditelji mohamedanov pa so neuki, puhli glu¬
mači, derviši imenovani, ki s svojimi cere¬
monijami in namišljenimi copernijami postajajo
pogosto predmet pouličnega posmehovanja
rojakom samim, tembolj še tujcem, če vidijo
n. pr, vaškega „duhovna“ (molah), kako po¬
nosno stopa oblečen v umazano, iz tisoč
koscev skrpucano suknjo (abaj), v roki dolgo
zarjavelo helebardo, ki so jo morebiti slu¬
čajno že pred več sto leti pustili v vasi
tuji vojaki.

Kako krasne so naše hiše božje,
kako borne podzemeljskim kletim podobne
morajo biti navadne vaške molilnice mo-

73

hamedancev! — Kjerkoli smo in najdemo
katoliško hišo božjo, nam je mogoče v bla¬
ženi gorečnosti in tihem premišljevanju res
vzvišenih reči v sveti tihoti pričujočim biti
pri nekrvavi daritvi svete maše. Kolikega
pomena za pravo pobožnost in spodobno
bogočastje je ravno tiha sveta maša, zna po
vrednosti le tisti preceniti, ki si je enkrat
prav natanko ogledal n. pr. razkolnih Ar¬
mencev mašno daritev.

Ob takih premišljevanjih se čuti srce v
ljubezni in hvaležnosti povzdignjeno k Onemu,
ki je dal svoji cerkvi vrhovnega poglavarja,
kateri s pomočjo sv. Duha vodi nezmotljivo,
da ne more zaiti na stranska pota> svojo
cerkev, v kateri smo tudi mi rojeni, izgo-
jeni in v kateri tudi želimo skleniti svoje dni.

II.

V sveti deželi, posebno še tu ob obalih
jezera genezareškega storil se je v svetem
navdušenju zategadelj ravno že marsikateri
sklep, zvesto vstrajati v sveti katoliški cerk¬
vi, kjer nam tako živo stopa pred oči do-
godba o ustanovitvi vrhovnega poglavarstva
po Jezusu Gospodu.

Na svojem potovanju seznanil sem se z
glasovitim učenjakom iz Avstrije. Samo da
razširi svoje znanje, prehodil je že mnogo
krajev Azije, isto koprnenje po vedi pri¬
gnalo ga je tudi sem na galilejsko jezero.
Nameraval je tu preučevati štiri tedne gore,
ljudi in rastline. Blagi mož bil je sicer iz-

74

gojen v dobro krščanski rodovini, pa kakor
mnogi drugi, zgubil je tudi on že davno po¬
trebo očitnega bogoslužja. Pa tu v sveti
deželi zbudili so se zopet z čudovito močjo
spomini davne mladosti, ko ga je učila mo¬
liti ljuba mamica. Nakrat pustil je preuče¬
vanja gorovja in rastlin, hitel je od enega
svetega kraja do drugega, klečal, molil, go¬
voril je vedno le o verskih rečeh, v dolgi
spovedi na Kalvariji se spravil z Bogom,
sprejel ob Božjem grobu sveto Rešnje Telo
in se poslej počutil celo pomlajenega in
neskončno srečnega. Da bi se mogel brez
vsega motenja udati svojim blaženim občut¬
kom, sklenil je še pol leta ostati v sveti
deželi. Poln verske gorečnosti mi je često¬
krat zatrjeval, da bode, če se vrne v domo¬
vino, na glas oznanjal svojim znancem in
prijateljem, kako krivico delajo, če katoliško
cerkev zaničujejo.

Tudi nas, preljubi, ki že v duhu šesti
dan romamo po sveti deželi, naj se celo
polastijo isti občutki verskega prepričanja
in gorečnosti nasproti katoliški cerkvi. Saj
je ona edino prava in saj tedaj zasluži, da
sklenemo in nji obljubimo : 1. njene nauke
z veseljem sprejemati; 2. spoštljivo obna¬
šati se v njenih svetiščih. To bodo izrazi
naše hvaležnosti, kakor si jih prisrčno od
nas želi Jezus, naš Gospod!

1. Znana je verska gorečnost mohame-
dancev in njih brezmejna požrtvovalnost za
vse, kar jev zvezi z njihovo vero. In vendar je

75

žal! ista lc neka zmes človeške samovolj¬
nosti z odlomki iz svetopisemskih bukev.
A poltnemu Jutrovcu se je prikupila menda
najbolj zaradi nekaterih celo nenravnih, da
ne rečem nesramnih določb. Pa kako je
ponosen na to svojo vero ! Kako njo rad
očitno spoznava povsod in pred vsakomur!
S kako žgočim sovraštvom preganja „ne-
vernike“, t. j. vse, ki niso njegovi ožji so¬
mišljeniki ! Nekdaj mislil je, da je celo bo-
goljubno, če stavi iz lobanj ubitih kristjanov
spomenike, derviš in molah pa mu še dan¬
danes slikata kot Alahu najprijetniši dar pre¬
livanje vroče krščanske krvi. — Ne sicer
taki fanatizem, pač pa modro uravnano
versko navdušenje bi tudi nam lepo prista¬
jalo, navdušenje za tisto vero namreč, katera
nas je privedla iz teme malikovalstva in iz
verig suženjstva k luči in svobodi otrok
božjih; — za tisto vero, za katere resnič¬
nost niso sicer drugih morili kakor mosle-
mini, ampak šli milijoni naših v strašno mu-
čeniško smrt!

Pa ravno nasprotno se pri nas opazuje:
taka do cela nerazumljiva malomarnost v
verskih rečeh in boječnost pred ljudmi, ka¬
terih sploh ni poznal naš Učenik. Ta malo¬
marnost in pa verska strahopetnost ste za¬
krivili, da je že vse v nevarnosti: vera,
nravnost, pravice cerkve, da celo sveti kraji,
kjer je On trpel in umrl. Kaj enakega bi
zastonj iskali po celem širokem mohame¬
danskem svetu. N. pr. hiša zadnje večerje

76

na gori Sijonski (imenitno svetišče vsega
krščanstva!) je turška last, posestnik njo
ima deloma za hlev, vstop v nalašč uma¬
zane prostore se kristjanu komaj dovoli, tam
moliti se mu naravnost prepoveduje!! In
kako je z velikim mohamedanskim svetiščem
v mestu Meki ? Že nad tisoč let ga ni niti
videlo oko kristjana, dasiravno se semtertje
kateri popotnik s tem baha. Nikdo se ne
vrne živ, ki se drzne tje se utihotapiti.

2. In dalje! Če se mohamedan podaja
v svojo molilnico, stori to resnega obraza
in z zbranim duhom. Brez ozira na okolico
razprostre javno svojo „molilno preprogo“
na zemljo, poklekne na njo, obrne svoj obraz
proti svetem mu mestu Meki, zdaj vstaja,
zdaj pokleka, se priklanja tisočkrat, drži
dlani k ušesom, kakor bi prisluškoval na¬
vdihom božjim, razprostira roke, vse, kakor
mu njegovi obredi predpisujejo. Dokončavši
pobožnost se spoštljivo vzdigne, zagrne „mo-
lilno preprogo 11  in ide mirno in resno svojo
pot. — Ko bi prišel tak verni turek v ka¬
tero našo hišo božjo, bodisi že v mestu ali
na deželi, in ako bi on mogel zapopasti
skrivnost, da prebiva v tabernaklu naš živi
pravi Bog v podobi svete hostije, — ako
bi mu nadalje razložil, da ti ljudje, ki se
tu poslanjajo, zijajo, zehajo, sedijo, spijo,
govore,.se ozirajo nazaj, navzgor, ošab¬

no prihajajo, vihravo odhajajo, semtertje te¬
kajo, se smejijo, šepetajo, se pozdravljajo in
si roke stiskajo, — ako bi mu tedaj razlo-

77

žili, da so vsi ti prišli Bogu služit, ga molit
in častit, hi pač moj turčin na mah zapustil
to hišo božjo in hitel bi v svojo borno mo¬
lilnico, Alahu se prisrčno zahvaljevat, da mu
ni odkazal za molilnico one hiše božje, iz ka¬
tere je ravno pobegnil. Sicer so istih misli
bili že zdavna tudi glasovih turški pogla¬
varji in vojskovodje, n. pr. sultan Saladin,
ki je ukazal, da noben kristjan ne
sme nikdar stopiti v mohamedan¬
sko 1  džamijo  (molilnico), pač da bi ob¬
varoval svojce nalezljive mlačnosti krščanske.
Častno za kristjane to dejstvo ni, — ali
podučljivo je!

Sklep.

Toda dovolj besedi! Zaupljivo se zo¬
pet k tebi obračamo, o Marija, Devica naj-
modrejša, ki učenjaka in revo neuko z isto
ljubeznijo objemaš in osrečuješ! Glej tvoj
služabnik trudil se je danes zopet, vere
nežne rastlinice, kjer jih ni, zasaditi, a kjer
so zasajene in brstje poganjajo, zrahljati
in pripraviti njim rodovitna tla. Toda kako
borno je njegovo delo! Če ga pa podpiraš
ti, nebeška Gospa, in po tvoji priprošnji
pošlješ dol na nas nebeške rose božje mi-

1  Po velikih mestih se nahajajo slavni turški
templji (moskeje), v katere se tujcem dovoli vstop
proti plači. Zategadelj pa so te krasne stavbe tudi
veliko bolj zanimivi spomeniki za gledanje in vir

„bakšišev“ pohlepnih dervišev, kakor kraj pobož¬
nosti »pravovernih 11 .

78

losti, o tedaj se v katoliške dežele gotovo
zopet vrne pomlad, milejša pomlad, kakor
je celo tu ob genezareškem jezeru in zopet
se bodo po naši mili domovini začela raz-
cvitati drevesa verske gorečnosti, ki bodo s
časom obrodila tudi obilnega sadu. O Ma¬
rija, prosi za nas, da spoznamo srečo, biti
otroci svete katoliške cerkve, da se otresemo
vse verske mlačnosti in voljo božjo in ma¬
tere cerkve z veseljem spolnujemo. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.


79

7 .

Na razvalinah Kafarnaum-a

(Na severnem koncu genezareškega jezera.)

„V tistem času stopil je Jezus v čolnič,
da bi se prepeljal, in je prišel v svoje
mesto".  (Mat. 9, 1).

1. Jezus je prišel v svoje mesto!
Katero mesto je pač tako srečno, da ga
sveto pismo imenuje Njegovo, njega naj ljubše
zavetišče, kraj njegovega navadnega bivanja?
Ali je mar to Betlehem,  mesto Davidovo,
o katerem je prerokovano (Mich. 5, 2.), da
ni najmanjše med odličnimi mesti zemlje
judovske, ker iz njega je imel priti vojvoda,
ki bo vladal ljudstvo božje ? Ali je res oni
tisti Betlehem, kjer je zadonela prva „Glo-
ria! — Slava Bogu na višavah in mir lju¬
dem na zeml ji D iz angelskih ust nad zibelko
novorojenega Odrešenika sveta?“ — Nikar,
Betlehem ni njegovo mesto. Betlehem ga ni
gostoljubno sprejel, ni imel zanj strehe in
postelje v mrzli noči, ker odkazal mu"je
za trenotek njegovega prihoda v svet pod¬
zemeljsko votlino, kamor so sicer zapirali
meketajoče črede ovac obvarovat jih deža
in volkov; mesto zibelke mu je podarilo
borne jaslice ! Ta Betlehem,tedaj ne more
biti „njegovo mesto“, najljubši njaprostorček!

2. Pa je morebiti Nazaret  „njegovo
mesto", njegov raj na zemlji ?“ Nazaret je

80

ono ljubko mirno mestece sredi galilejskega
gorovja, kjer je angel oznanjal Devici včlo-
večenje Sinu božjega; kjer je Jezus živel
tiho, skrito kot delavec, kot tesarski pomočnik
do 30. leta svoje dobe. Pač so mu morali
biti vedno prijetni spomini na njegova leta
mladosti, na hišo krušnega mu očeta Jožefa,
na nježno skrbljivost preljubljene matere,
— ko bi nečesa ne bilo!! Zunaj mesta
namreč, komaj uro hoda, štrli nakvišku pe¬
čina ... grozna je pot navzgor, še grozniši
pa so spomini na njo Jezusu. Tu sem gor
so ga namreč vlekli njegovi rojaki, vrstniki,
sošolci, Nazarenčani, da ga vratolomno su¬
nejo v prepad. O Nazaretu izrekel je za¬
tegadelj Jezus sam pomenljivo obsodbo:
„Noben prerok ni prijeten v svoji domovini! 14
Nazaret tedaj tudi ne more biti pred vsemi
mesti „njegovo“ mesto.

3. Pa je menda to Jeruzalem,  glavno
mesto zemlje izvoljenega Naroda? Tu je
slavno vladal kralj David in kralj Salamon;
oba sta prednika njegovega rodu. Tu je stal
tempelj njegovega nebeškega Očeta; tu je že
kot dvanajstletni deček dajal dokaze svojega
nebeškega poslanstva čez njegovo učenost
strmečim farizejem. Tukaj ga je ljudstvo z
velikim navdušenjem pozdravljalo: ,,Hozana,
sinu Davidovemu !“ (Mat. 21, 9.) Tukaj so
stlali predenj vejevje in obleko, da je ho¬
dilo gladko in varno njegovo živinče, na
katerem je sedel. — Res, vse res, pa v Je¬
ruzalemu je tudi bilo, kjer so mu pljuvali v

81

obraz, ga krvavo bičali in s trnjem kronali.
V Jeruzalemu je vpila zoper njega razbes¬
nela druhal: „Križaj, križaj ga!“ Jeruzalem
zato re more biti njegov najljubši kraj.

4. Katero pa je vendar tisto mesto, ka¬
tero imenuje evangelist na kratko le z be¬
sedama „njegovo mesto“, da bi ga po nje¬
govih mislih že itak vsi poznati morali ?
Kafar-naum  je, nekdaj glasovih Kafar-
naum ob bujnih obalih galilejskega jezera,
tam kjer Jordan, deroča voda iz Libanona
priskaldja in se v jezero izliva, staro mesto,
čisto že tik ajdovskih pokrajin. Da bode
Kafarnaum res imenovan „njegovo mesto“,
je prerokoval že Izaija prerok : „Oj dežela
Zabulonova in Neftalijeva 1 , . . . tostran Jor¬
dana v Galileji ajdov! Ljudstvo, katero
tam prebiva v tminah, gleda veliko svetlobo,
. .. prebivalcem vstaja nova luč.“ (Isai. 9, 1.)
Ta nova luč bil je ravno Jezus Kristus, ka¬
terega gleda v duhu prerok tam učiti ljud¬
stvo in delati velike čudeže.

Da je usoda odločila Kafarnaum za naj¬
ljubši prostorček Jezusov, na to že menda
ime samo spominja. „Kafar-naum“ lahko
pomenja po našem „vas pokore“, kakor je
v resnici mesto naj večjega pridigarja po¬
kore, mesto Jezusovo. Sicer pa je bil Ka¬
farnaum svoje dni menda najimeriitniše v
prekrasnem Desetomestju, cvetoče in bogato,

1  Zabulon in Neftali, dela 12 izraelskih rodov.
Tam, kjer se meja teh rodov dotika galilejskega
morja, tam ravno je bilo mesto Kafarnaum.

6

82

pa menda tudi dobro urejeno in ljudje dob¬
rega vedenja, ker sicer bi Jezus ne bil naj¬
rajši tj e zahajal, si odpočit, pridigat in molit.

o. Če si ogledamo mesto Kafarnaum v
duhu, kakor je nekdaj stalo, vidimo, da od
daleč sicer pogled nanj ni posebno mičen,
stavbe so večinoma iz temnega bazalt-mra-
morja. Trdno postavljeno mesto napravlja
na gledalca resen utis. Pa stopi notri v to
resno od daleč se ti neprijazno dozdevajoče
mesto, koga najdeš tam? Jezusa, — poči¬
vati, učiti, čudeže delati. - Nehote nas
spominja ta pogled marsikatere bogoljubne
človeške duše. Na videz isti res ni zavi¬
dati, ni vabljiv, marveč prav resen, da tužen
je njen položaj, poln križev'in težav. Ako
pa njo natančneje spoznaš, se prepričaš, da
je ta tugepolna duša prav močna trdnjava
božja, trdna v veri, stanovitna v čednosti,
da v nji prebiva Jezus s svojimi milostmi,
varno hranjen, blagoslavljajoč, učeč tolažnik.
Tako postane res, da je skoraj gotovo ravno
za križi in težavami najti Jezus in da, ka¬
kor čisti ogenj zlato, tako Bog očisti svoje
in nje k sebi vleče po trpljenju.

O Kafarnaum mesto, ki si imelo živega
Odrešenika v svoji sredini, o da bi bilo ti
vedno živa podoba naših src!

6. Ljubi kristjani! vprašajmo se še, kako
bi moralo biti naše mesto, naša fara, da bi
se smelo imenovati tudi „njegovo“ mesto,
„njegova“ fara, priljubljen prostorček Jezu¬
sov ? — Biti mora krščanska fara, krščansko

83

mesto. Pa porečete, to je itak, že krstne
bukve so dokaz. O preljubi! krstne bukve
same še nič ne dokazujejo! H krščanskemu
imenu mora se pridružiti še krščansko živ¬
ljenje.

Njegova  je tedaj naša fara, če se
mladina lepo in spodobno vede, rada uči
krščanskega nauka in varuje grešnih vese¬
lic ter slabe družbe.

N j e go v a je tedaj naša vas, če je druž-
binsko življenje tudi prav krščansko; če
stariši učijo svojo deco ljubezni do molitve
in pokorščine ; če so gospodarj i zvesti pa¬
stirji in varuhi njim izročenih in jih odvra¬
čajo od greha, tako da gospodinja n. pr. ne
govori ostudnih besed: „Če dekla le opravi
svoje delo, za drugo se ne brigam !“

Njegovo  je takrat naše mesto, če za¬
konci držijo zvestobo, ki so si njo oblju¬
bili s prisego pred altarjem Najvišjega, če
predstojniki pravično rabijo svojo oblast;
če ni med nami krivoprisežnika; če mestjan
in kmet obiskujeta hišo božjo in ne poza¬
bita tudi velikonočne spovedi in obhajila;
če se bujno razvijajo cerkvene bratovščine!

Njegova  je takrat vsa okolica, če
vlada mir v družinah, med žlahto in prija¬
telji ; če je krščanski red po občinah; če
so reveži z najpotrebnejšim preskrbljeni;
— če tedaj vlada v fari taki red, samo te¬
daj se sme z veseljem reči, tudi naša vas,
tudi naša fara je njegovo mesto, ljub pro¬
storček Jezusov. O, tedaj blagor nam!

6 *

84

Če pa ni tako v naši fari, kakor si želi
božji Učenik, tedaj vam s tužnim srcem iz
tega mesta ob blaženih obalih galilejskega
morja sporočam njegovo gorje, gorje! In
kaj me sili k temu? Vzgled „njegovega“
mesta samega in njegove lastne besede. Ko
je zadnjikrat bil v Kafarnaumu, ko ga je
lahak čolnič nosil na južno stran, da gre
od tam v Jeruzalem, gledal je na mesto Ka-
farnaum nazaj. Na zapadni strani zapazilo
je njegovo oko tudi druge kraje Desetome-
stja: Magdalo, Ivorozain, Betsaido. Tedaj je
začel prerokovati: „Gorje tebi Ivorozain.
gorje i tebi Bet-saida! Če bi se v Tiru in
Sidonu godili taki čudeži, kakor so se go¬
dili v vama, bi se spokorilo ljudstvo v spo¬
korni obleki in pepelu. Pa porečem vam:
Tiru in Sidonu bode ložje na dan sodbe,
kakor vama ! In ti Kafarnaum, ali se bo¬
deš pač povzdigovalo do nebes? Glej, v
pekel doli boš zletelo; ker če bi se to, kar
v tebi, zgodilo tam doli v Sodomi in Go¬
mori, bi še stali isti morebiti do današnjega
dne.“ (Mat. 11, 21.—23.) Tako je žugal
Odrešenik in kar je rekel, se je do pičice
izpolnilo. O Betsaidi se danes niti ne ve,
kje je stala, tudi Korozain je tamošnjim lju¬
dem izginil iz spomina. Mogočnega Kafar-
nauma so danes borni ostanki: razvaline
Tel-hum. Na okrog vidiš tu pometane skr¬
hane mramornate stebre in podboje, črna
prst pokriva in bujno grmičje zarašča ulice,
po katerih je hodil nekdaj Odrešenik. Zra-

85

ven močeradov in modrasov prebivajo tu v
podzemeljskih dupljah semtertje še roparski
beduini iz bližnji hauranske puščave.

Koliko dobrot skazal je Odrešenik ravno
temu mestu! Tukaj ozdravil je mrtvo-
udnega,  obenem mu odpustivši njegove
grehe. (Mat. 9, 1.—8. in Marc. 2, 1.—12.)
Tu je prišedši iz gore očistil gobovega
(Mat. 8, 5.—13.) Tu je čudovito p o m noži 1
pet ječmenovih kruhov  in dve ribi,
da je imelo jesti 5000 ljudi. (Ioan. 6, 10. do
12.), tu je pobegnil pred množico, ki ga je
hotela kralja storiti, na goro, zvečer pa so
ga videli apostoli hoditi po morju.  (Ioan.
6, 19.) In ko so v Kafarnaumu tirjali od
njega davek,  zapove Petru, naj ide k je¬
zeru in prvi ribi, ki jo vlovi, naj odpre
usta, tam bo našel zlat denar; „istega vzemi
in plačaj za mene in za te!“ (Mat. 17, 23. do
26.) — In kako je slavni Kafarnaum sedaj
ponižan, — v opomin še poznim ro¬
dovom, kaj se njemu zgodi, ki za¬
ničuje darove božje milosti!  Sedaj
Kafarnaum, Betsaida, Korozain ne morejo
reči: „Grešili smo, pa rajali in vriskali, a
kaj se nam je zgodilo?“ — ker ni jih
več!  Ravno tako pa tudi neslavno zgi-
njajo mesta, ljudstva, rodovine, ki so zapu¬
stile Boga. Nikdar se zaničevalec Boga ni
in se ne bode dolgo veselil navidezne svoje
zmage in se ponašal s sadovi svojih greš¬
nih dejanj!

86

Sklep.

„Za pričo kličem danes nebo in zemljo,
da sem vam predložil življenje in smrt, bla¬
goslov in prokletstvo. Odločite se za živ¬
ljenje, da bodete obstali Vi in vaš zarod. 11
(l)eut. 30, 19.) Tako je že Mojzes govoril
izvoljenemu ljudstvu, tako se pridiga še dan¬
danes po vsaki fari. Blagoslov ali proklet¬
stvo se krščanskemu ljudstvu vedno pred¬
laga na.izbero, brezštevilni pa so klici božji,
da naj si izvoli življenje.

O poslušajmo tedaj voljno božje gla¬
sove ! Pokorimo se njim, naj že opominja
lastna vest, ali dober prijatelj, ali pridigar,
ali spovednik, naj nas že opominjajo dobre
knjige, ali naj nas po nezgodah k spameto¬
vanju sili sam Najvišji. Ne bodimo kristjani
samo po imenu, bodimo učenci Jezusovi v
dejanjih, ki voljno sprejemajo njegove na¬
uke in vestno porabljajo darove in milosti,
ki nam prihajajo od Boga, — da smo tako
..njegovo mesto 11  in da nas in naše fare ne
zadene usoda lvafarnauma. — Kako žalostno
bi pač bilo na sodnji dan, če bi se ne pre¬
budili tu kot v „njegovem“ mestu, marveč
če bi (že prepozno!) prišli k pravemu spo¬
znanju med pogubljenimi! Molimo tedaj iz
dna srca:

O Marija, naša dobra Mati, vodi nas in
stori mehko naše srce nasproti božji mi¬
losti! Varuj nas greha trdovratnosti! Mi pa
ti obljubimo, da hočemo kakor verni krist-

87

jani vstrajati v vseh burjah življenja ob
strani tvojega Sinu, da bodemo tudi zadnjo
burjo na galilejskem jezeru, t. j. smrtno uro
srečno prestali in veseli stopili enkrat v
njegovo mesto, v nebeški Jeruzalem. Po
istem Kristusu Gospodu našem. Amen.

88

8 .

»Salem aleikum« (Mir z vami)!

(Na potovanju skozi Samarijo.)

,Tedaj reče Jezus svojim učencem : Mir
vam bodi!“  (Joan. 20, 19).

Zapustivši galilejsko jezero, goro Tabor,
Kano galilejsko in slednjič Nazaret, preko¬
račimo ezdrelonsko ravan. Pri Najmu se
pričenja potovanje po pusti, hriboviti deželi
samarij anski. Hrana se mora vsa seboj no¬
siti, istotako šotori za hladne noči, ker cela
dežela doli do Jeruzalema nima enega go¬
stišča za trudnega romarja. Borno ljudstvo
me pozdravlja in prosi, vsakdo, malo in ve¬
liko prosi „bakšiš“ (dar), še dojenček na¬
bira ustnice in sika : „...  šiš, . . . šiš!“ Od¬
rasli se z dlanjo desne roke najprej dotikajo
čela (pamet!), potem pa leve strani prs
(srce!) in mrmrajo svoj pozdrav. Pred vho¬
dom v borno vas Šomeron (razvaline sta¬
rega kraljevega mesta Samarije) je romar
prvokrat razločno razumel besede pozdrava.
Kako je zrohnel zagoreli starček? Da: Ša¬
lamun ’aleik'!“ To je pa vendar pravi stari
svetopisemski: „Salem aleikunr‘, natančno
iste besede, katere je govoril Zveličar po
svojem vstajenju v pozdrav apostolom: „Sa-
lem aleikum! — Pax vobiscum! — Mir z
vami!“ „Mir z vami“ bil je navadni po¬
zdrav za časov Kristusovih, pa tudi že za

89

časov očakov Abrahama in Jakoba in je to
ostal do današnjega dne. En celo navadni
prizor! Tam po cesti ideta dva beduina
drug drugemu nasproti: častitljivi postavi z
dolgima bradama, . . . tako je izgledal menda
sam očak Abraham. Ko se spoznata, raz¬
prostirata roke že od daleč v pozdrav, ob¬
jameta se s prisrčnim „Šalamun ’aleik’!“
vsedeta se po jutrovi šegi na zemljo, se
tiho pogovorita, kar imata,_ vstaneta in se
ločita z istim pozdravom' „Šalamun ’aleik'!“
— ’Aleik’ Šalam (Mir s teboj — In s teboj
mir)!“ Take prizore gledaš često na deželi
in po mestnih trgih, kjer se po dolgi lo¬
čitvi srečujejo stari znanci.

Tako je pozdravil Laban sina svoje se¬
stre Jakoba v Haranu (Gen. 29, 13.); tako,
pravi Jezus, pozdravlja po dolgi ločitvi oče
svojega zgubljenega sina (Luc. 1.5, 20.); tak
pozdrav je zahteval naš Gospod in očita fa¬
rizeju Simonu, ki ga je povabil v svojo
hišo: „Stopil sem v tvojo hišo, ... a po¬
ljuba miru  mi nisi dal..  .!“ (Luc. 7, 45.)

Moramo torej prav razumeti tudi toli-
kratni Kristusov „pozdrav miru“ do svojih
apostolov. Ali so bili to mar nemirni, pre¬
pirljivi ljudje? In zakaj se še dandanes
pozdravljajo Jutrovci z besedami miru? Ali
so mar večinoma v prepiru med seboj ? Bog
obvaruj! Apostoli, mučeniki ljubezni pač te
strasti niso poznali in tudi ljudstvo, katero
srečuje romar, niso najbolj bojaželjni bedu¬
ini (svobodni prebivalci puščave), marveč

— 90 —

ubogi felahi (kmečki trpini) ali olikani
mestjani.

Da je Odrešenik z „mirom“ pozdrav¬
ljal svoje, imel je to pač biti izraz njego¬
vega mirovnega poslanstva na zemlji, katero
nalogo je dovršil s svojo smrtjo na križu.
Ob enem pa nas je hotel vse opominjati, da
bi se skazali vredni in deležni miru, ki nam
ga ponuja. — Da pa Arabljan še dandanes
tako pozdravlja, nam je dokaz, da je res in
da je celi človeški rod o tem prepričan:
na j večja sreča na zemlji je mir!

O mir, kedo bi si tebe ne želel!? Ali
ni nesrečen tako posamezni človek, če se
ga ogiblješ ti, o mir, kakor so nesrečni celi
narodi, če jih ti zapustiš! Mir pa mora, da
je popolen, dvojni biti. 1. notranji, 2. zu¬
nanji,  dva bratca dvojčiča, katera hočemo
zapopasti skušati sedaj in ju odslej v oblast
dobiti se resno potruditi.

I.

Zunanji  mir je tista lepa sloga in
zastopnost, ki vlada med teboj in tvojim
bližnjim, ki naj bi tudi po volji božji vla¬
dala med ljudmi in narodi. „0 kako pri¬
jetno je, pravi sveto pismo, če bratje v
složnosti prebivajo. 14  (Ps. 132, 1.) Vsi smo
otroci enega nebeškega Očeta, vsi bratje in
sestre med seboj, v to poklicani, da mirno
in v medsebojno pomoč drug zraven dru¬
gega na zemlji živimo, težave življenja skup-

91

no prenašamo in se enkrat v večnosti tudi
skupaj veselimo nebeškega miru.

Zakaj pa je tedaj, če smo otroci in de¬
diči miru, bratje in sestre med seboj, zakaj
je toliko nesrečnih ljudi na zemlji in med
njimi toliko zla? Ker miru niso deležni.
Angel miru je pregnan iz njih bližine, ob
strani mora stati in grenke solze toči na
razvalinah svojih del. —Tam  živi zakon¬
ska dvojica,  vse imata, bogastvo, zdravje,
spoštovanje, s sosedi je tudi mir, in vendar
sta neizrečeno nesrečna in huda bol razjeda
bleda lica. Zakaj? Domačega, zakonskega
miru ni! Ravno ona ista, ki bi morala v
miru in lepi zastopnosti prenašati skupaj
težo življenja, ona ista sta si drug drugemu
v največje zlo in proklinjata dan, ko sta se
prvokrat videla. Zakaj tako? Domačega
miru ni; prepir nju spremlja v cerkev in
pri delu, prepir sedi za mizo sredi njiju,
prepir po dnevi in po noči, prepir v vseh
kotih in za vsakim oglom, prepir zapove¬
duje, prepir gospodari...! — Tu zopet
imate sestre in brate,  mladi so in zdravi
in premožni, ali vsaj z najpotrebnejšim pre¬
skrbljeni; lahko bi, če bi hoteli, imeli mala
nebesa tu na zemlji. In zakaj jih nimajo?
Zato ne, ker njim manjka medsebojnega
miru! Zal! Ravno med žlahto je včasih
največ pravde in prepira; premoženje začne
v zgubo iti, starajo se že sorodniki, a njih
lica še vedno razjeda rumena zavist zavoljo
dedščine. Zgubljena pa je za njih tudi ded-

92

ščina, katero nam je naš Gospod kot naj¬
boljše pozemeljsko dobro zapustil: „Svoj mir
vam dam! Svoj mir vam zapuščam!“ (Ioan.
24, 27.) Ubogi, nesrečni vsi vi prepirajoči
se sorodniki! — Naši časi so časi napredka
in iznajdb. Kaj je bistri človeški duh v
svoji drzovitosti že vse izumil, da nam
olajša, osladi prebivanje na zemlji! In vendar
ni dano narodom  uživati sadove svojih
trudov. Zakaj ne? Ker se plameni nesloge
porajajo na vseh koncih in krajih. Mcjna-
rodnega miru ni, in zategadel ga ni, ker
ločenje od Boga in brezbožnost vedno bolj
in bolj narašča in strahovito napreduje. O
brezbožnikih pa je izrekel sodbo že prerok
Izaija: „Brezbožniki nimajo niiru.“ (Isai. -18,
22.) Res tako zelo je zapustil mir narode,
da se menda že izpolnujejo besede Odreše-
nikove: „Kcr vstalo bode ljudstvo zoper
ljudstvo, država proti državi; kuga, lakota,
potresi bodo tu in tam vse na okolu.“ (Mat.
24, 7.) Pač tužni spremljevalci prepirov in
nesloge !

Kam koli se tedaj ozremo, se prepri¬
čamo, da je življenje brez miru veliko breme,
a mir božji že tu na zemlji predpodoba raj¬
skega veselja!

II.

K zunanjemu miru pa je neobhodno po¬
trebno, da stopi še notranji,  isti mir, ka¬
terega človeku daje njegova mirna vest,
...mir  v lastnem srcu  (L), katerega Bog

93

v nas ljubi in tako zelo želi, da mir srca
pomenja ob enem z Bogom (2.) mir.

1. Mir srca, mir s samim seboj! Misli
enkrat nazaj na dan svojega prvega svetega
obhajila. Kako se ti je tistihdob dozdeval
lep svet še tisočkrat lepši in zdelo se ti
je, kakor da ne čutiš lastnega telesca in bi
mogel poleteti do nebes. Vse te je vese¬
lilo, kar si pogledal; tako blaženi občutki
so te obdajali in tako slovesno se ti je zdelo
v domači borni koči, kakor da bi bival v
božjem templju. Nisi si vedel raztolmačiti,
kako je to, da je tako sladko ganjeno tvoje
srce, — glej to je bil tvoj notranji mir,
mir tvojega nedolžnega srca! — Čas je
kmalo minul in solnce tvojega življenja sto¬
pilo je na poldan ; dovršen je veliki del tvo¬
jega življenja poti. Če se nazaj ozreš, pre¬
pričaš se, da si na marsikateri postaji ostajal
predolgo, da si se mudil samo rad tam, kjer
bi ti mogel škode rešiti le urni beg ; za¬
del si ob marsikaterega „prijatelja“, prija¬
teljico/ 1  ljudi, ki niso bili tako nič hudega
sluteč kakor ti, ki so v svoji zlobnosti te
prijeli za roke in te potegnili v temo strasti
in odtod v prepad. Kak razloček v tebi
med sedaj in nekdaj! Spomin na celo vrsto
hudobij te vedno spremlja stopinjo za sto¬
pinjo in te kar noče zapustiti. Zdravje
peša, truplo hira, oglašajo se ti v udih že
poslanci bele žene. V družbi dobrih ljudi
res si še vesel, prijeten, dobre volje, ako
si sam, tedaj se ti potakajo svetle solze

94

kakor veliki biseri navzdol po bledem licu.
Zakaj ? Ker je zgubljen pravi sreni mir,
katerega ti goljufiva navidezna ravnodušnost
ne more nadomestiti.

Pa ali bi moglo drugače biti? Ali ni
to bilo že leta in leta pričakovati ? Ali ho¬
češ biti ti sam izjema starega pravila in
slabo voditi, pa dobro voziti?  ! Ne
bode! Hude misli, grešna poželjenja, strasti
se ugnezdijo v srce, kakor govori prerok:
„Vseh ljudi srce je hudobno in nerazumljivo;
kdo bi ga mogel zapopasti?“ (Jerem. 17, 9.)
Koliko jo ljudi, ki bi si želeli sramote po¬
grezniti se v zemljo, če bi nakrat morale
očitne postati njih slabe misli, poželjenja in
grešne strasti. To pa so ravno tiste skrite
korenine, iz katerih prirašča strupena črna
roža 1 , katere že pogled nekje omami; to je
tista zalega, od koder se vzdigujejo strupene
mušice 2 , ki ne dajo miru trudnemu popot¬
niku. „Iz src prihajajo, pravi Odrešenik,
hudobne misli, uboji, prešestovanja, tatvine,
krivo pričanje, bogokletstvo. “ (Mat. 15, 19.)

Blagor torej njemu, ki uspešno kroti
neprava hrepenenja svojega srca, on vživa
pravi svoj notranji mir!

2. Z notranjim srčnim mirom človeka
pa stoji in pada tudi njegov mir z Bogom,
t. j. soglasje volje stvari z voljo stvarnikovo.
Nič na svetu se ne da najti, kar bi moglo

1  Asphodelos; Grkom in Rimljanom znamenje
smrti.

2  Mosquitos.

95

človeka bolj osrečiti, kakor to-le: spolniti
vedno in povsod le voljo božjo in ne pre¬
stopiti nobene božje zapovedi. Vsako ve¬
selje tega sveta, vsa časna sreča mine ali
se človeku ostudi, samo spolnjevanje volje
božje (mir z Bogom!) je trajen zaklad, edino
dobro, katerega ne uničijo ne čas, ne okol-
ščine, ne nobena nezgoda, rja se ga ne
prime, tat ga ne more vkrasti, pač pa daje
to dobro človeku v najobilnejši meri tolažbe
in čudovit pogum v vseh zopernostih. — Ali
mi pa povej, s katerim drugim veseljem bi
ti hotel zamenjati svojo dobro vest in mir
z Bogom, katero srečo ceniš više, kadar si
pri trezni razsodnosti in ne od strasti za¬
plenjen ? — Kaj je še čez tisto srečo, ka¬
tero si občutil, ko si prvokrat s polno za¬
vednostjo zaslišal v zakramentu sv. pokore:
„Idi v miru, odpuščeni so ti tvoji grehi!",
si potem sprejel svojega Boga v srce in si
tako s polnim prepričanjem mogel vsklik-
niti: „Jaz živim v svetem miru s svojim Bo¬
gom!" — Ako je slej le enkrat razbil smrtni
greh ta lepi mir, si kmalo britko občutil, da
si si nakopal na glavo nevarnega sovražnika
— Boga, ker „strašno je priti v roke ži¬
vemu Bogu!" (Hebr. 10, 31.)

Sklep.

Krščanska duša, dobri otroci Marijini!
Ako je tudi katerega izmed vas zadela taka
nesreča, da morate živeti v prepiru v vaši
hiši, v vaši rodovini, ali pa da ste zgubili s

96

smrtnim grehom mir srca in obenem z Bo¬
gom mir, o tedaj se pa le zatecite k vaši
nebeški Materi, ki jo imenujemo škrinjo
miru in sprave,  da naj ona pomiri so¬
vražna srca in posreduje med vami in med
razžaljenim Bogom! Obenem pa njo krepko
podpirajte v njenem podjetju tudi s tem, da
živite v miru in ljubezni med seboj in da
krotite svojo poželjivost, svoja huda nag-
nenja, da se potemtakem J< zunanjem in no¬
tranjemu miru na zemlji enkrat po smrti še
pridruži večni mir.  Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

97

8 .

Stanje ženskega spolana Jutrovem.

„In ženi je rekel Bog: Pomnožil bom

tvoje težave in tvoje bolečine. Pod obla¬
stjo moža boš in on bo gospodoval nad
teboj. 11  (Gen. 3, 16.)

Na potovanju smo iz Nazareta v Jeru¬
zalem. Kmalu bo minulo 1900 let od tistih
dob, ko je hodil kot dvanajstletni deček —

Cerkev sv. Ane v Jeruzalemu
(na mestu rojstne hiše Marijine).

Jezus naš Gospod to pot, odkar je začela
krščanska vera dobrodejno vplivati na člo¬
veško družbo. Pa že so tukaj, kakor marsi¬
kje drugod, izbrisani blagodejni sledovi

1

98

krščanstva. V prvih časih to ni bilo tako.
Milijoni so tudi v teh krajih (kjer zdaj ho¬
dimo!) novo blagovestje radostno pozdrav¬
ljali in padale so verige sužnosti, kjer je
zadonel glas odposlancev Jezusovih. Pred
vsem pa so se razveselili nad evangelijem 1
brezštevilni sužnji in pa celi ženski spol,
ki je dobil nazaj svojo mu od Stvarnika
podeljeno veljavo. Kjer se je pa zopet za¬
trla vera Kristusova, tam zatrle so se tudi
pravice ženstva. Zato nahajam ravno tu na
Jutro vem dokazov stopinjo za stopinjo. Po- -
gostokrat opazujem, kako je tukaj ženski
spol na hujšem, kakor uboga tovorna živina,
in nehote se mi vsiljujejo te misli:

1. Žalostna je bila usoda žen¬
stva  in  je  še,  kjer se je krščanstvo iz¬
podrinilo, ali pa še ni zavladalo.

2. Jezus Kristus je vrnil žen-
stvu mu od Stvarnika podeljeno
čast in vrednost;  a zopet bo zabredlo
isto na kriva pota, če prisili vun čez meje,
katere je določil Kristus sam.

I.

Trd za Evo, a zaslužen bil je usode-
polni ukaz Stvarnika : „Pod oblastjo moža
boš in on bo gospodoval nad teboj!“
„Pomnožiti hočem tvoje težave in tvoje bo¬
lečine!“ Huda je bila ta obsodba, a še
hujše so njo tolmačili razni narodi. Naj le
navedem nekaj vzgledov! Neverjetni se Vam
bodo zdeli, ali so le gola resnica!

99

Konfucij 1 , prastari zakonodaj ec Kitajcev
je tako učil: „1. Žena je od moža tako dru¬
gačno bitje, kakor je razlika med nebom in
med zemljo. 2. Mož spada v vrsto YANG,
žena k YIN. 3. Smrt in vse druge nezgode
na svetu izhajajo iz YIN; življenje in druge
dobrote pa prihajajo odtod, da je YIN po¬
koren suženj YANG-a; tedaj je postava na¬
rave, da žene nimajo nobene svojo volje na¬
sproti možem. 4. Sicer so tudi žene stvari
božje, pa spadajo v nižjo vrsto in nimajo z
moži iste vrednosti. 5. Namen ženske vzgoje
bodi: popolno podjarmljenje njene pameti,
ki se ne sme gojiti in razvijati. 6. Žena ne
sme doseči sama zase nobene sreče, ona
mora le za moža živeti in robotovati. 7.
Samo kot mati tvojega sinu more se žena
ogniti nekoliko svojemu ponižanju in doseči
nekaj pravic, pa to le med štirimi stenami
tvoje hiše in v gospodinjstvu. 8. V prihod¬
njem življenju je stanje žene isto, kakor
tukaj, ker tudi tam vladajo isti naravni za¬
koni.^

V kako strašno stanje sužnosti moralo
je priti ženstvo tam, kjer so se dejansko
izvajali taki trdi nazori! Če se je v starih
časih na Kitajskem narodilo dete ženskega
spola, se tri dni zanj nikdo čisto nič ni
zmenil; pustili so ga ležati v starih cunjah

' Kungfutsen je živel 562—479 pred Kr. kot
cesarski minister na Kitajskem. Kitajcev je dan¬
danes nad 400,000.000.

2  Weiss, Weltgeschichte I, str. 59—74.

7 »

100

na tleh zraven ležišča matere. Tretji dan
vzel je oče otroka v naročje in ga moleč
na kratko v rokah obdržal. A če se je na-
rodil deček, vladala je takoj radost, ki bi
imela obenem biti izraz zaničevanja do žen¬
skega spola.

Po obširnih pokrajinah I n d i j e vladajo
enaki verski nazori budhizma še dandanašnji.
Neki misijonar 1  poroča posebno o indijskih
vdovah tako-le: „Če je v Indiji ženski spol
že v obče tako zaničevan, da ga krščanstvo
le z neznanskimi trudi povzdiguje k človeški
veljavi, je tam še le vdova tako ponižana,
da je predmet najgršega zaničevanja vsako¬
mur. Stariši omožijo deklice še zelo mlade,
da celo 3 in 4 leta stare; a če „mož“ umrje,
se taka „vdova“ ne sme več omožiti. Ve¬
zana ja na vdovski stan kot na versko dolž¬
nost po starodavnih šegah in navadah. Manu
(bukve postav) učijo: „Nikdar ne sme vdova
izgovoriti imena drugega moža; tista pa,
katera z drugim zakonom zaničuje pokoj¬
nega moža, naj se obsiplje v življenju s sra¬
moto, po smrti pa naj bo izključena iz ob¬
čestva z njim! ;£  — Iz starodavnih časov
vladala je tukaj še pred malo leti navada,
da so na gromadi, kjer se je zažigalo truplo
pokojnega moža (tu se namreč mrliči v obče
sežigajo!), tudi sežgali živo vdovo (tudi 3
do 4letno!). Če so bili otroci v rodovini,

1  P. Tissot, generalni predstojnik misijonov v

škofiji Nagpore v Prednji Indiji. Prim. „Kathol.
Missionen 11  1891. str. 150.

— iol —

tedaj so imeli ti pravico, ogenj podnetiti!
Navado, zažigati žive vdove, je (dal Bog za
vselej!) odpravila angleška vlada, pa le pre¬
mnogo je vdov, ki nji za to ne ve nobene
hvale in zahvale. Saj njim je le predobro
znano, da je dolgi vdovski stan včasih
strašnejši, kakor sama smrt na gromadi.
„Vdove“ (ukazuje že imenovani zakonik
Manu) naj se mrtvičijo in naj se prostovoljno
zavežejo, zavživati samo zelišča, korenje in
sočivje!“ In še dandanes sme tukaj vdova
na dan le enkrat jesti in se posti mesečno
dvakrat celih 24 ur. V tem času se ji pre¬
poveduje še požirek vode. Če ji je zavoljo
prevelike vročine žeja že neznosna, sme se
ji v uho vliti malo vode. Kinčati se ji je
strogo prepovedano. Debela platnena rjuha
je vdove edino oblačilo. Hitro po smrti
moža pridejo vdove v oblast kakega sorod¬
nika, ali že v nadlego ali pa v izkoriščanje
kot sužnjice, na katerih je cela skrb za hišne
potrebe. Edino plačilo njim je pogosti te¬
pež. Že ime „vdova“ samo je tako zani¬
čevalno. da se ga poslužujejo šele, ko je že
izčrpal vso zalogo svojih psovk nasproti
ženi: „Ti si vdova (manda)!“ — Prigodi se
že tudi mnogokrat, da dobrosrčni sorodniki
spravijo vdove svoje rodovine v varno za¬
vetje, tudi krščanska ljubezen jim je posta¬
vila že obilno zavetišč (s primernimi delal-
nicami), a tem globje padajo zopet druge,
ki so se hotele rešiti suženjstva pri sorod¬
nikih s pobegom. Take postanejo namreč

102

potepuhinje in nečistnice po primorskih me¬
stih. „Ena takih nesrečnic nam je prišla
po cesti nasproti (tako nam poroča pred¬
stojnica katehistinj v Nagpore), pa ne kakor
zavržena Hagara, kateri je še vsaj ljubezen
do sinčka dajala pogum. Res, ko bi ne
vedela, da ima tudi to bitje v umazanih
cunjah neumrjočo dušo, zgražala bi se pred
njo, tako ostuden je njen obraz, poln sledov
najpodlejših strasti!“ — V Nagpore živi
približno 4000, a v Kalkuti še 55.000 vdov.
Premnoge zatečejo se k zadnjemu rešilnemu
sredstvu, v samo-umor, ako si z grehom ne
morejo več zaslužiti živeža. 14

Tako poroča misijonar iz Indije današ¬
njih dni.

Ako se pa ozremo zopet nazaj v stare
paganske čase, ne najdemo za ženski spol
nič bolj ugodnejših razmer, niti pri Rim¬
ljanih  ne, ljudstvu, ki je vendar zapovedo¬
valo celemu takrat znanemu svetu. Bistvo
zakonske zveze obstojalo je v tem, da so
pripeljali nevesto zvezano v hišo ženinovo
in je tako postala neomejena njegova last.
Vsled te lastninske pravice smel je čisto po
svoji volji z njo ravnati, njo kaznovati, mu¬
čiti, njo dati iz hiše, kakor ostalo svoje
blago. Po starorimskem pravu dobival je
mož torej le pravice brez dolžnosti, a žena
le dolžnosti brez pravic. Čast moža se je
smatrala pač oskrunjena po nezvestobi žene,
ni pa bila ona oškodovana po njegovem pre-
šestvu. Ako bi n. pr. šla žena v gledališče

103

brez dovoljenja moževega, mu je bil to po¬
stavni vzrok, nji dati slovo. Če je mož
rekel: „Odpuščena si!“ bil je zakon takoj
postavno ločen. Tako so cenili poganski
Rimljani žensko bitje.

In kako so J u d i, ki so nam ohranili
spomin na raj in vero v edinega Boga, kako
so ti razlagali postavo Stvarnikovo: „Pod
oblastjo moža boš!“? Tudi oni ženi niso
pripoznavali enakopravnosti z možem. Za¬
konska zveza jim je bila ravno tako malo
sveta in nerazdružljiva, kakor Rimljanom.
Žid stare zaveze smel je peljati svojo žene
pred sodnika in ji dati pismeno slovo. (Deut.
24, 1.—3.). A to se ni godilo morebiti za-
tegadel, kakor da bi Mojzesova postava to
že kot samoumevno naprej dovoljevala, am¬
pak prisiljen je moral to dovoliti Mojzes
„zavoljo njih trdosrčnosti 44  (Exod. 3, 7). Tako
očita Judom tudi Jezus Kristus njih ločitve
zakonov: „In njim reče : Mojzes je zavoljo
trdih vaših src vam dovolil odpuščati svoje
žene; v začetku pa ni bilo tako! 44  (Mat. 19, 8.).
— Mnogoženstvo pa je bilo itak v navadi
tudi že pri očakih stare zaveze. Saj je
znano, da je očaku Abrahamu njegova žena
Sara pripeljala še svojo služabnico Hagaro
v zakon, in očak Jakob, ki je imel 12 sinov,
imel je dve ženi: sestri Lij o in Rahelo, a
vzel je postavno v zakon še dve služabnici
svojih žen.

Kakor nekdaj, godi se še dandanes
slabo ženskemu bitju na Jutro vem,  tam,

104  —

kjer se je krščanstvo zopet moralo umak¬
niti „moški trdosrčnosti z njenimi starimi
šegami in verskimi nazori. Svobodni ob-
jordanski beduin trdi nam v obraz še dan¬
danes: „Ženska nima duše!“ in je tako strog
v tem svojem prepričanju, da bi ga, če mo¬
goče, umoril, kdor mu v tem ugovarja vpričo
ženskega bitja. Za delo ima ženo, zanj bi
bila sramota delati. Zanj je le lov, boji in
počivanje! Tako je beduinka pod moževim
šotorom prva njegova tovorna žival. „Saj
nima duše !“ tako zagovarja svojo trdosrč¬
nost. Ako bi mu žena iz kakega-koli vzroka
več ne ugajala, ima pravico, njo umoriti,
„saj nima duše!“ — Nič bolje se ne godi
ženskam pri stalno naseljenih kmetih v sveti
deželi (felahih). Kakor zunaj v puščavi pri
beduinih, tudi tu ni navada, dajati deklicam
doto ; nevesto kupi mož, kupnino pa vza¬
mejo njeni bratje, da si i oni kupijo žene.
Kar je kupil, pa tudi izkoristi. Često se
vidijo prizori, ki so nam čisto nenavadni,
n. pr. da ena žena vleče plug na njivi, druga
zanj drži, med tem ko mož počiva v senci
bližnjega oljkinega drevesa. — Tužno stanje
ženskega bitja videl sem tudi označeno v
nekem sicer neznatnem prizoru, ali bil je
isti neposreden vzrok in povod pričujočega
premišljevanja. Prijezdili smo romarji v
malo vas. Burka imenovano, kake pol ure
pred vasjo Šomeron (Samarija). Ob potu
stala je revna felahinja, da se je človeku v
srce smilila. Rekli so, da je še mlada. V

105 —

borno obleko, ali bolje v eno samo dolgo
cunjo zavita, imela je na desni rami sede¬
čega nagega otroka, na drugi rami in pod
pazduhama pa je nosila butare suhljadi za
kurjavo. V naši romarski trumi bili ste tudi
dve gospe. Zagorela revica je kar v nje
zijala, nje občudovala in zavidala, rekoč:
„0 kako ste srečne, žene Frankov 1 , da vas
vaši gospodi ne priganjajo vedno samo k
delu in da smete z njim iti na božjo pot!“

Tako žalostna je bila in je še vedno
usoda ženstva brez krščanske vere.

II.

1. Jezus iz Nazareta izgovoril je sled¬
njič za tlačeno ženstvo rešilne besede:
„Ali niste brali, da, ki je vstvaril človeka,
je vstvaril moža in ženo in je rekel: Zato
bo zapustil človek očeta in mater in stopil
z ženo v družbo in bodeta dva v enem te¬
lesu ; tako da nista dva več, ampak eno telo.
Kar je tedaj Bog zvezal, naj človek ne raz-
družuje!“ (Mat. 19, 4—6.) S tem besedami
je odločil božji Učenik, da mora biti zakon¬
ska zveza nerazločljiva. In tako šele po-
» stala je žena zopet prava pomočnica in
družica moža. Odslej ne pripušča krščanska
vera več razlike delati med žensko in moško
dušo. Na mesto ženskega suženjstva  in
moške krutosti,  postavilo je krščanstvo

1  Franke imenuje Jutrovec sploh vse ljudi iz
' Evrope.

106

zakonsko ljubezen in zvestobo. Možje,
ljubite svoje žene! kliče sv. apostol Pavel
vsem krščanskim možem in jih zagotavlja:
„Kdor ljubi svojo ženo, samega sebe ljubi!"
(Ephes. 5, 25. 28.) — Bil je težaven kos
apstolskega dela, dokler da se je vdala
moška „trdosrčnost“ in mnogokrat so mo¬
rali še apostoli nasproti možem braniti ve¬
ljavo krščanske žene. (1. Cor. 6, 16. Ephes.
5, 31.) A ko so po svetu v obče obveljali
ti nauki Kristusovi, izginilo je iz krščanskih
dežel (pa le samo iz teh!) ajdovsko mnogo¬
ženstvo in žena je dobila zopet nazaj svojo
prvotno človeško veljavo, kakor je Stvar¬
nik to v raju odločil. (Gen. 2, 24.)

Tako je pa tudi prav lahko razumeti,
zakaj se je ravno ženstvo v prvih časih
krščanstva s tako gorečnostjo poprijelo nove
vere, da so skoraj mučenice žene in device
(sv. Katarina, sv. Neža, sv. Cecilija i. dr.) pre¬
kosile v prenašanju muk moški spol. Da,
še dandanašnji je ženstvo iz večine evange¬
liju Jezusa Kristusa zvesteje ostalo, kakor
moštvo in celo v cerkveni molitvi se slišijo
besede „pro devoto foemineo sexu — po¬
božni ženski spol!“ Naj bi se ženstvo
krščanski veri vedno tako hvaležno skazo-
valo!

2. Pa isti apostol, ki se je tako pote¬
goval za ženskemu spolu od Boga odmer¬
jeno veljavo, tudi opominja: „Žena naj spo¬
štuje svojega moža!" (Ephes. 5, 33.). V
novejših časih sliši se pa semtertje tudi go-

107

voriti o tako imenovani „ženski emancipa¬
cij i“, ki ni nič drugega, kakor zopetno za¬
puščanje krščanskih načel na od ajdovstva
nasprotni strani. Zahtevajo namreč nekatere
„popolno svobodo ženstva“, vsled katere ono
pozablja, zanemarja, zaničuje dosedanji delo¬
krog ob domačem ognjišču in ob strani
moža, ter sili vun v javnost, v viharne boje
mož. Žene naj bi bile odslej poslanci, urad¬
niki, — ministri! Na tak način pa bi se
kar pokoncu postavil uveden red v človeški
družbi, nastalo bi nekako novo poganstvo,
katero bi vam uničilo najlepši pozemeljski
vir sreče, t. j. rodbinsko življenje.

Sklep.

Čujte torej, krščanske device in žene,
in še posebno ve vdove! Veselite se, da
niste rojene na Jutrovem, kjer so na evan¬
gelij Jezusa Kristusa zopet pozabili, — ali
na Kitajskem, ali v Indiji, kamor še ni pri-
sijala dovolj močna luč svete vere. Veselite
se, da vas ne zaničuje svet kot sicer še
božje stvari, a „brez duše‘ £ , da niste sužnje,
ali kot vdove predmet gnjusa, marveč da
ste kristjane, z moži enako pravni otroci
nebeškega Očeta. Veselite se tega, pa ne
pozabite, da se za to hvaležne skažete!

Komu pa morate najprej skazati to
svojo hvaležnost? Pač njej, Devici iz Na¬
zareta, ki nam je rodila „Jezusa, ki je ime¬
novan Kristus. “ (Mat. 1, 16.) Ne brez vzroka
so slavile žene vseh časov tako goreče De-

108

vico Marijo. Njih srce se je rado klanjalo
njej, po kateri so dosegle svojo prvotno
veljavo zopet nazaj.

Pa Marija ni zadovoljna samo z za¬
hvalnimi besedami, ona hoče dejanske za¬
hvale, želi si iskrene ljubezni v delih od
vas. — Krščanske device, ve naj poprej,
varne v očetovi hiši, ki bolj čislate stan po¬
polnosti, kakor vso posvetno srečo, ohranite
tudi zanaprej ljubezen in zvestobo vašemu
nebeškemu ženinu, ki vas more neizmerno
osrečiti! — In ve krščanske žene in ma¬
tere, bodite dobre, zveste pomočnice svojih
zakonskih mož, skrbne gospodinje sredi va¬
ših rodovin; odgojite svojo deco za dobre
otroke Marijine!

Na tak način ste vse lepo skupaj po¬
dale Mariji najlepši dokaz hvaležnih svojih
src! In vse to po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem! Amen.

109

10 .

Marijina dekliška leta v jeruza¬
lemskem templju.

(O dekliških šolah redovnic.)

Tisti pa, ki so bili razsvitljeni, bodo se
svetili kakor svit nebeškega oboka, in ki
so mnoge vzgojili v pravičnosti, kakor
zvezde na veke vekomaj.* 1  (Daniel. 12, 3.)

Kdo še ni slišal o Salamonovem tem¬
plju v Jeruzalemu? Bila je to krasna

Omarjeva moskeja v Jeruzalemu
(na mestu Salamonovega templja).

stavba, veličastna hiša božja. Za vsako¬
vrstne potrebščine službe božje bilo je tu
bogato poskrbljeno. Tu je bil šotor Go-

110

spoda vojskinih trum, tu škrinja zaveze, tu
altarji za klavne daritve. Tempelj v Jeruza¬
lemu bil je obenem zakladnica in hranilnica
vsega judovskega ljudstva, bil je središče,
srce vse duhovne in deželne oblasti in pra¬
vice, kakor se spodobi v državi, katere
vrhovni poglavar je sam osebni Bog! Na
tempeljskem prostoru bilo je tudi veliko
poslopje, podobno samostanu, kamor so se
podajale odličnih rodovin pobožne gospe,
in kjer so teh nekatere z vedno molitvijo
Bogu služile, druge so se pa bavile z od-
gojo deklet, posebno sirot odličnega rodu.
— Kakor trdi zanesljivo poročilo, bila je tu
odgojena tudi preblažena Devica Marija in
eno takih pobožnih učiteljic Marijine dobe
imenuje tudi sv. pismo (Luk. 2, 36.): prero¬
kinjo Ano, hčer Fanuela iz rodu Aserjevega.

Minula je vsa slava in lepota Salamo¬
novega tempelja, razdejana so tudi vsa po¬
stranska poslopja, ostal je samo veliki tem¬
peljski prostor,  kjer imajo sedaj Turki
tri molilnice. Izmed teh je posebno sveto-
znana Kubbet-es-sahra (tempelj na skali t. j.
na skalnatem vrhu gore Morije). Turška
moskeja el-Aksa pa nekje zaznamuje dan¬
danes tisti prostor, kjer je stala ona šola
za judovske deklice, namreč proti jugo-
zapadnem kotu velikega tempeljskega pro¬
stora. (Tako mi je vse to razložil moj po¬
božni spremljevalec frančiškan.)

Dolgo stal sem tu in se zamislil v
domovino. Mislil sem na premnogo dekliških

111

šol, katere vodijo slovenske redovnice, da
vzgojijo iz slovenskih deklic tudi pobožnih
žen in mater slovenskih. Mislil sem na pre¬
mnoge trude teh učiteljic in jih v duhu bla¬
goslavljal! Koliko njih že počiva v hlad¬
nem, le preranem grobu! Poglejte si enkrat
na pokopališčih v Mariboru, v Ljubljani, v
Celju i. dr. dolge vrste imen, imen onih, „ki
so bile razsvetljene," „ki so mnoge poduče-
vale v pravičnosti," katerih skromna imena
naj se svetijo v naši domovini „kakor zvezde
na veke vekomaj." — Mislil sem tudi na ne¬
kega župnika, ki v neznanskih trudih tudi
pripravlja tako dekliško šolo, kjer bodo po¬
učevale pobožne redovnice v srečo ženstva
cele fare ! — Mislil sem slednjič, kako
srečne so take deklice, ki se od-
gajajo kakor Devica Marijav tem¬
pelj  u !

Samostanska dekliška šola! Je pa to
tudi res kaki dobiček, kaka sreča za faro?
O, da, se ve, a še bolj bodemo to spoznali,
če zaslišimo odgovor na sledeči vprašanji:

1. Komu  se tukaj deklice izročijo v
odgojo?

2. Kaka korist  je od samostanske
dekliške šole z božjo in starišev pomočjo
pričakovati?

I.

Ljudje so sicer vedno bolj prebrisani
pa srca mnogih postajajo za nebeško hrepe¬
nenje mrzla vedno bolj in bolj. Le preveč

112

jih je, ki so že docela izgubili vso ljubezen
do Boga, hrepenijo le po časni sreči, in le
tedaj se dobro počutijo, če se ugodni njih
časni poželjivosti, v posvetnem veselju edino
mislijo, da je vsa sreča. Da potem zadostijo
svojim strastem, ni njim nič več sveto na
zemlji, celo najnežnejši nedolžnosti se ne
prizanese. Tako pa vera in nravnost veliko
silo trpita. Cerkveni redovi pa dandanes še
prav krepko v besedi in delih zastopajo
tisto nebeško hrepenenje, zaslužiti si s po-
zemeljskimi trudi večno plačilo; posebej še
so redovnice na premnogih krajih res angeli
v človeški podobi. Posvetnemu veselju so
se odrekle, odpovedale se vsemu, kar svet
srečo imenuje, da bi tem gotoveje postale
deležne nevenljive sreče v nebesih. Ni mala
reč, storiti taki sklep in težavno je včasih,
vbran se staviti občnemu toku poželjivosti.
Pa glejte, slaba ženska bitja tvegajo jaderno
to, za kar moškemu spolu zmanjkuje poguma.
Dvojne časti toraj so vredne redovnice naših
dni in brez skrbi njim lahko izročite, stariši,
v odgojo in pouk vaše hčerke!

Ali pa mar te redovne učiteljice delajo
za posvetno plačilo?  Bog varuj! Re¬
dovna obleka, edino, kar potrebujejo, je kaj
trpežna raševina, a redovno življenje je
polno prostovoljnih postov in često pomanj¬
kanja. Redovnice so se učile delati le za
svojega nebeškega ženina Jezusa Kristusa;
plačila sveta ne samo da ne pričakujejo,
marveč še strah jih je posvetnega plačila.

113

Plačilo sveta namreč za nje je le nehvalež-
onst, če ne preganjanje iz dežele v deželo.
Ali te junakinje krščanske ljubezni prešinja
in tolaži sladko upanje na obilnejše plačilo
v nebesih po srečno dokončanem delu in
prestanih trudih na zemlji. — Kdor pa za
tako plačilo dela, temu se sebičnost očitati
pač ne more, pa mu tudi ne jemlje poguma
in veselja sovraštvo sveta; takega delavca
opravilo je tedaj vsikdar vestno in natančno.
Tedaj tudi v tem obziru z mirno vestjo lahko
izročite blagim šolskim sestram svoje hčerkice.

Tudi zaradi posvetn e znanosti  v
redovnih dekliških šolah smete biti brez
skrbi. Težavne so študije redovnic, ki se
hočejo posvetiti pouku mladine, in ne lahke
so skušnje, ki jih polagajo pred duhovnimi
in posvetnimi možmi znanosti. Dobro po¬
učenim učiteljicam tedaj prepuščate svoje
otroke, če jih pripeljate v šolo redovnicam.
Nepričakovano hitro namreč so se razširile
njih dekliške šole po celem svetu. V veli¬
kih mestih poučujejo hčere plemenitašev in
bogatinov, na deželi najde najrevniša sirotka
v samostanski učiteljici materinsko ljubeče
srce in v njenem krilu varno zavetje. Ali
pa se podajmo v duhu tje med zamorce
afrikanske, med divjake Amerike, v daljno
Indijo, na Kitajsko, onkraj velikega oceana
na otoke daljne Avstralije, povsod jih bo¬
demo našli, učiteljiee-redovnice, ki v nam
celo nezapopadljivih trudih žrtvujejo svoje
mlado življenje v pouku ajdovske mladine

8

— 114  —

divjakov'— le „2a božji lon“. Svet včasih
začudjen gleda in kar ne more zapopasti,
kako je to mogoče, ako semtertje pride tudi
v naše kraje glas o izvanrednem junaštvu
in velikanskih uspehih naših misijonark. Pa
je res tudi občudovanja vredno početje
ženskega spola, prenašati nezaslišane težave,
biti v vedni smrtni nevarnosti pred ljudmi
in divjo zverino, in se tako za Boga žrtvo¬
vati med divjimi zamorci! — Pa tudi na
Jutrovem vzdržujejo dekliške šole edino le
naše redovnice. Razna so njih imena in njih
cilji, njih upi so isti! Boromejanke delujejo
v Aleksandriji, gospe od dobrega pastirja v
Kahiri, gospe nazarenske, sestre sijonske,
šolske sestre in usmiljenke, sestre sv. Jožefa,
frančiškanke nahajate tu in tam po celi sveti
deželi, v Jeruzalemu, sv. Janžu v gorovju, v
Nazaretu, Betlehemu in drugod. — Če se pa
sedaj zopet na to spomnimo, kar smo šlišali
včeraj o stanju ženskega spola na Jutrovem,
če pomislimo, kako male cene je ženska
duša v očeh Jutravca, kateri tedaj tudi za
nepotrebno smatra izgojo deklice in čisto
nič za njo žrtvovati noče, — tedaj še le bo¬
demo prav zapopadli, koliko težav in po¬
manjkanja morajo prestati te blage učiteljice
ravno na Jutrovem. In vendar je tam že ne¬
pregledna vrsta ubogih deklic, katere so
najšle pravo pot k časni in večni sreči po
dobri izgoji samostanske dekliške šole. —
Tako odgovarja romar na vprašanje : K o m u
sc tukaj izročujejo deklice v odgojo?

115

II.

Dolžan je nam pa še odgovor na vpra¬
šanje: Kako korist  prinašajo imenovane
šole ? Odgovor ni težek !

1. Pobožnost v samostanski šoli izgojene
deklice je navadno prav prisrčna, globoko
vkoreninj ena.  Do solz gane odrasle ljudi
pogled na tako žensko mladino, ki je dober
porok in začetek še lepše bodočnosti. Iz teh
deklic vzrastejo krepostne device, ali dobre
matere in skrbne gospodinje, — mnogokrat
tudi mučenice, ki s svojim verskim pogumom
ohranijo za ljubega Boga cele rodovine, ki
bi se sicer pogubile.

2. Nadalje v samostanski šoli izgojene
deklice, ne samo da so tam obvarovane vseh
slabih vzgledov, ki so drugod naravno ne¬
izogibni, se ložje zoperstavljajo zapelji¬
vosti  sveta, ker so bolje poučene tudi v
duhovnem krščanskem življenju. Zakaj pro¬
pade toliko mladenk v cvetu svojih mladih
let? Zakaj zvenijo kakor rožice na žgočem
solncu? Zato, ker so žgoči žarki slabega
vzgleda le prerano v njih zadušili kali iskrene
pobožnosti. Naj še bolj jasno povem. Ker
obžalovanja vredne deklice niso zapopadle
besede opominjajočega dušnega pastirja o
dolžnostih duhovnega boja in ker niso imele
čisto nič sreče in priložnosti, slišati svare¬
čega glasu duhovne matere. V samostanski
šoli izgojene deklice pa imajo še tudi tedaj,
ko so že zapustile šolo in stopile v svet, še

8 *

116 —

vedno v svoji nekdanji samostanski učiteljici
modro svetovalko ob strani, in njo obiskujejo, j
pri kateri priložnosti zopet sprejemajo njih
starosti primerne nauke in se tako^tudi ob
najboljšem vzgledu samem utrdijo v vseh
čednostih.

3 1 . Pa predragi! Stariši, ki hočejo, da
njim prinese domača samostanska šola na¬
vedene koristi, morajo z učiteljicami skrbno
sodelovati.  Krščanske matere, če ste po
redovnicah zadobile tako izborno pomoč pri
izgoji naših hčera, tedaj je tudi dolžnost
vaša, z učiteljicami marljivo sodelovati, da
si ohranite nedolžne duše vaših otrok, o ka¬
terih bodete enkrat morale račun dajati pred
večnim sodnikom! Naj vam bode vedno vzgled
sv. mati Ana, ki je tudi svojo hčerko, pre-
blaženo Devico Marijo, v prvi njeni mladosti
sama učila bogoljubnosti, a njo že rano tudi
izročila v vzgojo pobožnim ženam v jeru¬
zalemskem tempelju.

4. Svojo srečo  znajo prav dobro ce¬
niti tudi same deklice, izgojene od pobožnih
učitejlic. Brati je nekje sledečo mična pri-
godbica. Prišla je neka bogata gospa v sa¬
mostansko šolo po svojo hčerko, da njo od- 1
pelja na dom. Deklica pa ni hotela iti, hitela
je proč od svoje prave matere v krilo matere
predstojnice, katero začne otrok milo prositi:
„Mati, mati, prosim lepo, naj pri

1  Ta odstavek se lahko izpusti, kjer v fari ni
dekliške samostanske šole.

117

Vas ostanem !“ Žalostna je odhajala še
tokrat prava mati, žalostna pa brez skrbi in
strahu za svojega otroka; vedela ga je hra¬
njenega v varnem krilu. Kaj pač bil je vzrok,
da se je deklica branila iti na dom s pravo
materjo? Kdor bi to hotel imenovati samo
otroško kljubovalnost, ta ne pozna skrivnostij
otroškega srca. Kljubovalnost človeškemu
srcu ni prirojena lastnost, je le priučena strast,
in strastij ne uči samostanska šola. Hvalež¬
nost, prekipeča hvaležnost jc bila, ki se je
pojavila v otroškem srcu s tako močjo, da
je otroče za nekaj trenotkov pozabilo celo
na prirojeno mu ljubezen do svoje prave,
'navzlic preteči hudi ločitvi od dobrotljive
duhovne matere.

Sklep.

O Marija, kraljica majnika, nc morem,
ne smem dalje govoriti, ker bojim se žaliti
one, katerim so bije moje besede še itak
doslej zoprne! Pa ti, o Marija, poslušaj po¬
hlevno prošnjo romarja jeruzalemskega in
usliši ga | Izprosi blagoslov svojega božjega
Simi čez vse redovne učiteljice in čez njih
lepo delo, ki ga neutrudljivo izvajajo v ne¬
dolžnih dekliških dušah ! Blagoslovi še po¬
sebej delo vseh iparljivih redovnih učiteljic
po naši ljubi slovenski domovini! — Iz¬
prosi pa obilnega blagoslova od Boga tudi
čez one, ki žrtvujejo svoje imetje, blago ip
denar za dekliške šole redovnic; pa tudi če?
one, ki-se morajo prav vojskovati z velikimi

118

zaprekami pri ustanovitvi takih šol, kjer bi
se imele vzgajati krščanske deklice tako,
kakor ti, o Marija, v jeruzalemskem tempelju!
— Molimo k sklepu vsi s sv. cerkvijo:
„0 Marija, stoj ob strani nesrečnim, tolaži
jokajoče, prosi za svojo ljudstvo, bodi pri-
prošnica duhovnemu stanu, zagovornica
Bogu posvečenemu ženskemu
spolu;  vsi, vsi naj občutijo tvojo pomoč,
ki tvoje svete praznike obhajajoč Amen.


119  —

11 .

V obednici na gori sijonski.

■„In ko so tje prišli, stopili so v gornjo
dvorano  . . . Vsi pa so ostali zbrani v
•  molitvi, z ženami vred in Marijo  ma¬

terjo Jezusovo in njegovimi brati“.

(Act. 1, 13. 14).

Sijon!

Samostan dervišev z minaretom.

Nikjer se bolj ne občuti, kakor ravno
na svetih krajih, kako zelo je Gospod svoje
duhovnike odlikoval pred vsemi verniki s
tem, da jim je naročil opravljati najsvetejšo
daritev sv. maše. Občutki najslajšega veselja
in zopet svetega strahu božjega pa obhajajo
posebno duhovnika-romarja, če v najodličnej¬
ših svetiščih sv. dežele obhaja sveto daritev.
Nikjer pa te prednosti ljudstvo duhovniku

120

bolj jasno ne pripoznava, kakor ravno tu v
Jeruzalemu; v tihi, goreči pobožnosti se mu
pridružujejo verniki in kleče vstrajajo ob
njegovi strani, dokler ne pride trenotek, da
sprejmejo iz njegovih rok Telo Gospodovo.
— Prigodilo se je romarju posebno v cerkvi
Božjega groba prav pogostokrat, ko se je
pripravljal v zakristiji frančiškanov na sv.
daritev, da je prišel kak odrasli mladenič iz
jeruzalemske odlične rodovine, prijel sa
mašne bukve, posodici z vinom in vodo in
za zvonček, in z znanim turškim rudečim
pokrivalom na glavi peljal ga je, s krepkimi
pestmi sredi natlačene množice ljudstva pro¬
stor delaje, do zaželjenega oltarja, tam pri
sv. maši stregel in sprejel sv. obhajilo. Ve¬
ren strežnik hotel je pač v osebi neznatnega
in neznanega tujca počastiti le njegovo du¬
hovniško čast in dostojanstvo.

Prišel je željno pričakovan veliki če¬
trtek. Ta dan sicer romar po cerkvenih
pqstavah ni mogel opraviti daritve sv. maše,
a že davno bil je odločen ta dan za obisk
obednice na gori sijonski, tiste „gornje dvo-
rane“, kjer je Jezus Kristus pri zadnji ve-
čgrji postavil najsvetejšo daritev. Pot pelja
skozi južna (sijonska) vrata mestnega ozidja
jeruzalemskega na goro Sijon. Le puste raz¬
valine spominjajo na nekdanjo slavo tega
kraja. Tu je stala sploh prva cerkev krščanska.
Imenovali so jo tedaj apostolsko, sijonsko,
poznej tudi Marijino. V 4 .  stoletju dal je
Konstantin Veliki namesto neznatne stavbe

121

sezidati novo veličastno baziliko. A ta je bila
od mohamedanov celo razdejana. Za časov
križarskih vojsk postavili so novo. Opusto-
šeno zopet njo je najšel sv/Frančišek*Asiški,
popravil njo je in nji prizidal za svoje mali
samostan. V 14. stoletji so tukaj oo. fran¬
čiškani postavili novo hišo božjo,'Jd je imela

Dvorana zadnje večerje

(Goenaculum). V ozadju male stopnice peliajo navzgor v
molilnico, kjer je grob Davidov.

spodnje in zgornje prostore, pač z ozjron}
na poročilo djanj apostolskih o „zgornji
dyorani“. Davno so že morali se umakniti
varihi sv, krajev iz tega svetišča, ostanki
njihove cerkve, spodnje in zgornje, pa so
last fanatičnih turških dervišev in vsi poskusi
preteklih stoletij, te kraje vsaj deloma zopet

122

pridobiti za krščansko bogočastje, bili so za-
manj. V zgornji dvorani, trdijo derviši, je
grob preroka (kralja) Davida, katerega vi¬
soko častijo, in tega kraja že stoletja ni več
videlo krščansko oko. Spodnja dvorana, ki
jasno kaže cerkveno - stavbeni zlog, pa je
prazna in to dajajo pohlepni derviši pogledati
kristjanom za drag denar. Menda navlašč,
da onečasti kristjanu sveti kraj, napravil si
je turški gospodar poslopja na ozkem dvo¬
rišču pred vhodom v spodnjo dvorano —
hlev za svoje kamele in oslice in čez velik
kup gnoja moral sem stopati v dvorano
zadnje večerje. Dovoljenje za vstop sem
moral drago plačati, prepovedalo se mi je
ob enem vsako znamenje bogočastja, tudi
pokrižanje, ker sicer me bojda zopet zapo¬
dijo. Ne ve se, koliko stoletij se tu ni več
opravljala služba božja. — Tiho prebirajo
romarji iz evangelija sv. Lukeža (22, 1—20)
pomenljivo dogodbo o zadnji večerji, medtem
ko sc pričujoči derviši, ki jih za trenutek
ne pustijo samih, deloma na glas krohotajo,
deloma že nestrpno čakajo, da odidejo ..gjauri"
(zaničevani kristjani). Kljubu vsemu oneča-
stenju je vendar ta kraj neizmerno častitljiv.
Tukaj v obednici zadnje večerje, v „zgornji
dvorani“ stala je dolga miza: prvi oltar
nove zaveze,  na katerem je Kristus sam,
duhoven in hostija ob enem, prvo kr at
obhajal daritev nove zaveze,  in se
sam podal v hrano svojim apostolom.

123

Kakor nam poročajo svete knjige (Act.
1, 13. 14.) zahajali so prvi kristjani z apo¬
stoli, nekaterimi pobožnimi ženami in Marijo,
Materjo božjo tu-sem v „zgornjo dvorano",
deloma k skupni službi božji, deloma se skri¬
vat pred svojimi preganjalci. -— Postojmo v
mislih tudi mi malo na tem svetem kraju in
premišljujmo velike milosti, katere so se
kakor velika reka razlile iz tega, zdaj tako
onečastjenega kraja po vsem širokem svetu.

I.

Velika sreča za vse krščanstvo je, da
je Jezus Kristus postavil mašno daritev.
Res že Kajn in Abel, Noe, Abraham in Mel-
hizedek stavili so oltarje in Mojzes je tudi
svojemu ljudstvu natanko določil način da¬
rovanja. V bukvah stare zaveze beremo o
žgavnih in spravnih, o spokornih in za-
doščevalnih daritvah, o daritvah jedil, o da¬
ritvah pijač. Davno že so minuli ti časi,
kakor je prerokoval prerok Malahija (1, 11):
„Nimam več dopadenja nad vami, tako go¬
vori Gospod, in ne sprejmem več nobene
daritve iz vaših rok. Ker od solnčncga iz¬
hoda do zahoda bode slavno moje ime med
narodi, in na vseh krajih bode se mojemu
imenu darovalo, darovala čista daritev". —
In tukaj v tej dvorani izpolnile so se na
oni čudežev polni prvi veliki četrtek pri
zadnji večerji besede preroka. Odslej tistih,
ki verujejo v pravega Boga, ne vežejo več
krvave daritve stare zaveze, ker dana njim

124  —

je nova čista daritev. Čast in slava bodi za
to „Angelu nove zaveze", Jezusu Kristusu !

Če si živo predstavljamo grozno me¬
sarjenje živalij, goved in drobnice v tempelju
jeruzalemskem, in kako se je žgala tolšča
in drob kozlov in volov, kako je tekla raz
oltarjev kri telet, jagnjet in ovnov, se z
otožnim pogledom obračamo proč in rečemo,
da takega bogoslužja si ne želimo. Bolj se
je pa približevalo v teku časa odrešenje
človeškega rodu, tembolj je tudi izginjalo iz
judovskega bogoslužja ono sveto navdušenje
Mojzesovo za slavo svojega Boga, tembolj
pa je postajalo tudi judovsko darovanje le
priprosto klanje živalij. In ko je tako enkrat
zginil duh, zapuščajoč le tam svojo lupino,
ali je mogel, to vprašanje se nam nehote
vsiluje ! — ali je mogel takrat človek, ki
je prišel v tempelj molit, iti zadovoljen iz
svetišča? Ali je mogel biti prepričan, da
je storil bogoljubno delo, če je tam prav
veliko število dobro pitanih goved pobil in
daroval ? Ali mu niso velikoveč prihajali
hudi dvorni o veljavnosti in koristi svojega
daru, posebno še, če .se je spominjal besed
preroka Malahija: „Nimam več dopadenja
nad vami ....  Ne sprejmem več klavne in
žgavne daritve ....  Pripravlja se mi od iz¬
hoda do zahoda čista daritev  !“

Predragi mi njo imamo, to čisto daritev,
obstoji že blizu devetnajst sto let. Ako si pa
zdaj vnovič predstavljamo vrišč ljudi, mu¬
kanje, beketanje živalij in šumno delo me-

125

sarjev v starem tempelju judovskem, in se
ob tem zopet spomnimo svetega miru in
zbranosti duha, ki vlada okoli naših oltarjev,
na serafinsko gorečnost duhovna in na po¬
božnost okoli njega ponižno klečejočega
ljudstva, ako se na to vse spomnimo, potem
začnemo zapopadati lepoto  naše čiste da¬
ritve !

In če se spomnimo, da se tukaj ne da¬
ruje le kako jagnje iz črede in s pašnika,
marveč da je isti Jezus Kristus, ki je za nas
na križu umrl in ki se pri sveti maši pod
podoboma kruha in vina vedno na novo za
naše grehe daruje svojemu nebeškemu Očetu,
potem bodemo tudi spoznali veliko vred no st
naše čiste daritve.

Spomnimo se slednjič še glasu iz nebes:
„Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam
dopadenje!“ (Luc. 9, 35) in kako ravno ta
isti ljubljenec Sin božji pri sveti maši za naše
grehe zadostuje svojemu nebeškemu Očetu,
spomnimo se te skrivnosti in jasna nam bode
neskončno velika korist  naše čiste daritve!

Kolika sreča tedaj, da imamo daritev
sv. maše in presrečni tisti, ki so poklicani
njeni varihi in čuvaji oltarjev novega zakona!

II.

Pa če se duhovnik po pravici raduje
svoje sreče, nima vzroka žalovati verno
ljudstvo; ni namreč ono izključeno od čiste
daritve in njenih oltarjev, marveč prav tesno
je navezano na nje. Kako začenja prelepa

126

evangelska prilika? „Neki človek pripravil
je veliko večerjo in jih je mnogo povabil".
(Luk. 14, 16.) Ta velika večerja je Jezus
Kristus sam v najsvetejšem zakramentu. Sam
nam je namreč zatrjeval: „Moje meso je res
hrana in moja krv je resnično pijača“ (joan.
6, 56.) in zvest tem besedam se je samega
sebe dal svojim vernikom kot duhovno hrano
v sv. obhajilu  do konca dni.

Kakor je to navada sv. obhajila v krščan¬
skih cerkvah dandanes, tako je bilo že v
prvih časih krščanstva. Čisto blizu dvorane
zadnje večerje je precej velik raven prostor,
pokrit z razvalinami stare cerkve 1 . Na enem
tu ležečih kamnov vklesan je priprost križ,
ki po verojetnem starodavnem ustnem spo¬
ročilu zaznamenuje kraj, kjer je stala tista
hiša v kateri je prebivala 2  preblažena Devica
Marija po smrti svojega božjega Sinu. Hiša
bila je last sv. apostola Janeza, posinovljenca
Marijinega, iz katerega rok je Pre¬
blažena tudi do svoje smrti vsaki
dan sprejemala sv. obhajilo.

1  Romarji v novejšem času najdejo prej tako
pusti kraj, katerega so oo. frančiškani po staro- >
davnem sporočilu vedno imenovali „dormitio“ (spal¬
nico preblažena Device), sedaj zelo spremenjen.
Daši so se derviši silno protivili, prodal je vendar
turški sultan v Carigradu ta kraj nemškemu ce¬
sarju, kateri ga je o svoji navzočnosti leta 1899 v
Jeruzalemu slovesno podaril katoličanom svojega
cesarstva. Sedaj tukaj že stoji veličastna Marijina
cerkev in samostan benediktincev iz Beurona.

2  Glej 16. den te knjige.

— 127  —

O spoznajmo, preljubi, tedaj tudi mi prat,
kako velika sreča za nas je sv. obhajilo*.
Gospod nebes in žemlje sam nas obiskuje,
sam večni Bog je, ki z nebes prihaja k nam,
da prebiva v naših srcih, kolikokrat koli
vredno stopimo k mizi velike večerje. Sin
božji sam se tistokrat tesno združuje z nami!
O neskončnost ljubezni Odrešenikove ! — To
so spoznali verni kristjani vseh časov in
koprneli so po priložnostih, kolikrat le mo¬
goče zavživati ono dragoceno hrano. In dan¬
danes? O tudi dandanes — hvala Bogu! —
verniki radi hitijo k mizi Gospodovi, dobro
vedoči, da postanejo s tem deležni sreče, ki
je celo angelom zabranjena.

Konec.

V take misli zatopljen, hodi romar na
veliki četrtek po vrhu gore Sijonske. O kako
čudovito upliva nanj sveta Sijonska gora in
nje „zgornja“ dvorana zadnje večerje, in ne
minejo ga vkljub vsemu onečaščenju občutki
tihega ginjenja in svete spoštljivosti. Čisto
nič ga ne moti nadležnost dervišev, niti vrišč
otročajev, niti smetišče z velblodi in oslicami
na svetem kraju, in neizrecno srečnega se
čuti, da ga je previdnost božja pripeljala za
nekaj trenutkov semkaj ! Le ena želja ga je
navdajala : Oh, da bi se vendar na Sijonu
kmalu zopet postavili oltarji za čisto daritev!
In da bi vsaj dvorana zadnje večerje enkrat
za vselaj bila vzeta iz rok nevernikov, ki
si njo že stoletja po krivici lastijo !

128  —

Tam na prostoru, kjer je stala hiša sv.
Janeza in lij er jo je Marija sprejemala vsaki
dan sv. obhajilo, pa se je vsedel naš romar
in zapisal v dnevnik sledečo molitvico:

Molimo! O sveta Devica Marija, najboljša
vseh mater! Sprosi vendar nam, svojim otro¬
kom milost od Boga, da bodemo sveto ob¬
hajilo vedno z čistim srcem prejemali in tako
malo popravili sramoto, katero delajo ne¬
verniki dvorani zadnje večerje. — O Marija,
ki si tukaj na gori sijonski vsaki dan iz rok
svetega Janeza prejemala Telosvojega božjega
Sinu v podobi sv. hostije, pomagaj nam s
svojo mogočno priprošnjo v nebesih, da po¬
stane'sveto obhajilo vsem v resnici „sveta
večerja, kjer se Kristus prejema, se duša
polni z milostmi in se podaja zagotovilo
večne slave v nebcsih“. Amen.

— 129  -

12 ,

Sv. Peter na gori sijonski.

„Peter pa je šel vun in se je bridko zjo-
kal“. (Luc. 22, 62.)

Med mnogoterimi svetišči sredi sijotlskih
razvalin se romarju pokaže tudi „hiša višjega
duhovna tistega leta“, Kajfeža, kateri se Je¬
zusa kakor navadnega hudodelnika zaslišaval,
medtem pa je v predvežju apostol Peter tri¬
krat zatajil svojega učenika. Na prostoru
Kajfežove hiše stoji dandanes cerkvica ar¬
menskih razkolnih kristjanov, „dvorišče“
t. j. predvežnje sodne dvorane Kajfežove pa
zaznamenuje kamenit steber s starodavnim
napisom. Odtod je Peter vun šel in se bridko
zjokal potem, ko je tako hudo grešil. Spo¬
mini na Petrovo nezvestobo so menda najbolj
krivi, da se ta kraj dozdeva romarju neiz¬
merno žalosten. —

Stal je tam v „dvorišču“ ob spominskem
kamnu tudi romar, dušni pastir iz Evrope,
in si prav živo predstavljal kraj ognja, kjer
si je Peter grel roke, a čegar srce je po¬
stajalo mrzlo vedno bolj in bolj. In ta romar
zamislil se je na dom in v sredino svojih
vernih, porabil je hitro ponujajočo se mu
priliko, in v duhu in v mislih se je pogo¬
varjal s svojimi ovčicami, nje svaril, kregal,
opominjal, trudil se, da bi se mu vsaj tukaj
na Sijonu, pri spominu na ogenj v Kajfežovem
dvorišču vendar enkrat posrečilo vžgati lju-

9

130 —

bežen do Boga v mlačnih srcih. Poslušajte
danes tudi vi te besederomarja jeruzalemskega!

Da res, ime človeka je slabost; ko bi
vendar ne bilo tako! Pa še bolj žalostno je,
da mnogi sicer sledijo Petru gre šniku  (L),
a mu nočejo slediti spokorjenemu.  (2.)

L

„Duh je voljan, pa meso je slabo“.
(Mat. 26, 41.) Nekaj uric prej, predno so
Jezusa ujeli tam na oljski gori 1 , tedaj Peter
resničnosti teh besed kar ni zamogel zapo-
pasti. „Vsi vi me bodete to noč sramotno
zapustili!“ rekel je z žalostnim glasom Uče¬
nik. „0 nikar!“ ugovarja Peter. „Če te vsi
zapustijo, jaz ne, nikdar ! Ali Jezus, kateremu
je bila vsa prihodnost jasna'kakor beli dan,
poreče, dasi je gotovo Petru v srce videl in
dasi gotovo tudi ni nikakor dvomil nad dobro
voljo svojega bodočega namestnika na zemlji,
še le bolj otožen: „Peter, ne bode še minula
jutri rana ura, ko petelini drugokrat pojejo,
in ti me bodeš že tretjokrat zatajil!“ — „In
če bi mi bilo s teboj umreti, ne bom te za¬
tajil !“' roti se svojeglavno naprej Peter, Go¬
spod pa je obmolknil.

Mine polnoč in po nji malo uric. Gospod
stoji na Sijonu pred velikim duhovnom Kaj-
fežem; Peter pa se — prav tu ! — v dvorišču
greje ob žerjavici. Pa poslušajte le junaka

1  Raz Sijona je proti izhodni strani krasan raz¬
gled na oljsko goro!

131

od oljske gore, poslušajte ga, kako kolne
in prisega: „Kaj vendar mislite! Jaz naj bi
bil učenec tega Jezusa? Jaz?“ — „Da, da,
ti si!“ se mu rogajo. — „Ne razumem vas,
kaj govorite! Pri živem Bogu vam prisegam,
da tega človeka ne poznam!“ V bližini za¬
poje petelin, hripav glas njegov pa doni ka¬
kor zaničevalno krohotanje na onega člo¬
veka, ki se je toliko zanašal na svojo lastno
moč. Kdo je tedaj pravo trdil, K r i s t u s ali
Peter?

Peter v svojem padcu je živa podoba
premnogega ponesrečenega življenja. Izprva
se zanaša človek na lastno moč in noče po¬
moči milosti božje, misli, da je močnejši
kakor železna navada s svojimi železnimi
verigami, misli si, da je pametneji kakor
grešna priložnost, modrejši kakor skušnjava.
A ko sc je enkrat strmoglavil v prepad po¬
gubljenja, tedaj se raduje pekel in s škodo¬
željnim hripavim krohotanjem pozdravlja
novega privrženca, novo svojo žrtev ob grobu
njenih upov.

Hočete vzgledov? Tu jih imate iz vaše
lastne sredine!

Duhovnik uči: Matere, imejte skrb na
svoje hčere! Varujte nje slabe tovaršije! Dajte
je vpisati v Marijino družbo! V tej družbi
bodo prejele marsikatero zrno lepih naukov
in dobrega vzgleda, veselje bodo dobile do
čednosti, napredovale bodo v bogoljubnem
življenju in to bo vaša čast in sreča vaših
otrko ! Pa matere so gluhe ! Reče se :

9 *

132 —

Zakaj to „pranganje“, ta bela obleka je
sama prevzetija! Čemu toliko pobožnostij!
Človek je tudi brez njih lahko dober! —
Vsaki človek pa mora nekako veselje imeti.
Le prehitro se tedaj deklicam začenja do-
padati slaba tovaršija, ker njim je zabranjena
dobra v Marijinem društvu. Par let mine.
Tedaj tarna in se joka nesrečna mati in oče
preklinja od žalosti in jeze nepokorno raz-
ujzdano hčer! — Kdo je tedaj pravo trdil,
Kristus ali Petrus?

Drugi vzgled! Mladenič je, zdrav, čil
bistre glave. Pa vedno mora in sme svojo
voljo imeti. Učitelj in katehet mu ne smeta
skriviti lasa. Doma se vsaki njegovi zahtevi
ugodi, da ostane le pri dobri .volji in se lepo
razvija. Pač se oglašajo semtertje sosedi,
žlahta, znanci, da iz tega fanta ne bode kaj
prida, a odgovarja se njim samooblastno:
„Mi že vemo, kaj delamo!“ Tako je postal
komaj star 18 let in že je tako razvit, da
je pričujoč pri vsakem pretepu, skrivaj od
matere mu pritaknjen denar po gostilnah
razmetava, doma razbija in noče delati, —
zavlekel je že enkrat očeta do praga! —
Kdo je tedaj pravo trdil, Kristus ali
Petrus?

Vedno in vedno se pridiguje : Ples je
škodljiva, nevarna zabava, nevarna za dušo
in telo! Tako imenovana „svobodna plesišča“
ra so naravnost pirovanje satanovo! Mia-
bi , ki take plese obiskuje, hodi v roboto
hudiču za dorno plačo! Plesišče je grob

133

sramožljivosti deviške, plesna godba pa je
mrtvaška pesem pri pogrebu nedolžnosti! . . .
Pa izdajo kaj take besede? Ne ! Oče in mati
pravita nasprotno : Tudi mladi ljudje morajo
imeti nekako veselje ! — Mine malo let,
včasih še let treba ni, in že se je mladini
„potrebno“ veselje spremenilo v sramoto za
celo rodovino, če nji ni, — sramoti namreč
— prerani grob in negotova večnost na¬
pravila žalostnega konca. — Kdo je tedaj
pravo trdil, Kristus ali Pet rus?

Marsikateri oče se zaničljivo posmehuje,
če se mu verska vzgoja sina kot dolžnost v
srce polaga. Ne razume, kaj bi za vzgojo
blagega značaja in srečnega človeka na zemlji
mogli koristiti krščanski nauki! Čemu te
nadležne spone preostrega katoliškega na-
ziranja ! ! — Tako raste mladenič brez vere
in Boga in se uči uživati življenje. Njegove
lepe duševne zmožnosti se rano zadušijo v
nezmernosti in pohotnosti; ko so pa tudi
zanj prišla leta, da bi kot mož še le moral
začeti delovati za vero, za domovino, tedaj
je že — življenjasiti starček. — Kdo je tedaj
pravo trdil, Kristus ali Petrus?  Vedno
Kristus, ki uči, da moramo previdni biti na¬
sproti skušnjavam in zaupati na Boga; a
nikdar Peter, ki je tistokrat na oljski gori
bil mnenja, da si jc san} dovolj, brez vere,
brez Boga !

n,

Tako zaupajo mnogi kristijani na svojo
lastno moč in ravno zategadelj spreminjajo

134

se tudi mnoge krščanske hiše, kjer je prej
prebivala sreča in zadovoljnost, v dvorišča
Kajfežova, kraje, kjer se zatajuje, zaničuje
Kristus in njegov nauk. — In kaj potem?
Ali naj vedno tako ostane?

Ko je Petru v ušesa zadonel grozen
petelinov glas, šel je vun in se bridko raz¬
jokal. Kakor nam je bil Peter prej zopern,
postaja nam sedaj zopet prijeten zavoljo le¬
pega vzgleda spokornosti, katerega daje
krščanskemu ljudstvu. O kako milostiv je
Bog, ki dovoljuje grešni duši povrniti se
zopet k njemu! Kako dober je Bog, ki po¬
dajo roko onim, ki so padli, da morejo
zopet vsati!

„Mladenič, jaz ti rečem, 'Vstani!“ rekel
je Gospod mrtvemu mladeniču pred mestnimi
vratmi v Najmu, in mladenič je vstal in se
povrnil k svoji materi, — :  „Mladenič, rečem
ti, vstani !“ Poslušaj še ti ta glas, mladi
človek,  ki si po svojih velikih grehih
mrtev za vse dobro. Kristus noče smrti
grešnika, tudi tvoje duševne smrti noče, hoče
marveč, da se poboljšaš, zategadel te nujno
opominja : „Človek, rečem ti vstani!“ Ne
odbijaj od sebe dobre roke, ki te hoče
vzdigniti. Ne ostajaj še nadalje duševno mrtev
v svoji grešni tovaršiji, ki te kakor h po¬
grebu spremlja v večno pogubljenje. Vstani!

Smrtnobleda leži hčer Jajrova na mrtva¬
škem odru. Glej mlada grešnica,  glej
duševno mrtva hčerka nebeške nekdaj tudi
tvoje matere Marije, glej tu svojo lastno sliko!

135

Teža tvojih grehov te tišči k zemlji, in ne
da ti duška, da bi se mogla prav veseliti
svojih mladih let. Umiraš ! — Tedaj se je
približal Jezus k hčeri Jajrovi, prijel za njeno
v smrti odrevenelo roko, vstati ji je zapo¬
vedal, in deklica je oživela, je vstala, tako
da se je vse ljudstvo čudilo. Uboga mlada
grešnica, ki ti ne daje duška teža tvojih
grehov in te vest hudo peče, glej, lepi maj-
nik je okrog tebe, Marija se ti je približala,
hoče te obuditi, te rešiti. Že je dobro zna¬
menje, da si sploh semkaj prišla. Sedaj po¬
gum ! Še je čas ! Poslušaj notranji glas svoje
vesti, ki te k poboljšanju opominja. „Deklica,
rečem ti, vstani!“ šepeta tudi tebi na uho
Marija. Le srčno se okleni njene roke in
vstani k pravemu poboljšanju. Naj te nikar
ne strašijo zapreke! Spomni se Marije Mag¬
dalene, ki je bila velika grešnica, a se tako
resno in odkritosrčno spokorila, da je bila
vredna postati vedna spremljevalka Jezusa
in Marije. — Uboga, zgubljena, zaničevana
deklica, objokuj tedaj svoje zmote, poslušaj
Jezusov mili glas, vstani ! Ljubi njegov to¬
lažilni nauk in potem bode Marija postala
zopet tvoja mati!

Da nazaj, nazaj, vsi nazaj k Jezusa
Kristusu!

Sklep.

Tudi mi, preljubi, ne zanašajmo se v
skušnjavah preveč na lastno moč, ker ime
človeka je slabost. Marveč oklenimo se prav

136

goreče besed učeče sv. Cerkve in poiščimo
si pomoči tam, kjer nam je pripravljena. - -
Kje stojimo? V mislih smo na gori sijonski,
zbrani okoli romarja jeruzalemskega, ob ka-
menitem stebru, ki zaznamnjuje kraj, kjer je
Peter Jezusa zatajil. Ne daleč proč od tod
je dvorana zadnje večerje in zraven hiša,
kjer je prebivala Devica Marija po smrti
Jezusovi dolgo let. Da, zares, zadnja večerja,
t. j. sveto obhajilo in pa pobožnost do pre-
blažene Device Marije, to nam je neusahljiv
vir moči, da bodemo mogli vkljub vsem
skušnjavam s sv. apostolom Pavlom zaklicati:
,,Jaz premorem vse po njem, ki me dela
močnega !“ (Phil. 4, 13.)

Varujmo se, predrzno na. božjo milost
grešiti, vsakomur se ne bode tako dobro
steklo, kakor sv. Petru. Gospod ga je za
velike reči odločil in ga je z enim samim
pogledom pripravil do spoznanja samega sebe,
da je vstal, vun šel in se bridko zjokal!
Kje pa imaš ti zagotovilo, mladi grešnik, da
se Odrešenik na te ne ozre v svoji sveti
jezi in te nanagloma ne pokliče iz tega sveta!?

Prej ko tedaj danes oltar kraljice maj-
nika zapustite, pokleknite semkaj in povzdi-
gnite k nji srca in roke. Kakor v spomladi
nova moč puhti iz zemlje v vso naravo, tako
naj se k Mariji vzdigujejo vaši vzdihi, vaši
slavospevi, vaše prošnje in zahvale. Na glas
njo kličite, vabite v svoja srca! In obljubite
nji, ostati vsikdar zvesti njeni otroci! Molite
radi; Češčena Marija! Češčena kraljica! Radi

137

prepevajte lepe Marijine pesmi, kinčajte njene
podobe in oltarje, radi obiskujte njene cer¬
kvice! Pred vsem pa v pravičnem, nedolžnem
življenju posnemajte njene čednosti! Potem
pa brez skrbi! Ker tedaj se vam ni več bati,
da bi vas premotile skušnjave, da bi zatajili
Jezusa, tedaj blagor vam, ker solze bridkega
kesanja ne bodo namakale vaših lic! Amen.

138

13 .

Križev pot v Jeruzalemu!

„Korau naj te primerjam? Kakor morje
velike so tvoje bolečine 11 . (Jerem. Žal. 2,13.)

Za časa svojega bivanja v Jeruzalemu hodil
sem večkrat na dan po ulicah, ki obsegajo
sveti križev pot: via dolorosa, „cesto polno
bolečin“, — in bolj kot kje drugod obhajale
so me tukaj otožne misli, solze so mi silile
iz očij. Kdo bi tudi iskal veselih občutkov
na tisti poti, po kateri je hodil naš ljubi
Odrešenik, obložen s težkim križem in katero
je on blagoslovil s curki svoje krvi! Zares
človeka tukaj obhaja strah in groza in komaj
more zapopasti strašne dogodke, ki so se
vršili v teh ulicah jeruzalemskih. Dokler
bode svet stal, česar tako izvan-
redno grozovitega, smrti Sinu
božjega, ne bode več priča nobeno
mesto, nobena ulica!

Na ti cesti bolečin pa nam prihajajo
tudi misli na gorje, ki tare ves človeški rod.
Zamislimo se na ono veliko reko grenkostij,
v kateri plavamo sami in v katero se po¬
grezajo kratka leta velike večine ljudi. Re¬
cimo sami pri sebi/

1. Kako je pač ta križev  pot  v Je¬
ruzalemu jasna podoba  človeškega življenja
in človeškega gorja!

Pa čudovito! Človeštvo vendar koraka
pogumno naprej po odmerjeni poti življenja

139

križev in težav. Prigodi se celo, da se marsi¬
kateri pod težo svojih križev smehlja; raz
bolniških postelj donijo slavospevi; vse
otožnosti se otrese lice trpina! Kako naj
to razumevamo? Ravno na križevem potu
v Jeruzalemu, kjer je Gospod, zunanje po-

Križev pot v Jeruzalemu:

II. postaja.

doba samih bolečin, vendar hodil veselega
srca, se romarju vsiluje vprašanje:

2. Kaj pač dela kristjanu  križevo pot
njegovega življenja  ne samo prijetno in
sladko, marveč celo vsega hrepenenja
vredno?  Na to naj vam danes da odgovor
romar jeruzalemski!

140

I.

Kako zelo nas pač spominja križev pot
v Jeruzalemu na celi trpeči človeški rod!

1. Težek bil je križ,  katerega je
Gospod nosil po ulicah jeruzalemskih. —
Spomnite se pa tu ob enem bojev, trpljenja
in težav, katere mora prenašati marsikateri
človek in recite, če niso težki. Ne mislite,
da je lahko stanje marsikatere izmučene
hišne gospodinje in matere! Cela velika skrb
za hišo, otroke, služabnike je na nji ležeča.
Otroci nje ne ubogajo, so nepošteni, zagazijo
v greh in sramoto in vse se ob enem v greh
šteje ubogi materi. „Zakaj si otroke tako
slabo izredila!“ nji očitajo ljudje. Služabniki
kljubujejo, opravljajo slabo svoje opravke,
— nesreče se razven tega oglašajo razne
pri hiši. Mož je zapravljivec, pijanec, ne¬
usmiljen surovež! Tiho, brez pritožbe mora
vse to prenašati uboga gospodinja. Pri tem
ne more skoraj drugače biti, kakor da je
sama bolena, z velikim trudom se vleče po
svojih opravkih tako dolgo, dokler se ne
zgrudi k počitku v hladno gomilo. Oh, to
je bilo življenje! Ena sama križeva cesta!

2. Surova druhal spremljala  je
božjega trpina po ulicah jeruzalemskih, zmer¬
jala ga in udarjala. — Kdo pač tudi šteje
udarce, ki zadenejo premnogo človeško srce.
Zlobnost, nezvestoba, zavist, raznovrstne ne¬
zgode se le premnogokrat združijo, skupno
ge vržejo na svojo ubogo žrtev in njo tirajo,

— 141

Če le mogoče v obup. — Poln Veselja do
življenja in dela prevzel je priden mladenič
dedščino od svojih starišev v svojo last.
Nekaj časa mu je vse prav ugodno šlo od
rok. Pa žena, ki si njo je izbral, noče biti,
kar je pred oltarjem in pred namestnikom
božjim obljubila, noče mu biti zvesta po¬
močnica ; temveč še mora mož, da ohrani
vsaj zunanji mir, mirno prenašati vso njeno
zlobnost in trmo, da vsklikne mnogokrat: „0h,
to je življenje, da se Bogu smili!“ Prvi tej
nesreči sledijo kmalu druge, križ za križem,
postaja za postajo. Lažnjivi prijatelji od ene,
strupeno-jezične prijateljice od druge strani
trudijo se vedno in vedno na novo odpreti
že skoraj zaceljene rane, tako da slednjič
mine trpina res vsako upanje v boljšo bo¬
dočnost na zemlji. Slednjič se oglašajo še
nezgode, nepričakovane škode, zgube v de¬
narju in posesti. Tako je postal še pred ne¬
davnim časom čili mladi mož prezgodaj
sklonjeni starček, ki le pričakuje ure rešitve
in zaželjenega miru v grobu. Oh to življenje!

3. Trikrat je padel pod težo
križa  Sin Marijin, deloma ker je bila pot
navzgor strma in kamenita, deloma ker so
ga zapuščale telesne moči. — Tako nima
vsak človek v sebi dovolj moči v nesreči
vstrajati, on omaguje, pade. Enemu postane
življenje celo neznosno, nevernik kakor je,
uboga, kar mu svetuje ajdovski modrijan:
„Če se ti gabi življenje, vrzi ga od sebe !“
in v samoumoru skončuje nekdaj izvoljen

142

dedič nebeškega kraljestva. — Mnogo večja
pa je naravno truma tistih, katere ugonobi
stari sovražnik človeškega rodu s svojimi
tremi pomočniki t. j. z trojno poželjivostjo,
ki razgraja v človeških udih. Te strasti, po-
željivost očij, poželjivost mesa in napuh
življenja so, ki delajo strmo in kamenito pot
človeškega življenja, brez njih bila bi zemlja
raj! — In prav kakor so ravnali brezsrčni
rabeljni z nedolžnim Jezusom, — komaj se
je vzdignil, začele so se nove muke! —
tako ravnajo strasti z človekom. V pogubo
vleče ga sedaj napuh, sedaj lakomnost, na
zdravje mu preži požrešnost, jeza se ga tako
oklepa, da ga vrže ob tla, a komaj se vzdigne,
zopet pade; ugonobljen na duši. in na telesu
priroma slednjič do svoje Kalvarije — do
groba! Res življenje ni praznik, mnogo jih
mora hoditi trnjevo pot skozi življenje, dasi
mnogi po lastni krivdi, prostovoljno.

II.

Dasiravno vzbujajo ulice križevega pota
v Jeruzalemu vernemu kristjanu neizmerno
otožne spomine, obiskuje nje romar vendar
vedno rad, rad v teh ulicah postaja, moli,
premišljuje, slednjič se mu priljubijo tako,
da se le težko loči od teh svetih postaj. —
Enako je z življenjem našim. Pač skuša
marsikteri sprva z vso odločnostjo se otresti
mu nadležnih križev in težav, ali ker se mu
to ne posreči, ali pa ker začne uvidevati
njih korist ter voljo božjo, vstraja radovoljno

143

v vseh težavah; da, trpljenje zavoljo Boga se
mu tako priljubi, da si še želi več trpeti, če
bi bila volja božja. Kaj pač daja vernemu
kristjanu toliko poguma? Kaj mu stori kri-

Vhod v veliko cerkev

Božjega groba v Jeruzalemu. Na desno stopnice v ka¬
toliško kapelico „Stabat mater“; zgornje okno : Kalvarija.

ževo pot njegovega življenja ne samo pri¬
jetno in sladko, ampak še celo vsega hre¬
penenja vredno?

■— 144 —

1. Na križevem potu v Jeruzalemu onega
strašnega prvega velikega petka spremljala
je Marija trpečega svojega božjega Sinu in
že s svojo nemo pričujočnostjo mu bila v
veliko tolažbo. Ni stopila od njegove strani
do zadnjega trenutka ! Pač so bile „kakor
morje velike njene bolečine“, to vemo, a ob
enem donijo tako prepričevalno nam na uho
glasovi cerkvene pesmi „Stabat mater“:

„Mati je pod križem stala,  . .
stala je, neupognjena je stala pod križem,
ni obupovala, ni padla morebiti zaradi svojih
prevelikih dušnih grenkostij v omedlevico na
zemljo, in je dajala s tem pogum trpečemu
Sinu na križu. Velika tolažba v stiskah živ¬
ljenja je vsikdar tudi nam naša nebeška Mati
Marija, če se z otroškim zaupanjem zatečemo
k nji. Saj pa še tudi „ni bilo slišati, da bi
Marija kogar zapustila, ki se je zatekel v
njeno obrambo“. Ne tedaj le edino k slavi
Marijini obhajamo njene praznike, žrtvujmo
nji vse, kar imamo najboljšega, rožice in srce,
marveč te majniške slavnosti so tudi v našo
lastno veliko tolažbo in pomoč. Marija, kot
prava nebeška Mati varuje tukaj svoje nji
zvesto vdane otroke na zemlji in njih navdaja
z vedno novim pogumom vstrajati na pravi
stezi k zveličanju !

2. Rad tedaj prihaja romar jeruzalemski
v ulice križevega pota, a ne zategadelj, ker
je morebiti cesta gladka in lepi hrami, tega
vsega ni, ulice so tako borne, ozke in uma¬
zane, kakor le morejo biti kjerkoli na

145

Jutrovem, ampak zategadelj se jih veseli, ker
želi deležen postati velike sreče, na koncu
te poti na Golgati počivati in tam moliti,
kjer je naš ljubi Odrešenik obstal s svojim
križem, se nanj pribiti dal in potem povišati
kot orodje našega odrešenja. Potrpežljiv ka¬
kor jagnje, katerega vlečejo v mesnico
(Jerem. 11, 19.) korakal je po teh ulicah
ljubi Jezus, dobro vedoč, da se mu le tako
izpolni edino hrepenenje cele njegove duše,
naše odrešenje! — Enako se godi zcmljanom-
trpinom! Samoobsebi pač to življenje ni
vredno tolikih muk in takih trudov, ako bi
ne segali naši cilji onkraj groba v večnost;
ako bi nas ne prešinjalo veselo upanje, da
tisti križ, ki nam ga bodo na grobu zasadili,
bode ob enem zagotovilo veličastnega vsta¬
jenja in boljšega življenja v večnosti, kate¬
rega si po naukih naše svete vere moremo
najprej zaslužiti v „potrpljenju“. Tako nas
učijo sveta pisma, tako cerkveni učeniki.
„Kristjan mora celo svojo življenje viseti
na križu in si zapomniti, da tu ni časa iz¬
vleči žrebljev iz ran in stopati s križa, ker
tudi njegov učenik ni bil nikdar brez križa
in je na križu umrlih (S. Aug.) Po križu k
luči! Gor k nebeški luči nas vedno mika, a
sredstvo, do nje priti, so križi in trpljenje.
Sicer se more pravičen človek zveličati tudi
brez trpljenja, a vendar pravične duše brez
trpljenja so podobne zlati rudi, a duše, va¬
jene križev,, so pravo, v ognji očiščeno zlato
za nebesa. Da, nebesa, na katera sc zanašamo,

10

146

so vzrok, da nam nobeden križ ni pretežaven,
da rečemo še „hvala Bogu!“, kadar nas za¬
dene njegova roka.

3. In če tako romar jeruzalemski po do-

Kapela božjega groba

v veliki cerkvi v Jeruzalemu.

XIV. postaja.

končanem križevem potu obstoji na Kal
tam, kjer so se končale muke Sinu božjega,
privije se mu često iz globočine prs boječe

147

vprašanje: „Kedaj, o Gospod se konča tudi
moje trpljenje, moji križi, kdaj ?“ In dobri
Učenik govori mu v takih trenotkih s križa
doli: „Bodi srčen! Še danes — le že malo
časa! — bodeš tudi ti, če do konca zvest
ostaneš, z menoj v raju!“ Velika tolažba v
tej dolini solz nam je sveta resnica, da v
primeri z nebeško slavo je trpljenje naše
vse le kratko, komaj spomina vredni trenotki.

„Vojska je kratka, pa večna je krona!"

Sklep.

To, ljubi kristjani, so nekatere misli, k
polnijo srce jeruzalemskega romarja, ki hod
po križevi poti do cerkve božjega groba, k
pa ob enem tudi tolažijo vsakega vernega
kristjana, da pogumno stopa po mu odkazani
trnjevi poti in se je še veseli. Nikdar in v
nobeni sili ne smemo obupati. Ako je naš
Gospod in Učenik tako voljno nosil svoj
križ, katerega mu je nedolžnemu naložil člo¬
veški rod, tedaj je le prav in pravično, da
tudi mi voljno prenašamo le prezaslužcne
križe, katere nam pošlje naš Oče nebeški.
Služabnik namreč ni več, kakor njegov go¬
spod, in učenec ni nad učenika, kakor nam
zatrjuje naš Odrešenik : „Kdor ne nosi svo¬
jega križa in mi ne sledi, ne more moj učenec
biti!“ (Luk. 14, 27.) — Ako pa tu na zemlji
voljno z njim trpimo, imamo vsaj to za¬
nesljivo upanje, da se bodemo enkrat z njim
veselili, ker nam je obljubil, ako z njim
trpimo, bodemo tudi z njim kraljevali!

10 ®

148

Molimo! O Marija, morje polno brid-
kostij in bolečin, tebe išče zopet in zopet
moje oko v ozkih, krivih ulicah jeruzalem¬
skih, — išče te v zmotah in težavah tega
življenja! O tolažnica žalostnih! Kakor si
nekdaj na križevem potu svojega Sinu mu
že pri tretji postaji prihitela nasproti in ga
spremljala na vrh Kalvarije, tako hiti tukaj
na zemlji nasproti nam, svojim zvestim otro¬
kom in pomagaj nam, da ne omagamo in
pripeljaj nas slednjič vse skupaj do našega
goreče zaželjenega cilja, prek Kalvarije tega
življenja v nebeško domovino! Amen.

— 149  —

14 .

XIII. postaja sv. križevega pota.

„Ne imenujte me Noemi, lepo, ampak Ma¬
rijo, t. j. grenko, ker z grenkostjo me celo
obdal Vsemogočni 2 . (Rut. 1, 20.)

Na Kalvariji.

XII. postaja. XIII. postaja. XI. postaja.

Hodili smo včeraj v duhu z Marijo po
jeruzalemskih cestah križevega pota in njo z
globokim sočutjem spremljevali po desetih
postajah do velikih vrat cerkve božjega groba.
Če hočemo obiskati še ostale štiri postaje,
moramo vstopiti. Mimogrede zapazimo v
cerkvi na vzvišenem prostorh tik vhoda na
levo trumo Turkov, ki na svojih blazinah po-

150  —

čivajo in se kratkočasijo po svojem, kavo
pijo in pušijo tobak. Ti imajo ključe
od najimenitnejšega krščanskega
svetišča!  Večer zapirajo vrata in nje v
jutro odpirajo, po dnevu pa dačo od romar¬
jev pobirajo. Naj nas to ne moti v naši po- .
božnosti. Tako je že bilo za časov, ko je
sv. Frančišek serafinski obiskoval Božji grob
in je tako ostalo do današnjega dne. Kakih
20 stopinj naprej od vhoda na levo peljajo
ozke, strme mramornate stopnice visoko
navzgor v precej obširno kapelo, vrh
gore Kalvarije.  Kapela je obrnjena na
severno stran. Tri oltarje zagledamo vštric
pred seboj. Desni je last katoličanov in za-
znamenuje prostor, kjer so' Odrešenika z
žreblji pribili na njegovo trdo smrtno po¬
steljo, — na križ: XI. postaja. Kakih 12 sto¬
pinj na levo je drugi oltar na tistem naj¬
imenitnejšem pozemeljskem prostorčku, kjer
je stal križ Jezusov: XII. postaja; ta oltar
je last razkolnih naših bratov po Kristusu,
Rusov in Grkov. Med tema dvema oltarjema
pa je še tretji majhen oltarček: XIII. postaja,
t. j. tisti prostor, kjer se je Marija vsedla,
ko so nji mrtvo truplo njenega božjega Sinu ,
položili v naročje.

O kraj grenkostij in dušnih bolečin! Ne-
vem, ali svete radosti ali od prevelike gren-
kosti srca, katera me je obhajala, ko sem
na tem oltarju opravljal daritev svete maše
in v rokah držal tistega, katerega je tukaj
Marija v svojem naročju objemala, — ali

151

solze so me oblivale. In vsakokrat, kadar
vidim podobo Matere božje z mrtvim telom
Jezusovim v naročj u, odhitijo moje misli zopet v
Jeruzalem, na Kalvarijo, pred ta oltar „Ma-
rije sedem žalosti u .

Pokleknimo v duhu, preljubi, danes tudi
mi okoli oltarja XIII. postaje in premišljujmo:

1. Kako velike so pač bile dušne bo¬
lečine,  katere je prestala tukaj  Mati
božja, in

2. Kdo je zadjal  najboljši materi to¬
liko zlo?

I.

Eden  dan in toliko gorja! Marija je
zvedela strašno novico, da so na vrtu Getze-
mani kakor razbojnika vjeli in zvezali nje¬
nega božjega Sinu in iskaje ga blodi po
ulicah jeruzalemskih, kakor je o nji že pre¬
rokoval kralj Salamon: „Po cestah in ulicah
hočem hiteti in ga iskati, njega, katerega
ljubi moja duša; iskala sem ga in ga nisem
našla“. (Cant. 3, 2.) Izpolnile pa so se tudi
besede preroka Jeremija: „ Gorje, kakor

morje so velike tvoje bolečine!“ (Žal. 3, 13.)

Strahoviti vrišč iz ulice, ki pelja od
sodne hiše rimskega oblastnika, doni sedaj
na njeno uho; njena duša pa ne sluti nič
dobrega. Da, že nji je jasno vse zlo, ki njo
ima zadeti, ker ljudstvo vpije in rohni:
,,Križaj, križaj ga!“ (Mat. 27, 22.) Kar se
je odslej godilo, si imamo tako predstavljati:
Kalvarija je bila takrat zunaj mestnega ozidja

152

na zapadni strani, na strani solnčnega iz¬
hoda je oljska gora. Ulica tedaj od oljske
gore in mimo sodne hiše Pilatove do Kal¬
varije pelja od izhoda na zapad. Marija je
na Sijonu, po sijonski ulici hodi od južne
strani proti severu. Tam, kjer se križata
sodna in sijonska ulica, Marija obstoji.
Kričečo množico zagleda prihajati sem od
sodne hiše, in v nje sredini obsojenec, . . .
s težkim križem oblože-, . . . opljuvano
je njegovo moško-lepo obličje, . . . počasi
hodi, noge se mu šibijo, komaj se drži po
koncu, . . . Kaj je bilo to? Z velikim ro¬
potom pade dolgo bruno na kameniti tlak, . ..
in božji trpin leži pod njim! (III. postaja.)
A birič z bambusovo dolgo palico prisili ga,
da zbere zadnje svoje moči in se zopet vzdi¬
gne. Ko še kakih 50 stopinj naprej pritava,
ugledata se Sin in Mati (IV. postaja), pa
veliki Bog, kako je to svidenje! O tem sre¬
čanju se je že naprej žalostil z globoko
boljo v srci prerok Izaja: „Zagledali smo
ga, a ni bil pogled vesel, ker spoznati ni
obličje njegovo!“ (Iz. 52, 23.) Odslej
Marija Mati žalostna ni več zapustila svo¬
jega Sinu, spremljala ga je na goro mrtvaških
glav in bila tam priča grozovitega prizora,
kako ga ne bode več gledal človeški rod:
Kako so umorili Boga!

Kaj je občutilo in trpelo tisti prvi ve¬
liki petek ubogo .srce Marije matere, kdo
bi znal in mogel to popisati v primernih
besedah! Ako si mati tukaj, ki si odgojila

153

otroka in si ga ljubila iz cele svoje duše,
pa ti ga je iz naročja iztrgala nemila smrt,
spomni se one strašne ure, ko se je pred
teboj tvoj otrok v bolečinah zvijal in milo
proseče ročice k tebi povzdigoval: „Mati.
ljuba mati, pomagajte mi!“ . . . Pri srcu ti
je bilo, kakor bi ga kdo rezal z ostrim
nožem, . . . ker nisi znala, ne mogla po¬
magati in si morala gledati, kako ti smrtni
angelj davi ljubljeno dete, kako ugašajo
ljubka očesca, kako trpetajoče blede ustnice
— v slovo šepetajo še zadnji ,,pomagajte,
mati!“ Teh ur se spomni, mati, spomni se,
kako ti je bilo tedaj pri srcu, in imela boš
slabo podobo bolečin, katere je pretrpela
Mati božja, ko je njeni sin razprostiral roke
in nje na križ polagal, pokoren groznim
rabeljnom . . . Daleč na okrog zadonelo je
kladivo, suhi les križa je odmeval od njega
udarcev, še hujše pa je odmeval kladva
glas v srcu božje Matere ... Na križu po¬
višani drži razprostrte roke, kakor bi hotel
reči: „Mati, ljuba mati, pomagaj mi!“ . . .

In ko je jemalo slovo od Jeruzalema
žalujoče solnce tistega dne, sedi kraljica
mučenikov na zemlji zraven križa (XIII. po¬
staja), držeča v rokah mrtvo telo .Sinu
božjega. — V nemi bolečini, s suhim okom
gleda sedaj na malo družbo svojih zvestih,
na Janeza, na Magdaleno, na Jožefa iz Ari-
mateje, Nikodema, . . . potem zopet šteje
rane, . . . nazaj misli na pretekla leta, na
Nazaret, na Betlehem, na one srečne čase,

154

ko je Jezusa še kot malo dete pestovala in
pritiskala na svoje srce ... O kolik raz¬
loček med tedaj in sedaj! Bridek meč bo¬
lečin se ji zabada v srce,, kakor je pre¬
rokoval Simeon; . . . potem zopet se ozira
po mimoidočih, kakor bi hotela reči: „0 vi
vsi, ki todi mimo hodite, postojte in po¬
glejte, ali je še bolečina, ki bi bila enaka
moji!“ (Jerem. Žal. 1, 12.) — Tako njo je
gledal v duhu že tisoč let poprej prerok
Jeremija; tako so se tukaj spolnile njegove
besede; tako si jo je tudi zlasti v kapeli nad
goro Kalvarijo v cerkvi Božjega groba v duhu
predstavlja romar jeruzalemski.

II.

Sicer priprosti oltarček s krščanskemu
ljudstvu znano ganljivo sliko kraljice mu¬
čenikov, ki ima na kolenih mrtvo telo Zve-
ličarjevo, zaznamenuje prostor pretresljivega
prizora. Božja previdnost ni pripustila, da
bi bil za vselej pozabljen ta kraj, marveč
hotela je, da ostane v vednem spominu
človeškega rodu, da tudi on nikdar ne po¬
zabi na preveliki svoj dolg do svoje ne¬
beške Matere.

Tudi mi smo dolžniki tvoji, o Marija,
tudi mi, tvoji otroci, bratje Jezusa Kristusa,
smo kakor nekdaj grozni rabeljni veliko
boli zadjali tvojemu srcu s svojimi grehi!
S prerokom Izajom pripoznavamo žalostnega
srca: ,,Ranjen bil je zaradi naših hudobij,

155

zdrobljen zavoljo naših hudodelstev. “ (Iz.

53 , 5 .)

Le pomislite:  vi p r e k 1 i n j e v a 1 c i,
ki z vašim bogokletjem Kristusa na novo
psovate, opljuvate, ... vi zaničevalci,
evangeljskih naukov in ki lahkomiselno pre¬
stopate zapovedi božje in cerkvene in s tem
Jezusa na novo tirate vun na ulice križnega
pota, ... vi nezmerni  v jedi in pijači,
ki ga tako zopet z jesihom in žolčem na¬
pajate, ... ti lahkomiselna mladina,  ki
svojo mladost, moč, dušo in telo zapravljaš
in uničuješ z grehi nečistosti, napuha, . . .
in tudi vi malomarni stariši,  ki mirno
gledate svoje otroke v slabih tovaršijah in
tako z judi vred vedno na novo ponavljate njih
grozne besede: „Njegova krv naj pride čez
nas in naše otroke! . . . in slednjič vi sra¬
mot i 1 c i svetišča,  ki po nevredni spo¬
vedi kakor Judeži na novo izdajate z laž-
njivim poljubom miru Sinu božjega in potem
še po nevrednem obhajilu ga v vaše
srce kot na ostudnejši kraj, kakor je bil
prostor med razbojnikoma, potiskate, vi
vsi ste ob enem hudi sovražniki
Marijini  in vsa razžaljenja Sinu božjega
prenaša ona ž njim!

Veliki dolžniki Marije so tedaj kristijani,
ki s svojimi grehi in strastmi Jezusa sra¬
motno zopet na križ  pribijajo in s svo¬
jim ostudnim življenjem ne pripuščajo, da
bi bil slavljen in češčen Jezus zavoljo svo¬
jih vernih po celem svetu in da bi se

156  —

močneje razširjalo kraljestvo božje na
zemlji, in ne vidijo in ne slišijo Marije, ki
sedi pod križem in zdihuje: „0 nesrečneži,
kedaj vendar se že enkrat usmilite vašega
Jezusa! Kedaj se usmilite tudi mene, ki
ž njim vred toliko trpim zavoljo vaše zlob¬
nosti! . . . Kako strašen je pač greh, ki
tako rani srci Jezusa in Marije!

Sklep.

ljubi kristjani ! Potrudimo se toraj
prav resno, neomadeževane.se ohraniti, da
kolikor je na nas ležeče, po naši lastni krivdi
na novo ne pribijamo Jezusa na križ. Hitimo
v mislih in v duhu pokore tje v Jeruzalem
in tam pred oltarjem Marije sedem žalosti
na Kalvariji zakličimo:

„Sveta Mati to te prosim:

Rane Kristusa naj nosim
Vtisnjene mi u srce!

Daj da s teboj rad žalujem,

Svoje grehe objokujem,

Dokler tukaj še živim!

Poleg križa da prebivam,

In s teboj solze prelivam,

Z vsega srca to želim!“

Potolažimo svojo nebeško Mater s trdno
obljubo, da hočemo zanaprej živeti kot
zvesti njeni otroci, — in zjasnilo se bode

157

žalostno obličje dobre matere, in našli bo¬
demo tudi mi prostorček v materinsko lju¬
bečem srcu. Potem nam pa bode ostala mila
a mogočna varhinja do naše smrtne ure, da
še onkraj groba nas ne bode pozabila, če
bodemo še potrebni njene pomoči.

Molimo! Najsvetejša Devica in Mati
božja Marija, kraljica mučenikov! Deležna
postala si našega odrešenja še posebno
s tem, ker si prestala težav in muk brez
mere in števila, ko si večnemu Očetu daro¬
vala svojega in njegovega edinorojenega
Sinu kot klavno daritev za naše grehe! Ker
si pa tudi že sedaj vedno pripravljena priti
na pomoč svojim zvestim čestilcem s svojo
vsemogočno priprošnjo, o prosi torej še
posebno danes v ti slovesni uri pri svojem
božjem Sinu za nas, da svoje življenje re¬
snično poboljšamo in tako nikdar več s svo¬
jimi grehi ljubega Odrešenika na novo ne
križamo, marveč v njegovi milosti do smrti
ostanemo in po zasluženju njegovega trpljenja
in njegove bridke smrti na križu večno
življenje dosežemo, Amen.

158

15 .

Na najsvetejšem kraju zemlje: ob
Božjem grobu.

(XIV. postaja.)

„In mu reče Jezus: Ker si me videl,.
Tomaž, si veroval; blagor njim, kteri
niso videli in so verovali." (Joan. 20, 29.)

Tudi najlepše rožice včasih nenadoma
slana pomori; čez najlepše livade pripodijo
se, Bog ve odkod, pogubonosne burje, ki je
uničujejo, in čudovito! tudi po svetiščih božjih
pobira včasih satan svoje snopje. Enako vti¬
hotapijo se v najboljše krščansko srce verski
dvomi, Bog vedi odkod prihajajo, in mučijo
glavo in srce. — Pa da bi se ti dvomi samo
zbujali, človeka nekaj časa mučili in se zopet
odpodili! Nikar! Slana in toča in satansko
seme ob enem so za krščansko življenje in
store, da omaga dober duh, da zginja čednost,
da obledi lepota svetega verskega navdušenja,
zatrosijo pa se v srce kali prepovedanega
strmljenja. — Verskim dvomom zapreti duri
v srca svojih učencev se je neizmerno trudil
naš Gospod Jezus Kristus. Tomažu, ki je
dvomil o njegovem vstajenju, prikazal se je
na tako hrupen način, mu nevero očital na
tako pretresljiv način, — „Taki si, moj
Tomaž, šele ker vidiš, veruješ !“ .. . — da
je ta ves presunjen zlezel na kolena in je
le jecljati znal: „Moj Gospod in moj Bog k'

— 159

Tisti tedaj, ki potlačeno rožo zopet iz
semena obudi in pobite livade obdaja z novim
lepim oblačilom, pozabil tudi ni svoje njive,
krščanskega srca v njegovih verskih dvomih.

V dvomih se je že marsikateri romar pri¬
bližal Jeruzalemu in svetemu grobu, a kmalu
je poln prepričanja vskliknil: „Moj Gospod
in moj Bog!“ navzlic čudovitojasnim
dokazom o zgodovinski istinitosti
na j svete j šega tega kraja.  (I.)

V verskih dvomih prišel je menda že
tudi marsikateri romar-duhovnik k Božjemu
grobu, a na tem najsvetejšem kraju zemlje
postaja kmalu sam Gospodov grob
njegovo srce,  iz katerega zmagoslavno
vstaja On in ga celo prevzame kakor svojo
last. (II.)

O hiti moje srce tudi ti, pripravit se za
Veliko noč!

I.

O pristnosti vseh svetih krajev se je že
dvomilo, a zadnja desetletja pretečenega sto¬
letja spravili so se veliko si domišljujoči
protestantski učenjaki tudi nad ta najsvetejši
kraj, češ, ni pravi, ker Jezusa iz Nazareta
pokopali so na gori Moriji, tam, kjer sedaj
na starem tempeljskem prostoru stoji moskeja
Omarjeva (Kubet-es-sahra). Da tedaj vidimo,
kdo bode obstal pred zgodovinsko resnico,
imenovani „ učenjaki“, ali krščansko sporo¬
čilo !

160

Ali ste videli že enkrat veličastno hišo
božjo gotiškega sloga? Kako hrepeni na
kvišku mično stebrovje, dozdeva se, kot da
ima kamen srce in kot da hoče opominjati
vernike: „Kvišku, kvišku srca! — Sursum
corda!“ Kot podlago teh veličastnih stebrov
pa najdete včasih kaj čudne kamnene pošasti,
široke neznane živalske in menda tudi člo¬
veške obraze in sključena telesa, kakor da
bi z veliko težo nosila vitko k nebesom ki¬
peče stebrovje. Pomen je: k slavi božji mo¬
rajo se pokoriti in služiti celo peklenske
pošasti! Na to bodete se spominjali, če bo¬
dete čisto na kratko zdaj zaslišali, kako se
je na čudovit način celo po najsovražniših
močeh ohranil nespremenjen Božji grob do
današnjega dne. —

In tako je prišlo vse tisti veliki petek!
Jožef Arimatejec imel je v svojem vrtu čisto
tik Kalvarije 1  za se nov v skalo vsekan grob,
a položil je vanj, vzemši ga iz naročja ma¬
tere, truplo Jezusovo. Tedaj so Rimljani
vladali v Jeruzalemu in po rimski postavi
bil je vsak grob nedotakljiv in nikdo in
nikjer ni smel motiti nagrobnih pobožnostij.
Varih Božjega groba in škof v Jeruzalemu
bil je apostol Jakob mlajši, katerega so Judje
1. 63 .  po Kr. ubili. Naslednik bil mu je škof

1  Zakaj tu? Po starem židovskem sporočilu
bila sta namreč ob vnožju gore v neki votlini po¬
kopana Adam in Eva. Cel6 čepinjo Adamovo so
kazali tistih dob. Mnogi so. si toraj želeli, biti tu
pokopani, tudi Jožef Arimatejec.

161

sv. Simon, katerega je dal umoriti rimski
cesar Trajan, vendar Božji grob so kristjani
mirno obiskovali.

Februarja 1. 70. pride vojvoda Tit pred
Jeruzalem, ga oblegat. Kristjani, dobro se
spominjajoči prerokovanja Odrešenikovega,
„da sovražniki ne bodo pustili v Jeruzalemu
ne kamena na kamenu, zato ker ni spoznalo
časa svojega obiskovanja" (Luc. 19, 44.),
pobegnejo v mestece Pela onkraj Jordana.
— Po dolgem hudem obleganju poruši Tit
Jeruzalem; mar je zdaj zgubljen Božji grob?
Nikar! Saj bil je takrat s Kalvarijo vred še
zunaj mestnega ozidja in v varstvu rimske
grobovne postave, tako da ga tudi razvaline
mesta niso pokrivale in so ga lahko nespre¬
menjenega našli vračajoči se kristjani. Tudi
se je mnogo Judov tistih dob pokristjanilo
in tako pomnožilo krščansko občino okoli
Božjega groba.

Judje se zopet spuntajo proti Rimljanom.
Leta 131 po Kr. pošlje tedaj rimski cesar
Hadrijan svojega vojvodo Julija Severa v
Palestino. Tri leta trajajo hudi boji, pol
milijona Judov je pomorjenih, ostali so pa po
svetu razškropljeni, deloma umorjena, deloma
razgnana je tudi krščanska občina. — Pa
bode vsaj sedaj do cela zginil spomin na
Božji grob? Cesar Hadrijan zapove na jeru¬
zalemskih razvalinah postaviti mesto in ga
imenovati ,,Elija Kapitolina". Da bi se ne
vrnil več semkaj noben Jud, denejo nad
mestna vrata podobo praseta, a da bi kri¬

li

162

štjani ne lazili zopet okoli svojih svetišč
(grob razdejati je prepovedovala postava!),
da postaviti na Kalvariji velikansko podobo
ajdovskega najvišjega boga Jupitra, a v vrtu
poleg božjega groba postavi tempelj boginje
nečistosti Venere. Ni tedaj kristjana več v
Jeruzalemu, da bi čuval Božji grob, a glejte,
čudovito! ajd sam zapoveda svojim na pol
že pozabljenim „bogovom“, da nam varujejo
naš najsvetejši kraj! Ali se tu ne spominjate
onih pošastij, ki so podlaga veličastnemu
cerkvenemu stebrovju?

Tako je v vrtu tik Božjega groba našla
cesarica Helena tempelj boginje nečistosti
in boga-prešestnika na Kalvariji. Mahom je
očistila ajdovske gnjusobe svete kraje, cesar
Konštantin pa zapove postaviti čez Božji
grob cerkev, katero so blagovolili 1. 335.
Bujno razcvitajoče se krščanstvo bilo je od¬
slej 300 let skrben čuvaj najsvetejšega kraja
in romarji, priče tega, prihajali so iz celega
tedaj znanega sveta.

Leta 636 po Kr. r. premaga saracenski
kalif Omar Jeruzalem in tudi ključe cerkve
Božjega groba si prilasti; a proti visoki
plači prepušča kristjanom tam opravljati
službo božjo. Glej! kakor nekdaj ajdovska
gnusoba, tako začenja odslej kristjanom po¬
magati čuvati Božji grob mohamedanska po¬
hlepnost po denarju.

Leta 1076 po Kr. pridejo romarji z ža¬
lostnimi pritožbami iz svete dežele: Seldčuki
so se polastili Božjega groba, romarje pre-

163

ganjajo, morijo, neznansko veliko plačilo
tirjajo od njih in mnogi revni umirajo lakote
pred mestnimi vratmi. S pismom očaka je¬
ruzalemskega Simeona prinese ta glas Peter
Amijenski tudi k papežu Urbanu II. v Rim,
ki strme posluša puščavnikove besede. Papež
skliče veliki zbor v Klermont (1095) in
križarske vojske se začnejo. 1096 odrine iz
Evrope 100.000 konjenikov in 300.000 pešcev
proti Jeruzalemu. Po triletnem hudem poto¬
vanju po suhem čez Carigrad bilo jih je
skupaj komaj 35.000 mož, ki so 9. junija
1099 raz holmcev emavskih ugledali prvo-
krat Jeruzalem. 15. julija vlomijo kristjani
mestna vrata in vzamejo Seldčukom Jeru¬
zalem; Bogomira Builonskega si zvolijo za
kralja novega jnruzalemskega kraljestva in
ga kronajo v cerkvi Božjega groba, kjer se
še dandanes kaže njegov meč.

Bogomir podere pretesno staro cerkev
Božjega groba in postavi na starem mestu
novi veličastni tempelj, ki pokriva Božji grob
z vrtom in Kalvarijo vred in ki se je
glede ozidja in glavne oblike
ohranil nespremenjen do dana¬
šnjega dne.  Odslej ne more biti dvoma
več, kje so pokopali Jezusa. Razven tega-le
zanesljivega ozidja čuvali so nadalje njegov
grob: najprej skozi 200 let hrabri vitezi
križniki in johaniti (slednjih velikanskega
gostišča za romarje razvaline so še sedaj
videti tik cerkve, a so turška last!), 1. 1322
pa se naselijo stalno prav v cerkvi poleg

li*

164

Božjega groba oo. frančiškani. Krščansko
kraljestvo jeruzalemsko trajalo je le 88 let,
potem pa je ključ cerkve Božjega groba
prešel zopet v turške roke, ki ga imajo še
dandanes, cerkev večer zapirajo, vjutro od¬
pirajo, po dnevi pa jo vedno stražijo in
vstopnino pobirajo. Tudi dobro! Najsvetejši
kraj ostane tako nespremenjen, obvarovan
tudi pred morebitno preveliko gorečnostjo
naših in pred pohlepnostjo nevednih bratov
razkolnikov.

Leta 1555 prenovili so-kapelo Božjega
groba. Gvardijan Bonifacij da staro kapelo
do temeljev previdno razdejati in tedaj se
pokaže tudi v skalo vsekan grob. Mnogo¬
številni pričujoči romarji so bili ginjeni do
solz. Ko so vzdignili velikansko alabastrovo
ploščo, na kateri se je dotlej maševalo in
ki je pokrivala kraj, kjer je počivalo truplo
Jezusovo, pokaže se koritu podobna votlina
in v nji kos lesa (gotovo od križa Kristu¬
sovega!), zavit v potni prt, ki je pa kar
razpadel v prah, ko so se ga dotaknili, le
nekaj zlatih nitij je ostalo. Tudi lesena
deska z poškodovanim napisom se je našla
zraven. Brati bilo je še le „HELENA MAGN1",
tedaj iz časov sv. Helene, velikega Kon-
štantina matere!

Leta 1808 uničil je strašen požar veliki
del cerkve. Streha kupole nad Božjim grobom
bila je iz težkih svinčenih plošč in celi po¬
toki talečega se svinca vlivali so se navzdol.
Čudež se sme imenovati, da takrat ni bil

165

razdejan Božji grob in da niti niso zgorela
lesena vrata do njega.

Tako nam je ostal ohranjen grob Zve¬
ličarjev do današnjega dne! Sedaj pa naj
stopi semkaj protestantski „učenjak“ in naj
poreče: „Božji grob ni tu, marveč na pro¬
storu judovskega tempelja pod moskejo
Omarjevo!“ Tega mu pač ne verjame niti
otrok za lepi dar, da bi Judje pustili tisto-
krat pokapati na tempeljskem prostoru in
sicer v „Najsvetejšem“, kamor je bil vstop
sploh le duhovnom dovoljen. Pa se izgo¬
varja dalje, da tam pač ni stal stari judovski
tempelj! O, za to pa nam je dokaz celo ju¬
dovsko ljudstvo vseh preteklih stoletij, ki
do današnjega dne niti za trenotek ni od-
jenjalo žalovati ob razvalinah tempeljskih.

To naj zadostuje. Spoštljivo približajmo
se Božjemu grobu ....

II.

Dozdaj sem, pravi romar, lahko pisal
in pripovedoval, sedaj mi začenja pero
zastajati in ne morem tega izpeljati, kar sem
v začetku napovedal. V srcu in glavi je
polno misli in občutkov, pa zmanjkuje mi
besed, vse spodobno izraziti; saj še moliti
ne morem z zbranim duhom ....

Ali naj popišem Božji grob? Sredi
cerkve, pod veliko kupolo, od koder prihaja
svetlo, stoji na samem precej velika kapela.
Vstopimo v malo predvežje. Peter je priletel
sem, a vstopiti se ni upal, Janez, ki za njim

166

prihaja — to je bilo v jutro one prve ve¬
likonočne nedelje! — vstopi in za njim so
vstopile- pobožne žene. Ta prostor se ime¬
nuje „angelska kapelica^. Tam leži še veliki
kos mlinskega kamena, ki je bil pred duri
groba zavaljen. Angel je na tem kamnu pri
vbodu odprtega groba sedel, ko je sporočil
pobožnim ženam vstajenje Odrešenikovo.
Vhod v grobni prostor sam je komaj za en
meter visok. Pripognimo se in vstopimo v
malo kapelico. Komaj troje romarjev nas
ima v nji prostor stati. Notri zagledamo
najprej kamenito ploščo, menda kakih šest
čevljev dolgo, dva in pol široko in toliko
vzvišeno. Pod toploščoje najsvetejši
naš kraj, kjer je počivalo mrtvo
truplo Jezusovo.  Tesno dupljo razsve¬
tljuje, če se ne motim, 27 velikih svetilk;
oskrbujejo nje katoličani, grški, koptiški in
armenski razkolniki. — Oh, kako je pusto
in suho to mojo pripovedovanje! ....

Ali naj zdaj še le iščemo dokazov, da
je Jezus tu od mrtvih vstal? Kdor ne veruje,
naj vzame v roke evangeljske bukvice, naj
posluša sv. Janeza, „tistega, ki zatrjuje, da
je videl, da pričuje in da je resnično njegovo
pričanje, in ki ve, da govori resnico, da tudi
vi verujete“. (Joan. 19, 35.) — Naj posluša
nevernik besede vstalega Odrešenika samega:
„Potipajte in poglejte, saj duh nima mesa
in kostij, kakor vidite, da jaz imam!“ (Luc.
24, 39.) In Tomažu reče „Vloži svoj prst
semkaj in poglej moje roke; in podaj semkaj

167

svojo roko in položi njo v mojo stran, in
nebodi neveren, ampak veren‘k (Joan. 20, 27.)
K učencem pride pri zaprtih durih, nje po¬
zdravlja z „Mir vam bodi!“ (Joan. 20, 19.),
se pogovarja z njimi; pomaga njim pri ribjem
lovu (Joan. 21, 1.—11.): z njimi je; spremlja
dva učenca v Emavs in njima „zgine izpred
očij“ v  (Luc. 24, 31.)

Še ne verujete? Mene premagujejo sveti
občutki! Dovolj!

Malo čez polnoč je, pripoveduje na¬
dalje romar, in velikonočna nedelja!
Aleluja! Turki so večer ob 8. uri zaprli
cerkvena vrata, prebedel sem na Kalvariji.
Ljubi brat frančiškan me poišče, da me po-
pelja v zakristijo, obleče v mašna oblačila
in odvede maševat na Božji grob. Kakor
dete sem se dal voditi....

„Cor mundum crea in me Deus .

Zdaj, o Gospod, zdaj! „čisto srce vstvari v
meni, o Bog, in pravega duha prenovi v
mojem osrčju“. (ps. 50, 12.) — Ali si
morete misliti grozno zver v podobi kato¬
liškega duhovna, ki bi se drznil, vedoma z
omadeževano dušo in nečisto vestjo stopiti
k Božjemu grobu, darovat Bogu čiste da¬
ritve? Ne, ne morete si predstavjati tako
ostudne pošasti, hvala Bogu!

Da, to je pravi altar, ali nima vzidanih
ostankov kakega mučenika ....  Saj ni jih
treba! Tu pod mramornato altarsko ploščo

168

počival je sam Jezus, ,,ne more se pa po¬
ložiti noben drugi temelj, kakor ki je po¬
ložen, in ta je Jezus Kristus“. (1. Cor. 3, 11.)

Ali skušnje ima ta ljubeznjivi frater, ki
je pred menoj pač že mnogoterim drugim
duhovnim romarjem stregel pri sv. maši! S
prstom mi kaže od besede do besede v
mašni knjigi. Čas je odmerjen in hiti,
hiti...  Zunaj pa že čaka morebiti nestrpno
drugoverec, kopt, armenec, da opravi za
menoj svojo mašno pobožnost!

Po vsakem svetem obhajilu postaja naše
srce kraj, kamor položijo Telo našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa. Če koga sprejmemo,
ga pač ne bodemo z gnjusobo in neredom
žalili, zasramovali! — Nov grob, — pre¬
novljeno srce ponudimo toraj Jezusu, kakor
je to storil Jožef Arimatejec. Nikdar ne
smemo tedaj sprejeti svetega obhajila z oma¬
deževanim srcem, slišite, nikdar! „Naj toraj
človek sam sebe presodi in tedaj še le naj
je od tega kruha in pije od tega keliha.
Kdor namreč nevredno je in pije, je in pije
v se prokletstvo“, uči sv. apostel Pavel.
(1. Cor. 11, 28. 29.) — V skalo vsekanemu
grobu Jožefa iz Arimateje enako mora biti
nadalje naše srce, ki sprejema svojega Go¬
spoda, močno, trdno, plameneče za božjo
slavo in nobena peklenska moč ga ne sme
nikdar premagati, pripravljeno mora biti,
zavoljo Boga „vse pretrpeti, vse verovati,

169

vse upati, vse prenesti/ 4  (1. Cor. 13, 4.) S
sv. apostolom Pavlom si moramo „svesti
biti, da ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne
poglavarstva, ne oblasti, ne sedanje, ne pri¬
hodnje, ne moč, ne visokost, ne globočina,
ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od
ljubezni božje, katera je v Kristusu Jezusu,
Gospodu našem 44 . (Rom. 8, 38. 39.) — In
pred duri našega srca, ki je sprejelo svojega
Boga, zavalimo težek kamen, t. j. vedni spo¬
min na naš cilj in konec, spomin smrti,
sodbe, pekla, nebes. „Vseh svojih delih spo¬
minjajmo se poslednjih rečij in vekomaj ne
bodemo grešili. 44  (Sir. 7, 40.)

Sklep.

Napočila je zora krasnega pomladan¬
skega jutra. Turki odpirajo vrata cerkve
Božjega groba, notri pa vrejo trume kristjanov
veselih obrazov in glasen Aleluja! Aleluja!
odmeva od sten in dol iz kupole nad grobom.
—• Da zares! Aleluja! Aleluja! Veliko¬
nočno jutro je in mi smo že obhajali Veli-
konoč. Hvala Bogu! Prvotna ginjenost mi¬
neva romarja, solzice mu ne silijo več v oči,
a na njeno mesto stopa nekako sveto nav¬
dušenje, ki z močjo sili na dan, ne v besedah
samo se pokazati, marveč ki hrepeni po
dejanjih v čast in slavo božjo. „Kakor je
Kristus vstal od mrtvih, tako tudi mi hodimo
v novem življenju. 44  (Rom. 6, 4.) Spomlad
prenavlja in pomlaja obličje zemlje in vse

170

se veseli! Tudi naše srce radosti poskakuje,
Aleluja! Aleluja! Slušaj, Jeruzalem, in bodi
priča naših trdnih sklepov:

Edino Bog naj bode odslej naš
cilj in konec! Jezus Kristus naj
nam bodevzgled! Vsakonašomisel,
vsako naše dejanje, vse naše ude
in moči, vsako st o pin j o in še zadn j i
zdihljaj obrnemo odslej le k časti
božji in zvelicanjuneumrjočihduš!

— Kako si se ti za nas daroval, tako se
odslej darujemo za te: O Jezus, tebi živimo;

— o Jezus, tebi umrjemo; — o Jezus, tvoji
smo živi in mrtvi!

Kvišku tedaj srca! in na noge, v boj z
molitvijo in mečem dejanj  za sveto
cerkev Jezusovo na zemlji!

Molimo! O Marija, tebi se je ljubi Jezus
po svojem častitljivem vstajenju najprej pri¬
kazal, k tebi naravnost od Božjega groba
pribežimo tudi mi! Glej naše prenovljeno,
verno in goreče srce in bodi naša mati, naša
varhinja! Sledila si svojemu Sinu v nebeško
slavo; o ne pozabi še nas tam pred božjim
prestolom, marveč prosi, kakor zaslužimo,
goreče za nas, da v naših dobrih sklepih ne
omagamo in tako skoz tvojo priprošnjo tudi
naše častitljivo vstajenje enkrat v nebesih
na vse veke obhajamo. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

171

16 .

Na grobu Device Marije.

,.In slavljen bode njegov grob." (Iz. 11,10.)

Marija je cilj svojega življenja dopolnila
se svojim božjim Sinom vred na Kalvariji.
Pa vendar starodavno krščansko

Marijin grob.

sporočilo  trdi, da je še dosegla starost
72 let. O njeni smrti nam sporočajo pobožni
stari pisatelji enoglasno, da je po kratkem
smrtnem spanju tudi s telesom bila v nebo
vzeta in praznik vnebovzetja 1  Marijinega

1  „Assumptio“ ne jAscensio 11  (vnebohod)!

172

obhaja sc v krščanski cerkvi najmanj že
od časov papeža Damaza I (366—384). In
papež Benedikt XIV.razlaga: „Telesno vzetje
blažene Device v nebesa ni sicer določen
člen vere, pač po pobožno in verojetno
mnenje, o katerem dvomiti bi ne bilo samo
zlobno in brezbožno, marveč nepremišljeno
in nespametno. “

To ustno sporočilo o smrti Device Ma¬
rije potrjuje nam še sledeča dogodba: Ce¬
sarica Pulherija zvedela je od romarjev, da
se nahaja zunaj Jeruzalema ob vnožju oljske
gore grob Marijin. Dala je tedaj leta 451
na cerkvenem zboru v Kalcedonu po cesarju
Marcijanu poprositi jeruzalemskega škofa
Juvenalis-a, da naj nji pošlje iz groba Ma¬
rijinega del pozemeljskih ostankov za novo
postavljeno cerkev Marijino v Carigradu.
Pač je bilo znano škofu iz poročil častit¬
ljivih njegovih prednikov, da je grob prazen,
pa vendar da pokaže svojo dobro voljo na¬
sproti želji cesaričini, dal je domu prišedši
slovesno odpreti grob. Našli so le nekaj
mrtvaških prtov, kakor so isti mesto krste
na Jutro vem že od pamtiveka v navadi, in od
teh prtov je poslal škof kose cesarici Pul-
heriji z opominom vred, ali nji mar ni znano,
da je preblažena Devica bila tudi s telesom
v nebo sprejeta,

O zgodovini groba Marijinega pa vemo
toliko:

Po smrti Jezusovi prebivala je Marija
na Sijonu v hiši svojega posinovljenca sv.

173

apostola Janeza, čisto blizo dvorane zadnje
večerje. Tu je tudi umrla in sv. apostol
Janez nji je zatisnil oči. 1  Dal njo je pa po¬
kopati na oljski gori vštric vrta Getzemani.
Pot od Sijona tje je ista, katero je hodil
i Odrešenik s svojimi apostoli po zadnji ve¬
čerji: pelja najprej navzdol v dolino Jozafat,
potem skozi dolino kraj potoka Cedron
odtod čez most kakih 300 stopinj navzgor
ob vznožju oljske gore. Se dandanes se kaže
na tej poti v dolini Jozafat prostor, kjer je
po starem sporočilu skušala drzna židovska
druhal motiti in zasramovati pogrebni spre¬
vod Marijin.

Na grobu Marijinem nahaja se dandanes
prostorna, od cesarice sv. Helene postavljena
cerkev. Vsi razkolni kristjani imajo tukaj
svoje prostorčke in oltarje za svoje bogo-

1  Drugo  novejše  poročilo hoče vedeti, da je
Marija umrla v Efezu, kjer je bila domovina sv.
Janeza in kjer je isti tudi umrl. V novejšem času
so neke izkopine pri Efezu hoteli spoznaii za grob
Marijin. A ta vest je naravnost v najsprotju s spo¬
ročili vseh, tudi razkolnih cerkva krščanskih na
ra Jutrovem. Nastala je pa pomota menda tako, ker
mnogi stari cerkveni pisatelji imenujejo bivališče
sv. Janeza v resnici samo mesto Efez in Jeruzalema
ne omenjajo. Pa ta potežkoča se lahko razvozla,
če se reče, da se je Janez še le po smrti Marijini
preselil v Efez, kjer je po svoji visoki starosti še
itak lahko bival blizu 50 let. Pomota se je v no¬
vejši dobi najbolj razširila posebno po knjigah Ka-
terine Emerich, ki v resnici imenuje Efez kraj Ma¬
rijine smrti, ali knjige Katarine Emerich nimajo
nobene zgodovinske veljave.

174

služje, celo Turki so si tudaj napravili svoj
mihrab, t. j. votlino v steni, h kateri so pri
molitvi obrnjeni, in tudi vsaki petek trumoma
semkaj poklekajo počastit „sitti Miriam"
("gospo Marijo), samo katoličanu je tu za-
branjeno opravljati sv. daritev. Bog vedi od
katerih dob se je zgubila ta pravica. —
Nem gledalec stal sem romar nekega dne
mirno pri dolgotrajni glasni maši armenskih
kristjanov razkolnikov na grobu Marijinem.
Pozabivši na vrvenje ljudskih množic skoraj
iz celega sveta okolu sebe, zatopil sem se v
svoja premišljevanja in čudapolni prizori
stopali so pred moje duševno obzorje. - -
Mislil sem, kako dobro je bila pač
Marija pripravljena za zadnjo
svojo smrtno uro. O dabibilatako
srečna tudi naša zadnja ura,  in naš
konec tak, kakor je bil Marijin!

1. Človeku, ki živi le za ta svet, vzame
smrt vso upanje in že spomin na grob greni
mu življenje. Zategadel pač vlada taki strah
pred belo ženo — neusmiljenko ! Marija tega
strahu ni poznala. S telesom sicer hodila je
po smrti svojega Sinu po ulicah jeruzalem¬
skih, a z duhom bila je že v nebesih. Tam
že so bile vse njene misli in želje, vsi ob¬
čutki njenega srca so koprneli tja. Za smrtjo
hitelo je vedno njeno hrepenenje, bližanje
smrti bilo je njeno veselje, odlaganje smrti
Marijina žalost. Zdihovala je s kraljevim
prerokom Davidom: „Gorje meni, ker bivanje
moje tu se je podaljšalo", (ps. 119, 5.) —

175

Slednjič je vendar tudi za Marijo napočila
rešilna ura. Priplava angel smrti iz neba
na goro Sijon v hišo Janeza iz Efeza in se
dotakne trudnih udov božje Matere, da smrtno
odrevenijo. Ne hiti še sicer njena čista duša
gor v nebesa, pa raduje se že in prepeva z
Davidom: „Razveselila sem se čez novico:
šli bodemo v hišo Gospodovo!" (ps. 121, 2.)
— Po kratkem smrtnem spanju v grobu vzdi¬
guje se naj čistejša duša s svojim telesom
vred, ki je nosilo Odrešenika sveta, gor k
svetim nebesom.

Zategadel tedaj bilo je v smrti obličje
Marijino tako lepo, rajskomilo, brez sledov
strahu in groze. v  Njeno dušo obdajale so le
najlepše slike! Če se je spomnila preteklega
svojega življenja, — venec naj lepših čednostij
zaznamenoval je njeno pot na zemlji, celo
brez vsega madeža! In ako je pogledala v
prihodnost, ni gledala pred seboj ostrega
sodnika, ki bo preiskoval njeno življenje in
njena dejanja šele pretehtaval, presojeval!
Nikar! Marveč gledala ga je že v duhu na¬
prej, koprneča po njem, svojega ljubega Sinu
sedeti na desnici božji, — kako vstaja, kako
nasproti hiti svoji — Materi polni milosti,
kako njo pelja pred prestol nebeškega Očeta,
njo, ki je „Gospodova bila v začetku svojih
potov". (Prov. 8, 22.)

'Tako je bila Marija vzeta v nebo, gor
v nebeško domovino, da so strmeli angeli in
svetniki in se začudeni povprašovali: „Kdo
je ta, ki sem gor prihaja, enaka mire in

176

kadila prijetno dišečemu oblaku“ (Cant. 3,
6.) — Tako si je predstavljal romar ob grobu
Marijinem v Jeruzalemu njenega življenja
častitljivi sklep in konec na zemlji.

2. Sedaj še premišljujmo in gledajmo v
duhu, kako se približuje Marija večnim vra¬
tom nebeškega Jeruzalema, kako slovesen
vhod se ji pripravlja. Brezštevilne trume
blaženih duhov hitijo nasproti Materi božji
in po neskončnih rajskih višavah odmevajo
slavospevi. Sv. Janez nam v svojem skrivnem
razodetju prikazanje Marijino v nebesih tako
popisuje: „In glej, veliko znamenje se je
prikazalo na nebu: žena oblečena v solnčno
svetlobo, mesec pod njenimi nogami, na glavi
krona dvanajstih zvezd“ (Apoc. 12, 1.) „In
kralj je vstal in je hitel nasproti svoji ma¬
teri", (3. Reg. 2, 19.) poroča o kralju Sala¬
monu sveto pismo. Tako hiti božji Sin Jezus
Kristus nasproti svoji Materi in njo popelja
do prestola, kjer bo kraljica svetnikov
kraljevala na vse vse veke vekomaj kot
varhinja vojskujoče se cerkve na zemlji,
ob enem izpolni njene goreče želje, biti to¬
lažnica vernih duš v tužnih krajih trpeče
cerkve. — Tako je zadobila Marija za svoje
čednosti nebeško plačilo in za njene po-
zemeljske boje in zmage zasluženo krono v
nebesih.

3. ,,Kako je življenje, taka je smrt!“
je resničen pregovor, ki se je skazal še naj¬
lepše resničnega v blaženi Devici Mariji. O
da bi sveta resnica: „Kako ste živeli, tako

177

bodete končali!“ ostala enkrat stalno zapisana
globoko tudi v naša srca, v srca vseh ljudi,
in da bi njim postala rešilna zvezda, zago¬
tovilo zveličanja vsem !

Vsem ? Mnogi nočejo. Vsem je dal Bog
čas in življenje, vsem je pokazana pot tako
jasno, da se nikdo ne more izgovarjati, češ,
ne vem, kam in kodi? Pa enim dela čednost
rajsko veselje, medtem ko je drugemu stra¬
hovita muka. Tako se pa zgodi, da kakor
iz ene in iste cvetke dobiva bučela strd in
pajek strup, postane božji dar življenja enemu
v zveličanje, drugemu v pogubljenje. Ta po-
vračuje Bogu dobrote z nehvaležnostjo in
živi vse svoje dni kot sovražnik božji. In
da bi svoje grešno življenje mogel še na¬
daljevati, oprijema se, kadar se tudi njemu
enkrat približa smrtna ura, za vsako slamico
in travico ob robu groba, dokler se ne zvrne
v temni grob, onkraj katerega mu je pri¬
pravljeno peklensko brezdno. — Moder
človek pa spozna, kako neprecenljiv dar
božji je to časno življenje, s katerim si
moremo zaslužiti srečno večnost, in ga
marljivo porabi k delom pravice in resnice.
Pač si mnogokrat že tudi on želi, že skoraj
rešen biti časnih spon, otožnost ga obhaja
pri pogledu na premnoge boje, ki ga še ča¬
kajo, a od pravice in resnice ne odstopi.
In če pride prej ali slej zadnja ura, zanj
nima grob nič strašnega na sebi. Kogar
življenje je bilo podobno Marijinemu, ta
konča, kakor je sklenila Marija.

12

— 178

Sklep.

Izprašujte svojo vest, ljubi kristjani, kako
je z življenjem vašim in kak bode konec
vaš? V kakem stanu bodete se enkrat mo¬
rali podati v hladni grob ? Ali bode vaš grob
tak, o katerem se sme govoriti s prerokom:
„In častitljiv bode grob njegov“. (Isai. 11,10.)?

Ako je življenje vaše tako, da nazaj
gledajoči ne vidite drugega, kakor sledove
grešnih svojih dejanj in se za vami vleče
cela steza strastij in razvad, tedaj se že pred
vami tudi odpira brezkončno brezdno gorja,

v katero se bodete morali potopiti, ko vas
bo objela večna noč. Braniti se —- bode
tistih dob zamanj!

Ako pa niste opustili, koder ste v živ¬
ljenju doslej hodili, svoje poti zaznamenovati
s čednostmi in dobrimi deli, ako ste z od¬
kritosrčno pokoro odstranili vsako zapreko, ki
vam je zabranjevala pot do milosti božje, o
tedaj, — naj bodo bolečine še tako hude, s
katerimi se bode enkrat vaša duša ločila od
telesa, nič ne de, ker v vas živi trdno pre¬
pričanje: Kako življenje, taka bo smit! —
in zveličavno upanje, da bodete dobili tudi

vi svoj prostor v družbi brezštevila zveli¬
čanih duš v bližini trona kraljice nebes,
blažene Device in ljube naše Matere božje
Marije. Amen.

179

17 .

»Turen Davidov«.

„Vrat Tvoj je kakor turen Davidov,
tisočero Skitov je shranjeno v njeni,
obramba močnih". (Cant. 4, 4.)

Včeraj mudili smo se ob vznožju oljske
gore nasproti izhodnim vratam trdnjave sve¬
tega mesta ob grobu Marijinem. Kam podamo
se danes, iskat Marije? Zapustivši vznožje
oljske gore stopa romar prek mosta ce-
dronskega navzgor v mesto skozi vrata
svetoštefanska, ide skozi celo mesto narav¬
nost proti zahodni strani do jafsldh vrat, od
katerih pelja naprej cesta do mesta Jafe in
k morju. Ne daleč od jafskih vrat se vsta¬
vimo, zagledali smo namreč na levo stran
orjaško staro poslopje, in če vprašamo po
imenu velikana, odgovarja se nam: „Turen
Davidov! ££  — Pri tem imenu spomni se ro¬
mar svoje mile domovine, kjer je tolikokrat
molil lavretanske litanije in Marijo nazival
tudi s častnim naslovom „turen Davidov“,
medtem ko se je v njegovem srcu budila
želja, ta turen Davidov vendar enkrat nekje
na svetu videti. Ta želja se mu je sedaj iz¬
polnila!

Začetek mogočne stavbe je neznan, stal
pa bode menda ta stolp do sodnjega dne.
Pač le orjaki so morali biti, ki so to po 4
metre dolgo in po 2 metra široko rezano
kamenje nagromadili, tako visoko sklad na

12 ’

180

sklad naložili, da se še do dandanes ni oma¬
jalo niti za črtico. Ko je David, ki je bil v
začetku samo kralj rodu judovskega, postal
kralj vsega izraelskega ljudstva, preselil se
je iz Hebrona (tam doli na jugu) sem gor
v mesto Salem (Jeruzalem), ki je bila močna
trdnjava ajdovskih Jebusitov; te je David
premagal in pokončal. Takrat že je stal ta
turen. David ga je olepšal, obdal z mnogo- ;
terimi poslopji in si ga izvolil za svoje bi¬
vališče. Takrat je tudi izginilo in se pozabilo
staro ime stavbe, nazivali so njo odslej le
„turen Davidov" ali „mesto Davidovo".

Ko je rimski vojvoda Titus leta 70 po
Kr. razdejal Jeruzalem, pustil je turen Da¬
vidov neporušen v obrambo svojim vojakom.

Ko se je križarska vojska leta 1099 po Kr.
polastila Jeruzalema, branili so se še dolgo
časa mohamedanci v turnu Davidovem. In
ko so v 13. stol. skoraj do tal podrli mestno
ozidje, ostal je sam neporušen turen Davidov;
njegovo ozidje je pač kljubovalo vsakterim
uničevalnim pokusom.

Tako stoji ta častitljivi orjak pred nami,
ta turen Davidov! Kolikor ozidja in poslopij
koli je v pretečenih stoletjih kakor gob <
zrastlo okrog njega, vse je v teku let zopet
propadlo, vse se zvrnilo v prah in pepel, —
sam on je preostal iz neznanih starih časov.

— Dandanes je stavba sama dolga 20 me¬
trov, približno tudi tako visoka in široka, ali
zavoljo svoje vzvišene lege na skali se vidi
daleč na okrog; turško vojaštvo ima v njem

181

svoja skladišča. V precejšni visočini kažejo
okno, ki osvetljuje tesno čumnato, tako ime¬
novano molilnico (oratorium) Davidovo. Po
turški pravljici je to isti kraj, kjer se je
David poželjivo ozrl po ženi svojega soseda;
tu je delal ostro pokoro in spisal ve¬
čino svojih psalmov. Tudi slavnostna dvo¬
rana se še kaže, kjer je baje stal prestol
Davidov in Salamonov.

V spodnjih delih turna so že za časov
Davidovih shranjevali vojaško orožje,
in druge bojne obrambne priprave
v veliki množini so bile tu naložene; —
kdor je bil na vrhu turna, imel je razgled
po vsi okolici, in raz njega se je obvladalo
celo mesto, tudi okolica se mu je morala
pokoriti. Tako je bil v davno preteklih časih
turen Davidov 1. močna obramba  tistim,
ki so prebivali v njem in 2. ob enem bil je
gospodar in poveljnik  mesta in oko-
lice. Z ozirom na te lastnosti pač prispo-
dablja sveta cerkev v lavretanskih litanijah
turen Davidov mogočni Devici Mariji in to
po vsej pravici. Le poslušajte!

I.

1. Nikdar premagan,  nikdar raz¬
rušen ali razdejan, podajaš turen Davidov
obrambo vsakemu, ki se zateče v tvoje
ozidje, — kako lepa podoba si preblažene
Device Marije! Marija bila je prosta izvirnega,
pa tudi vsakega osebnega greha, tako da
stari sovražnik človeškega rodu nikdar in

182

niti za trenutek ni imel nobene oblasti čez
Njo, ki je obenem mogočna obramba svojih
zvestih častilcev, kakor moli sveta cerkev,
,,da še nikdar ni bilo slišati, da bi Marija
koga zapustila, ki je nje pomoči prosil, se
zatekel pod njeno obrambo!“ — Kaj vendar
da moč in pogum premnogi bogoljubni duši,
da vkljub vsem burjam in skušnjavam sveta
in satana ostaja stanovitna v dobrem kakor
nerazrušljiva trdnjava, pravi turen Davidov?
Mogočno varstvo Marije je, ki čudovito krepi
sicer slabe, ki dela iz nježnih devic junakinje,
da zastonj nad njimi skušajo svoje moči pe¬
klenske oblasti. Marijin prst je, ki pohotnežu
zažuga, da se plaho obrne od cilja svojih
poželenj —! Res, mogočno Marijino varstvo
je neprecenljiva dobrota, ki brani pojedinca,
ki pa varuje tudi sveto cerkev božjo pred
peklenskimi napadi.

2. Ščitov in bojnega orožja bilo je za
časov Davidovih vse polno nakopičeno v
turnu Davidovem, — prava orožnica ju¬
nakov.  Da zares, ponujajo nam vzgledi,
besede in dejanja Marijina ščitov in orožja
v preobilnem številu, s katerimi se more
človek, če le hoče, vspešno zoperstavljati
sovražnikom božjim in nje premagati.

Device uči s svojim lepim vzgledom
Marija: ponižnosti, čistosti, prave ljubezni
božje; matere opominja, da so pravi angeli
varihi svojim rodovinam in da. zdržujejo
svoje v strahu božjem; nizke uči zadovolj-

183

nosti v svojem stanu; mogočne opominja, se
ponižati !

Vsem, vsem je Marija mogočna pod¬
pora !

Veselemu je ona vzrok njegovega ve¬
selja, saj je tudi nam pripravila lepo
majniško pobožnost! — žalostnim je tolažnica,
resno svari tudi obupujoče: „Vi hudo sku¬
šani, pridite v svojih težavah semkaj in po¬
glejte še na moje bolečine!“ „Marija ni bila
nobeden dan, nobeno uro, noben trenotek
brez bolečin“ , trdi Tomaž Kempčan. In ali
smejo otroci tirjati, da bi se njim bolje go¬
dilo, kakor materi ? !

Ubogim pravi Marija: „Potolažite se!
Tudi jaz sem bila revna; v hlevu na slami
je moralo ležati moje božje dete !“

Če te preganja svet, ....  kaj za to?
Tudi Marijo je svet pregnal iz domovine in
z detetom božjim vred !

Oče, mati, v skrbeh sta si za časni bla¬
gor in večno zveličanje svojih otrok, . . .
o zatecita se k božji Materi Mariji, ki je tudi
svoje dete v velikih skrbeh iskala, . . . ona
pozna skrbi dobrih starišev, podpira in tolaži
nje !

Vsaki stan, kristjani vsake starosti imajo
na Mariji svoj uzor, najlepše zrcalo bogo-
ljubnega življenja. Posebno še ženski spol
zateka sc k nji rad z vso gorečnostjo. Ime¬
nuje se zategadel ženski spol tudi „pobožni
spol“ in to po vsi pravici tako dolgo, do¬
kler živi po najlepšem vseh vzgledov, po

184  —

vzgledu Marijinem. Imenuje se pa ženski
spol tudi „slabi spol" in to tedaj po krivici,
če je oborožen z orožjem iz „turna Davido¬
vega", ker takrat je nježna devica močna
nasproti navalom satanovim, močna je takrat
v svoji brezkončni potrpežljivosti slabotna
hišna mati nasproti najhujšim burjam življenja.
Izmed vsega orožja pa iz „turna Davidovega"
je krščanska ponižnost tista zlata čednost,
z katero obdaja Marija ženski spol in ga
stori tako zmagovalnega nasproti vsem silam
strasti in greha!

II.

Turen Davidov v Jeruzalemu ponuja iz
svojih visokih lin krasen razgled po vsi
okolici, ob enem je v resnici tudi gospodar
vse okolice,— lepa podoba svetovne
nadvlade Marijine.  Že ime „Maria“
samo pomeni : „ vladarica", „gospa“. Pač po
naredbi božji je dobila Marija tako ime, s
katerim se je že naprej označila njena pre¬
dnost v vsem stvarjenju božjem in njena nad¬
vlada po vsej bodočej krščanski zemlji.

1. Vse se voljno pokori, kar je krščan¬
skega, gospej Mariji. Kje je najti dežela, ki
bi se bila mogla vspešno ustavljati tej
mogočnej vladarici src! Na Kitajskem žolti
mož, v Sudanu črnuh-zamorček, . . . rudeči
Indijanci Amerike, . . . bledolični Polinezi,

. . . molijo z navdušenjem: „Ave Maria!" —
Narodi Egipta, ki so nekdaj božjo čast iz¬
kazovali rastlinam in živalim, glejte jih kle-

185

čati pred podobo „sitfi Miriam“ — gospe
Marije !

Po vsem katoliškem svetu pa posebno
v teh dnevih slavno vlada kraljica maj-
nika.  Nepopisna je lepota in blesk njenih
oltarjev po velikih mestih in to tudi v sre¬
dini drugovercev, v Berlinu, v Londonu, v
Carigradu, pa tudi borne pogorske cerkvice
naše Njo slavijo in Nji z veseljem daruje
ljudstvo cvetje svojih vrtov in misli in ob¬
čutke svojih vernih src; da celo katoliški
jetnik v Sibiriji si je rešil iz vsega svojega
imetja le podobico Marijino za majniško po¬
božnost !

Otroci in potomci nekdanjih ljudožercev
rajajo v bornih svojih cunjah okoli Ma¬
rijinega oltarčka!

Mnogi imajo premagovati velike po-
težkoče. Glejte divjake severne Amerike,
kako z daleč prihajajo v svojih šibkih čolnih
po deročih rekah in čez široka jezera k
hišici misijonarja, da se udeležijo majniške
pobožnosti! — Pa nič manjše, kakor teh
daljnih Marijinih častilcev, bode tudi plačilo
naših pridnih služabnikov in poslov, ki morajo
zelo rano vstajati, da se morejo udeležiti
majniške pobožnosti, ne da bi zanemarjali
svoje stanovske dolžnosti in opravke.

Tako se kristjani vseh jezikov, vseh
dežel shajajo in se bodo vedno shajali k
slavi gospe Marije, — „turen Davidov“ je
premagal svet!

186

2. Da je pa ta svetovna nadvlada Ma¬
rijina bila človeškemu rodu vsikdar le v
veliko korist, kdo bi hotel to še tajiti!?
Kaka je gospa, taka so njena povelja in ta¬
ko se tudi izvršujejo! Ker je pa le samo
blago, dobro, bogoljubo, kar Marija od svojih
častilcev zahteva, zategadel njo ljubijo in
radi sledijo njenim stopinjam. In nasledki
tega? Izobilje božjih milosti po celem svetu,
prenovljenje src, da — prenovljenje obličja
zemlje !

Sklep.

Tako je postala Marija „turen Davidov",
močna obramba celega krščanstva, da po
pravici trdi sv. Anton Padovanski: „Vsi so¬
vražniki bežijo, če prihaja kraljica nebes!"
— Vzgled Marijih čednostij je kristjanom
najboljše orožje in njena nadvlada najslajši
jarem krščanstva.

Preljubi! Zaupajmo torej za Bogom in
Odrešenikom najbolj v našo nebeško kraljico
Marijo in storimo radi, kar nam svetuje ve¬
liki oznanjevalec Marijine slave, sv. Bernard:
„V nevarščinah in v stiskah, v vseh dvomih
spomni se Marije, kliči na pomoč Marijo!
Njeno ime naj ne zmanjka nikdar v tvojih
ustih, naj ti pa bode zapisano tudi v srce!
Da pa boš zares dosegel njeno priprošnjo,
glej na vzgled njenega življenja na zemlji !•
Če temu vzgledu slediš, ne zablodiš nikdar
na postranska pota; če se k Mariji zatečeš,
ne bode ti nikdar obupati; če te ona pelja,

187

ne boš opešal; če ti je le naklonjena ona,
bodeš gotovo dosegel cilj svojega potovanja! 4 '

Da bodemo tedaj vredni spoznani varstva
Marijinega, vzdihnimo iz globočine src da¬
nes in vsikdar. kadar molimo lavretanske
litanije:

Sveta Marija, turen Davidov, prosi za
nas! Amen.

188

18 .

Na prostoru žalovanja Judov v
Jeruzalemu.

,,In če bodete vaše roke na široko raz- *
prostirali, bodem vendar proč od vas
obrnil svoje oči; in če bodete tudi mnogo
molili, vaš vendar ne bodem uslišal."

(Iz. 1 , 15.)

Južno-izhodni kot trdnjave jeruzalemske
je tako imenovani tempeljski prostor,
kjer je stal nekdaj glasoviti judovski tempelj.
Visoko ozidje obdaja prostor čveterokotno.
Turki imajo sedaj tu tri svoje krasne mo¬
lilnice, kraj pa imenujejo „haram-eš-šerif“
(prostor sodne hiše). Kristjani, ki si hočejo ,
ogledati turške molilnice, morajo imeti pi¬
smeno dovoljenje — drago plačano! — od
paše jeruzalemskega, Judom pa je vstop
na tempeljski prostor sploh prepo¬
vedan.  Pač se priplazi semtertje po noči
skrivaj na tempeljski prostor kaki posebno
goreči Židov, a ga s kamenjem pobijejo, če
ga zasačijo turški derviši. — Vhod je na
zahodni strani iz judovskega mestnega dela. «.
Na desno roko zunaj tega vhoda je staro¬
davno visoko ozidje iz mogočnega rezanega
kamna (gotovo še iz časov kralja Salamona!)
in prostor pred njim sc imenuje „kraj žalo¬
vanja Judov v Jeruzalemu 11 , Tukaj se shajajo
Judje vsaki petek popoldan ob 3. uri —
čudovit slučaj, ob uri smrti Kristusove! Njim •

189

ponienja pa sicer ura samo predvečer sobot¬
nega počitka; — in žalujejo po izgubljeni
svoji slavi, a tako nehote vendar izpolnujejo
besede, katere je govoril Jezus jokajočim
ženam: „Jokajte se čez sebe in svoje otroke!“

Hoditi na ta kraj žalosti, je v Jeruza¬
lemu starodavna navada Judov. Ko je rimski
vojvoda Titus 1. 70 po Kr. r. razdejal mesto
Jeruzalem in tempelj, da „ni ostal kamen na
kamnu“, izgnal je tudi vse Jude, ki so ostali
živi; dovolil jim je le o gotovih dnevih pri¬
hajati za kratek čas žalovat na porušeno
ozidje tempeljna. In 300 let pozneje piše sv.
Jeronim ravno o tem „prostoru žalovanja“:
„Do današnjega dne je prepovedano Judom
priti v Jeruzalem razven žalovat in jokat“.
(S. Hier. in Sophon. 1, 15.)

Na kraj toraj žalovanja Judov v Jeru¬
zalemu! Bilo je veliki petek popoldan, ko
se je podajal romar tja na pot. Gnalo gaje
gledat bolečine, sočustvovat z boljo, ki že
skoraj dvatisoč let razjeda najboljše izmed
pravovernih židovskega ljudstva. Tu na tem
kraju žalovanja videl je može, žene, otroke,
sive starčke, židovske ljudi iz vseh
stanov, iz vseh dežel sveta, kako si zakri¬
vajo v preveliki bolesti obličje, kako na glas
vpijejo, popevajo psalme, molijo svoje lita¬
nije in zopet nemo roke vijejo, se gladkega
zidovja oprijemajo, z glavo ob zid udarjajo,
tolažbe iskajoči v svoji tugi. Glej tu nekdaj
izvoljeno ljudstvo božje, ki zdaj brez domo¬
vine blodi po svetu na okrog, enako Kajnu,

190

brez miru, kakor mu je (ljudstvu) bilo pre¬
rokovano: „Mnogo, mnogo dni boš brez
kralja in kneza, brez daritve in oltarja. “
(Osea. 3, 4.) — Mnogi zopet sključeni sede
na zemlji in tiho se solzeči premišljujejo o
zgubljeni slavi svojih očetov. Vse je tu tako
otožno, ganljivo, srce pretresu j oče, zdi se,
kakor da bi se moral pad tempeljna ob¬
jokovati z ravno tolikimi solzami, kakor se
je v njem nekdaj prelilo krvi na oltarjih
klavnih daritev.

In vendar zastonj je vse, zastonj! Mika
me, da bi stopil tje k častitljivemu starčku
rabinu, ki kakor otrok tarna, in ponudil mu
bukve preroka Jeremija z opominom, saj je
dovolj učen, naj bere rajši in razloži tudi
svojcem tote  besede: „Kaj vpiješ čez svoje
uničenje! Neozdravljiva je tvoja bo¬
lečina!  Zavoljo množine tvojih hudobij in
zavoljo velikih tvojih grehov sem tebi to
storil, tako govori Gospod.“ (Jerem. 30, 15.)

Zastonj je ves jok, prazni vsi upi pra¬
vovernih Judov. Enega edinega izvol¬
jenega naroda  več ne bo nikdar; marveč
vsi narodi zemlje, ki stopijo v cerkev Kri¬
stusovo, so skupaj eno izvoljeno ljudstvo
božje. Pravoverni Judje, le berite preroke
vaše, v njih najdete zapisane te besede ti¬
sočkrat !

Ganljivo, a ob enem jako podučljivo za
nas je to jokanje Judov na prostoru žalosti
v Jeruzalemu. Pokusimo toraj danes tukaj
v duhu takorekoč pelin Judov  (1.) in

191

skušajmo iz te grenke rastline pripraviti za
kristjane (2.) hasnovito zdravilo.

I.

Poglejmo tam trumo Judov tik ozidja
pod vodstvom še mladega rabija s črno
brado, črno dolgo halio ima prepasano okoli
ledij. Otožno začenja rabi na glas: „Zavoljo
tempelja, ki je razdejan!“ — Srce pretre-
sujoče odpeva ljudstvo: „Sedimo tu sami in
jokamo!“

Rabi: „Zavoljo palače, ki je osamljena...“
Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!"
Rabi: „Zavoljo ozidja, ki je porušeno ...“
Ljudstvo: „Sedimo tu sami iu jokamo!“
Rabi: „Zavoljo slave našega ljudstva, ki
je minula..."

Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!"
Rabi: Zavoljo slavnih naših mož, ki so
ponižani...“

Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!“
Rabi: „Zavoljo naših duhovnov, ki so
umorjeni...“

Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!"
Rabi: „Zavoljo naših kraljev, ki so za¬
ničevani ...“

Ljudstvo: „Sedimo tu sami injokamo!“
Tam na drugi strani molijo 79. psalm
Davidov. Nekaj besed razumevamo:

2. „Ki vladaš Izrael, usliši nas, ki kakor
jagnje vodiš Jožefa; ki sediš nad keru-
bimi, pokaži se!

192

3. Pokaži se pred Efraimom, pred Benja¬

minom in Manasetom; pokaži svojo moč,
o pridi, reši nas!

4. O Bog, o Bog pokaži nam obličje svoje;

in rešeno bo tvoje ljudstvo.

5. O Gospod naš močni Bog; kako dolgo

se še huduješ nad molitvijo svojega
služabnika ?

6. Za hrano dajaš nam kot kruh solze; pi¬

jača spet je polna kupa solz.

7. Mogočni Bog, ozri se na nas, pokaži nam

obličje svoje; in rešeni mi bodemo!"
Po kratkem molku in odmoru ponavljajo
se zopet prve litanije:

Rabi: „Zavoljo tempelja, ki je raz¬
dejan ...“

Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!"
Rabi: „Zavoljo palače, ki je osam¬

ljena.. .“

Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!"
Rabi: „Zavoljo ozidja, ki je porušeno..."
Ljudstvo: „Sedimo tu sami in jokamo!"
Tako grozno donijo nam ti pevski zbori
na uho! Pa je res tudi žalostno, to nekdaj
izvoljeno ljudstvo božje gledati v takem
ponižanju, gledati ga že 19 stoletij zavrže¬
nega od Vsemogočnega zavoljo svoje trdo¬
vratnosti. Ganljivo je poslušati te zveste
duše svoje vere, kakor zdihujejo in poljubu-
jejo ozidje, ki je bilo nekdaj priča lepših
dni, velikanskih slovesnostij in očividnih
božjih milostij. Zmes pa se nam zopet do¬
zdeva, kako da slišimo votli glas preroka

193

Jeremija: „Kaj vpijete čez svoje uničenje!
Neozdravljiva je vaša bolečina! Zastonj, za¬
stonj! Zavoljo mnogih vaših hudobij in za¬
voljo velikih vaših grehov sem vam to storil,
tako govori Gospod!“ — Tako so se izpol¬
nile besede najgrozniše kletve, — in kletve
se tudi izpolnjujejo! — ki so njo kedaj
blebetale človeške ustnice: „Njegova kri naj
pride čez nas in naše otroke!“ (Mat. 27, 25.)

Bridek je bil kelih, katerega je moral
piti Jezus naš Gospod, a grenka je tudi
kupa pelina, katero je Bog pripravil za pre¬
ostale izvoljenega ljudstva.

II.

„Njegova kri naj pride čez nas in naše
otroke! 14  Teh besed sicer kristjani niso kli¬
cali in ni se nam toraj bati, da bi se nad
nami tudi izpolnjevale. Pa če se spomnimo
brezštevilnih krivic, ki se v resnici delajo
krvi Jezusa Kristusa, če pomislimo razžal-
jenja, katera mora pri kristjanih v cerkvi
in zunaj cerkve, v srcih ljudi prenašati
Jezus Kristus, — tedaj mora opravičen strah
obhajati vernega kristjana: Kako se bo vse
to še enkrat končalo?! Judi so Kristusa
enkrat križali, brezštevilakrat ga križajo na
duhovni način njegovi spoznavalci! Poznajo
ga dobro, kakor ga ni poznala za¬
peljana judovska množica, in vendar ga kri¬
žajo! Zategavoljo se je bati, da bode prišel
tudi za kristjane čas, o katerem govori
prerok: „Takrat me bodo klicali na pomoč,

13

194

pa jih ne bom uslišal, povori Gospod.‘ £
(Jerem. 11, 11.)

Pač so trdna podlaga našega upanja
besede Gospodove: ,Jaz ti rečem, ti si Peter,
t. j. skala in na to skalo bom zidal svojo
cerkev in vrata peklenska je ne bodo pre¬
magala !“ Bog ne bode vzel zemlji svoje
cerkve ali nje do cela dal ponižati, pač pa
imamo v zgodovini vzgledov dovolj, kako
strašno j c včasih kaznoval nezvestobo p o-
jedinih dežela,  katerim-je za mnogo
stoletij odvzel sveto vero in njeni blagodejni
upliv, ob enem pa tem obilniše potoke svojih
milostij razlil drugod. Sveta dežela sama in
Jeruzalem sta nam tega živi priči in glasen
opomin! Za cesarja Konstantina začelo se
je tu ;rasno razvijati krščanstvo, ali cvetelo
je komaj 300 let in sedaj deželo in prebi¬
valce že tako dolgo stiska turški jarem!

Ljubi kristjani! Tudi v naših krajih po-
kazuje se strahovita nezvestoba do vsemo¬
gočnega Boga. Kdo nam je tedaj porok, da
njegova mogočna roka ne vzdigne šibe in
nas ne kaznuje tako, da se bodejo, ki pri¬
dejo za nami, huje jokali in zdihovali, kakor
današnji ostanki judovskega ljudstva!? Mo¬
gočno povzdigujejo sovražniki svete vere
svoje glave in mnogi kristjani njim pridno
strežejo, njim pomagajo pri njih peklenskem
delu, zgodi se pa lahko, da bodo enkrat njih
potomci jokali in zdihovali:

,,Zavolj naših lepih cerkva, ki so razvaline, —

Sedimo tu sami in jokamo!“

195

„Zavoljo naših lepih praznikov, ki so po¬
zabljeni, —

Sedimo tu sami in jokamo!“

„Zavoljo tiste vere, katero so sramotili naši
očetje, —

Sedimo tu sami in jokamo!“

Zavržena, zaničevana, le še tolažba
revnega ljudstva in bolnikov je na mnogih
krajih naša največja skrivnost: sveto Rešnje
Telo. Veliko je število očitnih sramotilcev
te verske skrivnosti, a tisočkrat večje je
število nje skrivnih sovražnikov, ki njo bogo¬
skrunsko sprejemajo v svoja srca. Bati se
je zelo, da bodo enkrat pozni vnuki tarnali:
„Zavoljo tabernakelja, ki je onečaščen, —
Sedimo tu sami in jokamo! 14
„Zavoljo daritve svete maše, ki nam je od¬
vzeta, —

Sedimo tu sami in jokamo! 14
„Zavoljo naših otrok, ki ne dobivajo več
angelskega kruha, —

Sedimo tu sami in jokamo! 14
„Zavoljo naših umirajočih, ki so brez svete
popotnice, —

Sedimo tu sami in jokamo! 44
Prostozidarji, ki so prisegli smrt cerkvi
in njenim duhovnikom, smrt tudi krščanskim
kraljem in oblastnikom, povzdigujejo vedno
ponosneje svoje glave; kristjani pa, nekateri
vedoči, drugi nevede, pomagajo njim, ker
podpirajo njih podjetja, kupujejo njih časnike
in knjige. Potomci takih kristjanov bodo
enkrat morali zdihovati in jokati:

13 *

196

„Zavoljo naših mašnikov, ki so umorjeni, —
Sedimo tu sami in jokamo!“

,,Zavoljo krščanskih kraljev in poglavarjev,
ki so pregnani, —

Sedimo tu sami in jokamo!“

„Zavoljo božje pravice, ki je iz sveta iz¬
ginila, —

Sedimo tu sami in jokamo!“

Kristjani! Delajmo torej, dokler je še
dan, ker ako so enkrat stalno zmagale čez
našo vero in nravnost, čez pravico in resnico
sovražne moči, potem bodo tudi one vladale,
k škodi pa bode prišlo čez naše lepe po¬
krajine še prekletstvo božje.

Sklep.

K Mariji se zopet hočemo obrniti v
vseh teh naših mračnih slutnjah, k njej se
zateči, o kateri poje v preroškem duhu sveta
cerkev: „Veseli se, Marija Devica, vso krivo-
vero na celem svetu si ti sama premagala!“
— O, naj vendar Marija ogreje za sveto
vero mnogih kristjanov trda srca, — naj
vzdrami mlačneže in oživi zopet v njih
spomin nam krščansko pravičnost; zmede in
uniči na naj vse naklepe sovražnikov, da
tistim, ki prihajajo za nami, ne bode trebalo
jokati in zdihovati, vpiti in tarnati po zgu¬
bljeni sreči, marveč da se veselimo napredka
Cerkve božje na zemlji in do konca veseli
slavimo njene praznike.

Molimo! Vsemogočni, večni Bog, ki tudi
nezvestega judovskega ljudstva ne izklučuieš

197

popolnoma iz svojega usmiljenja, marveč k
tvoji slavi prav mnoge izmed njih pripelješ
k pravemu spoznanju resnice, usliši to našo
prošnjo, s katero tudi za nje k tebi kličemo,
da bi enkrat spoznali resnico tvoje luči,
Jezusa Kristusa, in se rešili iz svoje teme
in zmot.

O Marija tudi ti, pomočnica kristjanov,
ki vse ljudi objemaš z materinsko svojo
ljubeznijo in nikogar pogina ne želiš, ozri
se v ti slovesni uri posebno še na tiste duše,
ki od satana zaslepljene, bivajo v naši sre¬
dini; razsveti jih, da bodo zapustili svojo
krivovero in vse svoje zmote in prišli do
pravega spoznanja Boga in njegove svete
Cerkve. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

— 198 —

19 .

V dolini Jozafat.

„ Vzdignite se in pridite v dolino Jozafat;
ker tam bodem sedel, da sodim vse na¬
rode na okrog !“ (Joel. 3, 12.)

Med Jeruzalemom in Oljsko goro je ozka
globoka dolina, razprostirajoča se kake pol
ure hoda od severa navzdol na jug; ljudstvo
imenuje dandanes dolino „wadi Silwan“, to
je — dolina Jozafat.  Po dolini se pre¬
taka le v deževnem času dereči-potok Kidron
(Cedron, po naše „Črna“), čez starodavni ka¬
menih most se pride iz mesta na goro. Čez
ta most je hodil vedno Odrešenik, če je od
jordanske izhodne strani prihajal v Jeruzalem,
ali če se je podajal ob večerih ven iz mesta
tj e za Oljsko goro v vas Betanijo večerjat
in prenočit v gostoljubno hišo Lazarjevo. —•
O tej dolini prerokoval je prerok Joel: „In
zbral bodem (tako govori Gospod!) vse na¬
rode in peljal jih bodem v dolino Jozafat,
in se bodem tam pogajal z njimi“ (Joel. 3, 2.)
In zopet kliče prerok v imenu Gospodovem:
„Vzdignite se in pridite v dolino Jozafat;
ker tam bodem sedel, da sodim vse narode
na okrog!“ (Joel. 3, 12.)

Tukaj v tej dolini obstal sem nekega
dne, prišedši skozi svetoštefanska vrata iz
Jeruzalema. Obraz proti jugu obrnjen imam
pred seboj na desni veličastno ozidje mesta,
na levi strani zeleni se Oljska gora, tla in

199

obe strani doline Jozafat pa ste gosto po¬
sejani z nagrobnimi spomeniki iz starodavnih
časov. Pač malo je krajev, ki vzbujajo v
romarju toliko resnih misli in občutkov, ka¬
kor ravno ta dolina. Sveti mir vlada na okrog
in nič ne moti naših premišljevanj. Kakor
plaha srna se res tu ali tam prikaže v rjuho
zagrnjena človeška postava, pa nagloma
zgine, ko zagleda tujca; menda so gobovi,
ki se todi potikajo v podzemeljskih votlinah.

Dolina solz je dolina Jozafat: solzeč se
begal je po nji kralj David, ko se je moral
umakniti iz Sijona svojemu puntarskemu sinu
Absalonu. — Dolina smrti je tudi dolina Jo¬
zafat: mimo teh nagrobnih spomenikov no¬
sili so k pogrebu tudi blaženo Devico Marijo.
— Dolina Jozafat je kraj, kjer je človek
lahko zbranega duha. Po tej dolini hodeval
je marsikteri prerok, z neznosno boljo v
svoji trudni duši! Da, todi je hodil tudi
Odrešenik zadnjokrat — od zadnje večerje,
tu, potem tam čez most, malo navzgor, tj e
v vrt Getzemani, kjer je trpel neznosne dušne
muke, kakor poroča evangelist: „In potne
njegove srage so bile kakor kaplje krvi, kapa-
joče na zemljo“. (Luk. 22, 44.) — Tu je zares
pripraven kraj za sodnji dan, kakor ga je
v preroškem duhu gledal Joel. Dozdevalo se
mi je, kakor da gledam pred seboj preroško
njegovo častitljivo postavo in m i sli n a p o-
slednjo sodbo  so pretresale mojo dušo:
Tu nekje bode tudi tvoj prostor na
s o dnj i dan !

200

I.

Vsakteri bode stal na sodnji dan tam,
kjer je stal v življenju, za katero stran se
je odločil živ in kako je umrl. Tam bode
le dovršena ločitev duhov, ki se je pri¬
čela že tu na zemlji. Efrem iz Edese piše
o ti resnici tako-le: „Tedaj bodo ljudje
ločeni na vekomaj, otroci od starišev, pri¬
jatelj od prijatelja. Po dovršeni ločitvi bodo
pogubljeni vpili za odhajajočimi zveličanimi:
Srečno! Srečno ostanite na vse večne čase,
vi svetniki in služabniki božji! Srečno Ma¬
rija! Molili ste za naše dušno zveličanje, mi
pa po lastni krivdi se nismo hoteli zveličati.
Srečno križ, znamenje zveličanja! Srečno
rajsko veselje, srečno dežela izvoljenih!
Srečno vi vsi, videli vas več ne bodemo !
Zginjamo v prepadu polnem bolečin in muk,
zginjamo v brezdnu, iz katerega na vekomaj
ni upati rešitve !“

S temi besedami cerkvenega učenika iz
davno preteklih časov so rešeni tudi moji
dvomi, kje da bodem stal na sodnji dan ! —
Ako sem zvesto spolnjeval božje zapovedi
in cerkvene, stal bodem v vrstah onih, ki
bodo zaslišali tolažilne besede: „Pridite vi
blagoslovljeni mojega Očeta in sprejmite v
svojo last kraljestvo, ki vam je pripravljeno
od vekomaj !“ (Mat. 25, 34.) Gledal bodem
tedaj svojega Odrešenika v njegovem veli
čanstvu tudi jaz, ne bodem točil več nobene
solze, tedaj ne bode mi več treba s skušnja-

201

vami se vojskovati in ne več se greha bati. In
vse to, o radost prevelika, bode trajalo tak
vekomaj!

Ako sem se pa v življenju družil s so¬
vražniki božjimi, bodo tudi meni veljale
grozne besede Odrešenikove : „Poberi se

spred mene, ti prokleti, v večni ogenj, ki
je pripravljen hudiču in njegovim privržen¬
cem'/ 1  (Mat. 25, 41.) Gorje, gorje, kako stra¬
hovita obsodba! Milijon gromovih udarcev
bi bilo ložje prenesti, kakor te besede! Toda
skončano je ! Moral bodem na kraj trpljenja
in muk, v tisto strašno temo, kjer je jok in
škripanje z zobmi! In vse to bode trpelo
večno, na veke vekomaj! Kazalec ure stoji
še vedno mirno tam, kjer je obstal, ko se
je duša odpravljaja iz sveta v večnost: spre¬
membe ni na večne čase!

II.

Ko sem tako ob potrtem židovskem na¬
grobnem spomeniku v dolini Jozafat pre¬
mišljeval o sodnjem dnevu, zazdelo se mi je,
kakor da bi se začelo gibati pusto skalovje,
kakor da bi pokojni starodavnih časov iz
grobov povzdigovali svoje glave in kostenjake,
zdelo se mi je, da slišim glas: Kje ti se¬
daj stojiš?  O človek, pomisli, sedaj, ko
še živiš, imaš še vedno čas spremeniti svoje
stališče, sedaj še ti je mogoče pobegniti od
leve na desno stran, v večnosti ti to ne bode
več mogoče!“

202

Kje ti sedaj stojiš, nevernik,
bogataj? Oh, na levi strani si, „ker kdor
ne veruje, je že sojen !“ (Joan. 3, 18.) A jaz
te prosim, če ti je ljubo zveličanje tvoje duše,
postavi se, dokler je še čas na to-le mojo
desno stran!

In kj c sto jiš ti, zanič e val e c služ¬
be božje?  Tudi na levi! Ti nočeš moliti
skupno z drugimi kristjani, in vendar govori
božji Učenik: „Kjer sta dva, ali kjer so

zbrani trije v mojem imenu, tam sem jaz
v sredi med njimi!“ (Mat. 18, 20.) — Nočeš
k spovedi, ne k obhajilu, prazna ceremonija
se tebi  dozdeva daritev svete maše! Dobro,
zategadel pa tudi stojiš sedaj že na levi
strani, kjer bo tvoj prostor tudi sodnji dan!

Kjepastojišti, ki krivo obsojaš

svojega bližnjega?  Na levi strani! In
zakaj? Kristus pravi: „Po tem bodo ljudje
spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite
med seboj“. (Joan. 13, 34.) Ker si tedaj ti
s tvojim strupenim jezikom izvržen iz družbe
učencev Jezusovih na desni strani, moral si
stopiti na levo stran in tam bodeš, če se ne
poboljšaš, stal še sodnji dan!

In kje stojiš ti sužnik pohotno¬
sti?  Na levi, na levi! Za te prostora ni na
desni strani, ker si ostuden onim, ki so či¬
stega srca. Zategadel bodeš pa tudi na sodnji
dan tu v dolini Jozafat poln osramočenja in
divje boli vpil na levi strani v groznem
zboru: ,,Hribi padite čez nas, gore, pokrijte
nas!“ (Luc. 23, 30.)

203

Naj se nikdo ne zanaša, da bode utekel
sodnjemu dnevu. Vsi, vsi bodemo morali pri¬
čujoči biti, kadar bode Gospod prišel sodit
živih in mrtvih. In tista ura, tisti trenotek
se bo odločilo o vseh nas srečni ali ne¬
srečni večnosti! Kdo bi se upal dvomiti o
tej verski resnici? Vzemimo si torej resno
k srcu opomin prvaka apostolov: „Bratje,
potrudite se, Vaš poklic in Vaše zveličanje
si zagotoviti. Ker le tako bode se vam od¬
piral vhod v večno kraljestvo našega Go¬
spoda in Odrešenika Jezusa Kristusa“. (2.
Petr. 1, 10.)

Sklep.

Pa čemu se trudiš, zakaj tako zavzemaš,
ubogi romar v dolini Jozafat? Ali ne vidiš, da si
sam in da le kamenju pridigujcš? Vzdrami
se in poglej kvišku! Tam pred teboj precej
vzadi na levi  južni strani doline Jozafat je
znana „kolonija gobovih“, tistih vsega po¬
milovanja vrednih ljudi, ki so izvrženi iz
človeške družbe zaradi njih strašne nalezljive
bolezni, ki gnijejo na živem telesu in za
katere na svetu zdravila ni. Oddaleč že do¬
zdeva se ti, da slišiš njih milo vpitje (kakor
pripoveduje o deseterih gobovih sveto pismo):
„Jezus, sin Davidov, usmili se nas!“ (Luk.
17, 13.)

Postoj, poslušaj ! Ali ni to žuborenje
hladnega vira ? Da res, to je na desni
strani doline Jozafat, nasproti naselbini go¬
bovih: „Ain Šitti MirianV studenec Ma-

204

rijin! Hvala ti, nebeška Mati, za to okrepčanje
v tej resni uri! K Marijinemu studencu tje
se čem podati, se vsesti, namočiti žejno grlo
in okrepčati svoje trudne ude!

Ljubi kristjani! Dal Bog, da bi se ke-
daj na sodnji dan ne znajšli v koloniji go- ’
bovih, — gobova bolezen je podoba greha!
— tam kjer bodo zavrženi neuslišani, ne¬
razumljeni zastonj upili: ,Jezus sin Davidov,
usmili se nas!“ Ampak daj Bog, da se ve¬
selo snidemo na desni strani doline Jozafat
tu ob Marijinem studencu! Zato pa le po¬
božno vsikdar počastimo našo ljubo Gospo,
tedaj bodemo smeli, ko se bodemo iz tega
sveta ločili, zaupljivo klicati: Srečno, oče,
srečno, mati! Srečno, otroci, žena, brati,
sestre, srečno! Na veselo svidenje na sodnji
dan ob Marijinem studencu v dolini Jozafat!“
Amen.

205

20 .

Ob grobu Absalonovem — v do¬
lini Jozafat.

„Oko, ki zasramuje svojega očeta in mater,
ki ga je rodila, naj izkljujejo krokarji od
potokov, ali naj ga požrejo mladi orli.“
(Prov. 30, 17.)

Kolikorkrat le more, zapušča romar
jeruzalemsko ozidje in hiti proti solnčnemu
izhodu iz mesta, kjer ga pozdravlja iz bli¬
žine Oljska gora s svojimi premnogimi ime¬
nitnimi svetišči. Kakor včeraj, tako idimo
tedaj tudi danes skozi svetošte lanska
mestna vrata, podajmo se odtod navzdol do
potoka Kidrona, a nam že znanega staro¬
davnega častitljivega mostu tudi danes ne
prekoračimo, ampak zaobrnimo se tu zopet
na jug. Po kratkem romanju po dolini Jozafat
dospemo do starodavne, našim kapelam po¬
dobne stavbe s streho v podobi ostrega
stolpiča. To je grob Absalona,  prvoroje¬
nega sinu Davidovega. Sveto pismo pravi,
da je bil mož izvanredne lepote in ljudstvu
priljubljen, a da je bil puntar, ker je hotel
pregnati svojega očeta raz kraljevega pre¬
stola in sam postati kralj, da je udaril z
veliko vojsko na Jeruzalem in da je kralj
David moral pobegniti pred njim. Nad 3000 let

20to

že pač stoji ta spomenik, katerega si je dal
Absalon postaviti za svoj pokop . 1

V spomeniku najdemo celi kup kamenja,
tudi stene^ od zunaj se vidijo precej oško¬
dovane. Čemu to kamenje? Kdo ga meče
semkaj in poškoduje grob Absalona sinu i
Davidovega? —

Tiho, glejte ravno prihaja mala družba.
Spredaj hodi mož visoke postave in suhega
obličja, — očevidno je arabski beduin iz
puščave od nekod daleč okraj Jordana. Na
glavi nosi svitek iz pisane rute (turban),
tenki beli plajšč se okoli njega vije in de¬
loma po zraku plapola. Običajno dolgo puško
nosi v roki. Dolga polna brada dela obličje
ob enem resno in častitljivo, — tako in nič
drugače je izgledal pač sam očak Abraham.
Dva mladeniča, tudi oborožena, sledita mu.
Fred grobom Absalona obstojijo. Sedaj po-

1  Sicer pa Absalon prvotno ni bil tu pokopan,
marveč onkraj Jordana na planjavi efrajimski, kjer
sta sc prijeli vojski Absalonova in Davidova. Po
zgubljeni bitki pobegnil je Absalon pred svojimi
sovražniki, a medpotoma obvisel je s svojimi dol¬
gimi lasmi za hrastovo vejo; živinče pa, na katerem
je jezdil, oddirjalo je izpod njega naprej, loab, voj¬
voda Davidov, najde Absalona na drevesu viseti in
ga na mah prebode s sulico. Truplo položili so v
bližnjo jamo in ga s kamenjem zasuli. (2. Reg. 18,
17.) Zelo verjetno  je pa stare judovsko sporočilo,
da je kralj David dal pozneje truplo svojega ne¬
srečnega sina odkopati in semkaj v dolino Jozafat
prenesti, ker sicer bi se ljudsko mnenje, da je tukaj
pokopan  Absalon, ne ohranilo skozi vsa minula
stoletja tako živo.

207

tegne oče kamen izpod svoje obleke, — od
daleč onstran Jordana morebiti ga je prinesel
seboj! — vzdigne ga z desnico visoko in
govori: „Sinova moja! To je grob kraljevega
sinu, čegar oko je zaničevalo svojega očeta.
Proklet naj bo njegov spomin!“  Iz-
govorivši zažene z močno roko kamen proti
grobni kapeli Absalonovi, enako storiti mo¬
rata sinova in ne da bi nadalje kaj govo¬
rili, ide družba tiho svojo pot naprej.

Sedaj nam je pač jasno, odkod ti kupi
kamenja, odkod te razpokline na zidovju.
Pač menda že 3000 let imajo očetje navado
tu-sem peljati svoje sinove, da njim na oči-
viden in pretresljiv način vsadijo globoko v
srca pomen četrte božje zapovedi.

Eno sem si tudi jaz želel takrat, ko sem
stal pred „grobom Absalonovim“, vas
krščanski mladenči in hčere želel sem namreč
tu-sem pripeljati. Da, v duhu vas hočem
danes tako rekoč za roke poprijeti in vas
peljati v dolino Jozafat pred grob Absalonov!
Kamenja sicer ne bodemo metali na Absa¬
lonov spomenik; ali pa, — kdor izmed vas
se ni nikdar pregrešil zoper očeta in zoper
svojo mater, ta naj vstane in naj reče, da
tudi on hoče zagnati kamen v Absalona! —
vsi pa poslušajte moje besede:

„Pridite otroci, poslušajte me;
strahu Gospodovega vas hočem
učiti!“  (ps. 33, 12.)

1. „Spoštuj  očeta in mater, da boš
dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji!“

208

Če bi tega Bog ne bil zapovedal, bi moral
človek sam priti do spoznanja, da to že na¬
rava sama zahteva. Spomnite se vsak svoje
matere! Kako dobra je bila, ko ste bili še
slabotni! Kako potrpežljivo je prenašala za
vas ves trud! Kako dolgo, dolgo traja, da
si otrok ne more sam nič pomagati, in mati
mu je strežnica v vseh vsakdanjih potrebah,
dekla mu je —■ brez plače! — Spominjajte
se skrbnega očeta! Zaradi vas, svojih otrok
se je trudil in potil od rane zore pozno v
noč in ni počival, dokler da vas ni oskrbel
s potrebnim za prihodnje življenje. Po pra¬
vici vsklikne sv. Auguštin: „0 sin, kako
hudo sodbo si pripravljaš sam, če svojega
oslabelega očeta ne hraniš in mu ne povra-
čuješ s svojo ljubeznijo ljubezni njegove.“
In modrijan sv. pisma uči: „Spoštuj svoje
stariše v dejanju, v besedah, pa v vsi po-
trpežljivosti“. Nasproti svojim starišem nima
otrok tirjati nobenih pravic. Vedno ste,
vedno ostanete otroci svojih stariše v! In ni
okolščin, ni vzroka na svetu, ki bi vas
mogla odvezati od te dolžnosti! — Je že
mogoče, da včasih z vami prestrogo ravnajo,
pa sv. pismo vas opominja: „Rahli odgovor
zatere jezo!“ (Prov. 15, 1.) — Je že tudi
mogoče, da marsikaj bolje razumete, ker ste
se učili, in da bi menda bolje bilo, če bi po
vašem šlo, pa Bog vas ni postavil za uče¬
nike svojih starišev in od vas otrok Bog
ne bode računa tirjal za vaše stariše, pač
pa zapoveda, da spolnite voljo svojih starišev

209

2. Otroci morajo biti vsikdar radost
svojih starišev. Če se otrok na svet narodi,
se čestita starišem — in prav je tako! Ali
ni ganljivo gledati nežnega črvička, kako
kmalu začne spoznavati svoje dobrotnike in
nje razločevati od tujcev. Še ne more otroče
stati na lastnih nogah, a ročice že povzdi¬
guje k mamici, objema njo, njo poljubuje,
se stiska k maternemu srcu in nji skuša na¬
praviti veselje, kakor pač zna. In mati je
neizrecno zadovoljna v svoji sreči!

Potem otrok odraste, postane mladenič,
deklica. Stariši so upali, še večje veselje
kakor v mladosti, bodo na svojih otrocih
doživeli v poznejših letih, pa le prepogosto
se zgodi, da so si izgojili — gada, ki pika
njih ljubeče srce. Mislili so pomoč in obrambo
imeti v otrocih na stara leta, pa zrastel njim
je zmaj, ki spušča zadnje kaplje njihove
krvi. Pa taki otroci naj si dobro zapomnijo
besede sv. pisma: „Oko, ki zasramuje svo¬
jega očeta in svojo mater, ki ga je rodila,
naj izkljujejo krokarji od potokov, ali naj
ga požrejo mladi orli!“

3. Otroci imajo v stariših najboljšo
podporo  celo svoje življenje. Le misli n.
pr. nazaj na tiste čase, ko si se vil v velikih
mukah na bolniški postelji. Hudo je bilo, a
trpeli so dobri tvoji stariši s teboj, ti po¬
streči in pomagati njim je bila svetla marsi¬
katera dolga noč. — Ali ko je hudoben
človek ogoljufal tvoje srce za vso srečo na
zemlji in za zveličanje, ko si postala, deklica,

14

— 210  —

žrtev brezvestnega zapeljivca, ko si pred
vsem svetom stala osramočena, v posmeh
tvojim znancem, kdo bil je tistokrat, ki je s
teboj trpel? Ljubi stariši, mati tvoja je bila,
ki j e noč in dan prelivala bridke solze za
nesrečno svoje dete; oče se je togotil, a srce
mu je krvavelo za zgubljeno tvojo srečo in
poštenje. — Nevaren je čas izvolitve stanu.
Mladi človek stoji tukaj kakor na razpotju,
potov je več, a kteri je za njega pravi?
Svet postopa sedaj sebično z' mladim člo¬
vekom, skuša se na njem in njegovih vrlinah
okoristiti in zategadel, če svetuje, svetuje
pač le sebično. Ne tako stariši! Svetu torej
modri mladenič ne zaupa brezskrbno svojih
ciljev, svojih dvomov, pač pa sme hčerka
zaupati in zaupa vse skrivnosti svojega srca,
vse svoje mlado hrepenenje ljubi materi! In
kako je ponosen oče, kako srečna mati, če
moreta biti prva in edina svetovalca sinu,
hčere!

4. Otroci so tedaj pa tudi veliki dol¬
žniki  svojih starišev. Preljubi! koliko mater
umerje v velikih bolečinah zavoljo svojih
novorojencev. Ali se ne prigodi večkrat, da
položijo novorojeno dete v naročje očetovo,
mater pa v hladni grob!? Na cesti, ki pelja
iz Jeruzalema na jug, že blizu Betlehema
stoji ob desni strani priprosta kapela, „grob
Rahele“, žene očaka Jakoba, one pomilovanja
vredne matere, ki je umrla pri porodu Ben¬
jamina, najmlajšega brata egiptovskega Jo¬
žefa. Jakob je takrat prihajal iz Mezopota-

211

mije in je tu pred Betlehemom razprostrl
svoje šotore ter počival z vsemi svojimi
ljudmi in čredami. Tu se mu rodi Benjamin
t. j. „sin bolečin“, ker mater, svojo ženo,
za katero je služil Labanu v Hauranu 12 let,
mora tu pokopati. Grob nesrečne matere
Rahele, pa še dandanes po 4000 letih ni po¬
zabljen, Židinje, Arabljanke, Turkinje in
kristjanske žene nahajamo tu vedno v iskrene
molitve zamišljene. Glej tudi židovska in mo¬
hamedanska mati uči svoje hčerke, kakor
oče ob grobu Absalonovem, da rade po-
vračujejo z otroško ljubeznijo materi velike
prestane bolečine in skrbi.

In še nekaj pomislimo! Živali dobijo od
Stvarnika že pri rojstvu svoje srajčice in
svoje suknjiče, na svet si je seboj prinesejo,
ne tako človek! In črvič in pišče, ribica v
vodi in srnka v planini si zna kmalu poiskati
svoj živež; kako daleč pač za temi zaostaja
tolike skrbi potrebno človeško mlado bitje!
Kako dolgo traja, da zna vsaj že samo jesti
— in potem šele, kedaj se nauči, si dobiti
hrano samo! Dotlej pa gre vse od trudov
matere, od žuljev očeta in velikanski so
včasih izdatki starišev za svoje otroke.
Otroci! kako brezsrčno bi pač bilo, starišem
njih skrbi ne hoteli vračati z ljubeznijo in
hvaležnostjo!

5. O ljubi otroci! Ne pozabite pa še
tega nikdar, nikdar. Dobri otroci so starišem
na stara leta boljši lek,  kakor vsa zdra¬
vila, krepkejša pomoč v težavah starosti,

14 «

212

kakor vsak življenski balzam. Otroška lju¬
bezen pomladi' stariše, ohrani njim zdravje,
podaljša njihovo življenje. Stari oče pri
veselju, ki mu ga delajo dobri otroci, po¬
zablja na težo svojih let, in solzice radosti
igrajo mu v očeh, ko stopa rahlo proti hiši
božji molit, prosit blagoslova božjega za
svoje ljube. Vsemogočni pa rad usliši nje¬
gove prošnje, saj pravi sv. Duh: „Blagoslov
očetov zida otrokom hiše“. (Eccli. 3, 1.)

Konec.

Zdramite se krščanski otroci sedaj in
se spomnite, kje smo: pred grobom Absalo-
novirn v dolini Jozafat, kjer bo se enkrat
vršila poslednja sodba. Morebiti ste do sedaj
mnogokrat grešili zoper 4. božjo zapoved
in ste bolj vredni prokletstva, kakor blago¬
slova svojih stariševl! — Še ne doni tro¬
benta sodnjega dne danes na vaše uho, še
se bodete in sicer kmalu zopet vrnili vsak
na svoj dom, k svojim opravilom, v bližino
svojih starišev. Pa poprej kakor mi zapustite
ta kraj (današnjo majniško pobožnost), sto¬
rite mi trden sklep, zanaprej biti in ostati
dobri otroci svojih starišev, kjer le mogoče
jih razveseliti, kakor je ljubi Jezus delal
veselje svoji sveti materi, da ne bode enkrat
tam pred grobom Absalonovim v dolini
Jozafat donele na vaše uho, hujše kakor
grom iz gore sinajske, strašne besede pro¬
kletstva večnega sodnika.

*

* *

213

Molimo !

O Jezus, ki nisi bil pokoren samo svo¬
jemu nebeškemu Očetu, pokoren do smrti na
križu, marveč ki si celih 30 let svojega
dragocenega življenja v to porabil, da si z
najpopolnejšim spolnjevanjem vseh dolžnostij
tudi do svoje pozemeljske matere Marije in
rednika sv. Jožefa dal najlepši vzgled krš¬
čanskim otrokom poznih let, razsveti danes
tukaj zbrano mladino, gani njih otroška srca,
da bodo trdno sklenili, 4. zapoved božjo
vedno in povsod z veseljem spolnjevati in
da bodo v tem sklepu ostali stanovitni do
konca. Amen.

214 —

21 .

Mrtvo morje.

„Ako rečemo, da nimamo nobenega greha,
tedaj se sami sebe ogoljufamo in resnica
ni z nami“. (1. Joan. 1, 8.)

Mnogokrat se sliši govoriti' „Greha ni!
To vse ni tako, ni tako strogo razumeti,
kakor razlagajo duhovniki!“ — Ali je to res?
Ali je tisto, kar mi priprosti ljudje imenujemo
greh, res kaj tak slabega ? — res taka, večne
kazni vredna hudobija? Da, je, žal, da! Ža¬
losten dokaz za to so nam najpoprej že
časne in večne kazni, katere si grešnik na¬
koplje, ker slabo seme more le slab sad
obroditi in hudoba more svoje služabnike
poplačati le s hudim. — Še jasniši dokaz,
kako strašen je greh, nam je pa bridko
trpljenje našega ljubega Odrešenika, nad ka¬
terim zdihuje njegov najljubši učenec: „Ranjen
bil je zavoljo naših hudobij, tepen, umorjen
zavoljo naših grehov!“ (Joan. 53, 5.)

O hudobiji greha prepričamo se še bolj,
ako se ozremo na pojedine strasti posebej.
Ali je napuh res greh? Da, to nam jasno
dokazuje grozna kazen prevzetnih angelov:
Iz svetlih nebeških duhov postali so ostudne
peklenske pošasti!

Ali je nečistost greh? Da, to,nam jasno
priča grozna kazen božja, ki je zadela mesti
Sodomo in Gomoro, to je: tiste kraje, kjer

215

se dandanes razprostira mrtvo morje.
(1. Mojz. 19.) Nekdaj bil je to najkrasnejši
del doline jordanske s polji, vinogradi in
sadonosniki zlatih jabolk, kraj rajskolcp,
sveto pismo ga imenuje „goj zdno dolino“,
ki je podajala se svojimi palmovimi gozdi,
hrano in senco trudnemu potniku. Pet cve¬
točih mest: .Sodoma, Segor, Seboin, Gomora
in Adama kinčalo je nekdaj gojzdno dolino.

In glejte, . . . kako žalostno je tu sedaj!

Velika bila je tedaj lepota teh krajev,
a še večja bila je hudobija njih prebivalcev,
posebno ostudni pa ste bili mesti Sodoma
in Gomora v svoji nečistosti, v tistem grehu,
kateregu katekizem imenuje mutasti ali so-
domski greh. In zadela je kazen Sodomo,
kakor zadene kazen vsakega velikega greš¬
nika ! Preveč hudobno, preveč pokvarjeno
namreč bilo je to ljudstvo, kakor da bi še
zmožno bilo, spokoriti se ali vsaj eno dobro
misel obuditi, tako, da celo priprošnja pra¬
vičnega Abrahama ni mogla odvrniti pre¬
teče nesreče, ker niti 10 pravičnih ni bilo
najti v gojzdni dolini. „Tedaj je Gospod dal
čez Sodomo in Gomoro deževati žveplo in
ogenj iz nebes in je uničil mesta in vso
okolico, vse prebivalce mest in vse rastline
na zemlji“ (1. Mojz. 19, 24.) Velika voda,
napita žvepla in smole (nafta), to je dandanes
mrtvo morje, ki krije v svojih globočinah
nekdanjo rajskolepo gojzdno dolino. Jordan
reka se izliva tu sem, od koder ne odteka
več, najbrž scela izhlapi.

216

Obhodil sem precejšnji del obali mrtvega
morja, kopal sem se v njegovi kristalno-čisti
vodi in premišljeval sem marsikaj, ali ene
misli se nisem mogel nikakor otresti, vedno
in vedno mi je prihajala ta misel namreč:
Kako natančna podoba velikega
grešnika je pač ta skrivnostna
mrt va voda!

Le poslušajte!

1. Kjer je dandanes, mrtvo morje,
bile so nekdaj krasne livade  in cela
okolica, tudi dandanes tako pusto bližnjo
sivo gorovje je bujno zelenelo. Sedaj ni
videti daleč, daleč na okrog nič drugega,
kakor golo skalovje, kar je ravani, je peščena
puščava in solnce strahovito pripeka! —
Neizmerno lepa so mlada leta nedolžnosti,
rajskim livadam enaka, zbirališča nebeških
krilatcev. Če se pa mladi človek zakoplje v
velike grehe, izginejo mu izpred oči naen¬
krat livade mladosti t. j. milost božja, pred
njim se začenja razprostirati nedozirna pu¬
ščava, kjer solnčni žarki (slabe vesti) hudo
pripekajo, tedaj se prične dolga, dolga vrsta
tistih pustih dni, v katerih je ubogemu trpinu
življenje le velika butara, katero, če le
more, proč od sebe vrže!

2. Z žveplom in smolo nasičena voda
mrtvega morja razširja svoj neprijeten
duh daleč na okrog.  Že davno prej ko
romar more zagledati mrtvo morje, čuti ne¬
prijetno nje bližino. Prav tako veliki grešnik!
Njegova usta so žrelo, iz katerega izhlapujc

217

neprenehoma mnogo pohujšanja in prej še,
ko si videl njega samega, spoznal si, da je
blizu, po govorih in obnašanju tistih, ki
stanujejo v njegovi hiši. — Zanikarnega
gospodarja spoznavaš, ne da bi videl nje¬
govo žalostno postavo, spoznavaš ga že zun aj
na dvorišču, v vrtu, na vseh štirih oglih nj e-
gove bajte, ki propada. Tako ni potreba, da
si grešnika dobro ogledaš iz bližine, ker že
zdaleč se spoznajo na marsikaterem človeku
sledovi njegovega nenravnega življenja, in ne
dajo se ti nikakor odpraviti ti nesrečni sle¬
dovi, kakor se ne da pregnati iz mrtvega
morja silni smrad njegovega žvepla in nafte!

O, ljuba mladina, glej, tebi v korist je
Stvarnik to vse tako odredil, tebi v opomin !
Varuj se tedaj vsega, kar je hudo in beži
iz krajev, kjer se žali Bog, da te sovraž¬
niki božji ne oropajo sreče nedolžne tvoje
duše !

3. Če pogledaš tj e čez površino mrt¬
vega morja, vidiš vodo lepo čisto in
prozorno  kakor steklo. Greh se tudi
mnogokrat slika kot nekaj lepega, korist¬
nega, potrebnega. Tako namreč očita svet
mlademu človeku ? „Zakaj prežiješ svoja
mlada leta v tako žalostni samoti G (Ali
modri ga zavrača : „Samota z mirno vestjo
ni žalostna, ampak je košček rajskega ve¬
selja !“) — Nadalje opominja svet: „Išči
si v mladosti razvedrila v veseli družbi!“
(Ali krepotni mladenič pravi: „Vesele

družbe nočem, če ni poštena družba !“) —

218

Človek se mora enkrat izdivjati!“ („Pa ali
je človek neumna žival, brez pameti, brez
proste volje !?“) — „Boije je, če se človek
v mladosti izdivja, kakor da se oznori v
starosti !“ („Pa ali mora to storiti ? Kdo ga
sili?“) — „Tvoje ostro in spokorno živ¬
ljenje je škodljivo zdravju, je nenaravno !“
(„Post in pokora še ni nikogar umorila,
pač pa se jih po nezmernosti, pitju, brezum¬
nem plesu le premnogo mladih ljudi zvr¬
nilo v prerani grob !“)

Tako in še na stotero drugih načinov
vabi svet mladino v greh! (Tako ga pa
tudi zavrača z vso odločnostjo modri mladi
človek, zvest si, da greh ostane, kar je,
greh, veliko zlo, zaničljivo pred Bogom in
pred ljudmi!)

4. Površje mrtvega morja je vsled ve¬
like teže vode čisto mirno,  nobenega še
tako malega valčka ne opaziš, če ti sicer
tudi jutranja sapa v lice pihlja? (ilej po¬
dobo navidezno mirnega grešnika, le navi¬
dezno zadovoljni in srečni njegov obraz!
Ali ta mir in ta zadovoljnost pogostokrat
ne izvirata iz čiste vesti, ampak človek le
hlini mir srca, ker vesti sploh več nima,
ker njo je zamoril z neštetimi svojimi hu¬
dobijami. — V srce res nikomur ne vidimo,
zategadel se varujmo predrzne sodbe. To
pa uči vsakdanja skušnja, da v marsikaterem
srcu gloda črv nemirne vesti od zore do
mraka, od mraka do dne, svet pa da tega
ne more prebrati iz vedrih lic in svetlih

219

očij. O mladina skrbi torej, da bode tvoji
veselosti vedno primerna čistost tvoje vesti!

5. Globoko na dnu mrtvega morja se
vidi semtertje razmetano belo kamenje,
morebiti razvaline nekdanjih stavb,
tedaj pogreznjenih mest ostanki, ki nas
tako živo spominjajo razvalin zgubljene
sreče in podrtin zgubljene nedolžnosti. In
naj si tudi mlada deklica po grehu še za-
dobi čast, odlično mesto, denar, recimo zlate
gradove, in si s tem še tako trudi ozaljšati
razvaline svoje nekdanje sreče nedolžnih
let, vse zastonj! Poštenje zgubljeno, zgub¬
ljeno za vselej! Zapravljena nedolžnost
enkrat, zapravljena na vse večne čase! Raz¬
valina ostane razvalina, če tudi njo zim¬
zeleni bršljan opleta od tal gor na vrh!

6. Nič živega  ni najti v mrtvem
morju, ne ribe, ne rastline, vse je mrtvo,
gluho. Tako je duša velikega grešnika
mrtva, mrtva namreč za Boga, mrtva za
vse lepo in dobro, mrtva za vsako nedolžno
veselje. In kako iz cele duše zoperna je
marsikateri grešnici nedolžnost njenih vrst¬
nic ! Nesrečnica nc miruje, ne zanemarja
nobenega sredstva, ne opusti nobene pri¬
ložnosti, ki se ji ugodna zdi, da ubogo
jagnje in bodi to njena lastna nedolžna
sestrica, ali že z dobrega ali z zvijačo, pri¬
lizovanjem, ali celo na pol šiloma potegne
doli k sebi v blato hudobije. Oh, da bi se
to res nikdar, ali da bi se vsaj tako gosto
ne prigodi!o!

220

7. Po kratki neprijetni kopel ji v mrt¬
vem morju, — storil sem to iz same rado¬
vednosti! — bile so mi roke dolgo časa
kakor s smolo prevlečene in ske¬
lelo  me  je. Tako veliko mladih ljudi
zabrede v greh le iz radovednosti, iz pože-
ljenja vse videti, vse slišati in povsod biti.
Šo pa posebno nekatere strasti, ako je v nje
zabredel mladi človek, iz katerih se potem
še težko kedaj izkoplje; hujše kakor smola
se ga oprijemajo spomini na prepovedana
pota in nehote ga vedno in vedno nosijo
noge zopet tj e nazaj. Uči se iz tega, ljuba
mladina, ogibati se prvega greha! Boj se
grešnega začetka!

8. Reka Jordan se izliva v mrtvo morje.
Ako se zaleti ribica iz Jordana  pre¬
blizu izliva, tedaj njo ob svojem koncu
silno deroča in široka reka potegne za
seboj v mrtvo morje, kjer mora uboga ži-
valica takoj brez rešitve klaverno poginiti.
Pač nji žveplena in smolnata težka voda ne
da več dihati. — Tako se zgodi s prem¬
nogo mlado nedolžno dušo, ki se pogumno
podaja v slabe tovaršije! Marsikatera deklica
tako dolgo ni hotela verjeti, da je nevarno
grešno znanje, ponočni shodi in plesi,
dokler se ni za svojo nevero britko po¬
korila.

Ljuba mladina, ne hodi torej iz var¬
nega Jordana, ki je tebi hiša starišev in
hiša božja, ne bodi radovedna, kako je v
mrtvem morju t. j. v grešnih priložnostih in

221

slabih tovaršijah! Zapomni si žalostno
usodo jordanske ribice, ki se je iz same
radovednosti dala od valov gnati preblizu
smrtne nevarščine, potem pa, ko se je ve¬
like nevarščine že zavedala, bila je uboga
ribica že preslaba, ni mogla več nazaj in
za seboj se njo potegnili močni valovi v
pogin!

9. Nekdaj bilo je mrtvo morje še širše
in globokejše kot dandanes, to je videti
na pobrežju, in menda tudi smrad bil je še
hujši kot dandanes, ker stari pisatelji pri¬
povedujejo, da je iz morja tu vstajal vedno
tak sopar, da tiče, ki so letale čezenj, niso
prišle do obrežja onstran, marveč so popa¬
dale omamljene med potom v vodo. —
Da res, mladi človek, ni dobro za tebe, če
se tudi le za kratek čas podaš v slabo
tovaršijo in si misliš: „Meni to ne more
škoditi; jaz sem močen dovolj in vem, kaj
delam!“ Sv. Avguštin namreč to trdi: „ Videl
sem padati celo cedrova drevesa libanon-
ska!“ In tudi kralj David je padel! Ti pa
nisi močnejši kakor orjaki dreves, niti
svetejši kakor tisti, katerega si je Bog sam
izvolil še kot pastirčeka za kralja iz¬
raelskega ljudstva! Bodi si tedaj kdorkoli,
ki to slišiš, vedi, v grešni nevarnosti velja
stokrat več „Ne hodi blizu!“ ali „Pobegni!“
kakor pa predrzno zaupanje na lastno moč
in v lastne čednosti!

222

Sklep.

Dobri otroci Marijini! Sedaj pa le hitimo
proč, za vselej proč od obali mrtvega
morja! Naj vam nič ne bode težavna ta
ločitev! In le prosimo sedaj in vsikdar prav
goreče Marijo, da nas na vse večne čase
obvaruje smolnatih vod mrtvega morja, —
greha in grešnih priložnosti!

Blagor duši, ki nikdar ni gledala
mrtvega morja pregreh! Ako pa je kdo
bil vendar tako nesrečen, o tedaj pa naj
le proč hiti, gnan od ostudnega vzduha, ki
tam veje, kakor romar proč hiti od obali
mrtvega morja tje k vedno zelenim bre¬
gom jordanskim,  tje tudi, kjer je kraj
krsta Jezusovega v reki Jordanu! Tam v
valovih jordanskih naj se skoplje in od-
mije z rok in nog skelečo smolnato skorjo,
t. j. naj obžaluje svoje nesrečne zmoto in
naj se nikdar več ne vrne k mrtvemu
morju, t. j. v poprejšnje grehe nazaj!

O Marija! Ti pa nas vse pokrepčaj v
naših dobrih sklepih, in razbistri naše du¬
hovno oko, da bodemo že zdaleč vedno spo¬
znavali grešno nevarnost, se tako varo¬
vali tudi vsakega videza greha in po tem
se gotovo ognili peklenskemu večnemu
mrtvemu morju, po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

223

22 .

Reka Jordan.

(Obnovitev naše krstne obljube.)

„Idite in učite vse narode in krščujte je
v imenu Očeta in Sina in svetega Duha!“
(Mat. 28, 19.)

Z blaženimi čuvstvi svetega strahu nav¬
dajajo romarja posvečeni kraji svete dežele.
Če le priprosti ostanek kamenitega stebra
še zaznamnjuje mesto kakega evangeljskega
dogodita, ali če celo nobenega vidnega zna¬
menja več ni in se je prostor svete dogodbe
le ohranil v spominu ljudi, je vendar po
samem spominu ohranil kraj in okolica še
vedno svojo čudovito moč, ki vzbuja blažena
verska čutila in nam sveto dogodbo živo
naslika pred naše duševne oči. In kar romar
morebiti poprej nikakor ni mogel zapopasti,
postaja mu jasno na kraju svete dogodbe
samem tako, da radostno vsklikne: „ Zopet
sem se za nekoliko približal spoznanju re¬
snice!“ To hrepenenje podi tudi romarja
vedno naprej, naprej!

Romar, ki je v Jeruzalemu, želi si vi¬
deti še sveto reko Jordan.  Najbližja pot
do cilja tja pelja „iz Jeruzalema v Jeriho“.
Zunaj Jeriha, sedaj revne beduinske vasi
ob Jordanu, je tudi tisti brod, na katerem je
pridigal dolga leta sv. Janez Krstnik, in tisto

224

mesto, kjer je Jezusa krstil. Jordan priteka
tu sem od severa, za eno uro hoda se na
jugu že izliva v mrtvo morje in izginja za
vselej. Ali tam zunaj Jeriha teče skozi ro-
dovito ravan. Sveti mir vlada vse na okrog
in ginjen posluša romar za hladnega po¬
mladanskega večera milo petje jordanskih
slavčekov (bul-biil), ki prebivajo in gnezdijo
v gostem grmovju pokraj reke. In ko se
isti romar drugo jutro k hladilni kopeli po¬
grezne v motno valovje jordansko ih se za
nekoliko krepkih udarcev kmalo nahaja v
sredini dereče vode, o kako' srečnega se
čuti tedaj! Poln svetega navdušenja spusti
se pod vodo, da zmoli apostolsko vero po¬
navljajoč svojo krstno zavezo s presveto
Trojico. Zares je to navada mnogih
romarjev, ponavljati v valovihjor-
dana svojo krstno obljubo!

V imenu Očeta in Sina in svetega Duha
smo krščeni. Če tudi človek ne bode
mogel nikdar zapopasti visoke skrivnosti
presv. Trojice, tukaj na mestu krsta Jezu¬
sovega — bi rekel jaz, — občuti njo bolj
kot kje drugod nekako v globočini svojega
srca in njo gleda v duhu tako, kakor se je
tukaj nekdaj razodela človeškemu rodu kot
Oče, Sin in sv. Duh. Zategadel se tudi vsak
veren kristjan še tukaj prav posebno spo¬
minja velike milosti sv. krsta,  kate¬
rega nas je deležna storila presv. Trojica
prej še, kakor smo sploh znali za kako
milost prositi.

225

I.

Eden  je Sin božji in po njem postali
smo vsi otroci božji, ker pri svetem krstu
nas je sprejel Sin božji vse za svoje brate
in sestre, storil nas tako otroke božje in
dediče nebes. Kolika čast. koliko povišanje!

Če se reče, cesar ali kralj sprejema
ubogo tuje dete za svoje, ki ima postati
tudi dedič celega cesarstva ali kraljestva,
kaki je to izvanredni dogodek! Sedaj pa po¬
mislite, preljubi kristjani, Gospod nebes in
zemlje sprejema po svetem krstu zgubljene
Evine otroke v resnici za svoje otroke, za
dediče svojega kraljestva in na tem spo¬
znajte in pretehtajte veliko srečo sve¬
tega krsta!  — Tisti trenutek, ko je na¬
močil val krstne vode teme tvoje glave,
bili so odplavljeni tudi vsi madeži tvoje
mlade duše: najprej izvirni greh, pa tudi vsi
osebni, pred krstom storjeni grehi se od¬
raslemu v tem trenotku naprosto odpuščajo.
Kako angelsko čista, celo lepa je bila takrat
tvoja duša! O da bi se nam še le enkrat
vrnili tisti časi, in da bi mogli takrat s
telesnimi očmi gledati čistoto in blesk naše
duše, kako neizmerno srečne bi se čutili!

Ne brez vzroka trdi pobožno staro
krščansko sporočilo, da je vsakdanje obla¬
čilo Odrešenikovo bilo dolga bela halja, s
pasom okoli ledij, kakor se še dandanes
nosijo moški ob Jordanu. V vidno znamenje
tvoje popolne krstne brezmadežnosti oblekla

15

226

se je tudi tebi bela krstna obleka,  to
krščansko znamenje nedolžnosti, medtem ko
te je dete ogovarjal duhovnik s pomenljivimi
besedami: „Sprejmi belo obleko in prinesi
jo neomadeževano pred sodnji stol Jezusa
Kristusa, da bodeš dosegel večno življenj e! ‘ £

In kakor so se pri krstu Jezusovem v
Jordanu odprla nebesa, odpiralo se je tudi
nad teboj nebo in veselile so se brezštevilne
trume nebeških prebivalcev, ker zopet je bil
zaseden eden prostor zavrženega angela!

V tem trenutku se je spremenilo celo
tvoje stališče!  Prej si stal pod oblastjo
hudega duha, bil si omadeževan pred Bogom,
njegov sovražnik; po krstu si postal opra¬
vičen in svet. — Pred krstom nisi bil ud
Kristusov, bil si enak divjaku tistih dežel,
kamor še ni stopila noga krščanskega mi¬
sijonarja; ali krst te je tesno združil z Je¬
zusom Kristusom, kakor razlaga to že sv.
Papež Leo I. Veliki (440—461) tako lepo:
„Vsakdo, ki postane prerojen po svetem
krstu, odreže se tako rekoč kakor mladika
od debla starega s prekletstvom obloženega
človeka in se vcepi kakor novi človek v
Kristusa. Ne računi se v cerkvi več kakor
potomec pozemeljskega očeta, marveč kot
mladika Odrešenikova, ki je samo zategadel
hotel postati človek, da moremo mi po¬
stajati otroci božji“.

Kako velika sreča in kako izvanredna
milost torej je sv. krst! Vsi grehi, vse
kazni za greh so izbrisane, duša je pre-

227

rojena, prenovljena, posvečena, iztrgana
iz oblasti satana in kakor najžlahtnejša
roža presajena v božji vrt, ki je sveta
cerkev Jezusova na zemlji! Ob enem so do¬
bile verne duše v vicah enega priprošnjika
na zemlji več, svetniki v nebesih pa no¬
vega častilca in posnemovalca!

II.

Sedaj se pa v duhu še enkrat vrnimo
nazaj na pobrežje svete reke in poglejmo
si to deroče valovje  jordansko natanč¬
neje. Libanonsko pogorje na severu pošilja
vedno obilno vode v jordanske nižave, na
pomoč mu prihitijo še potoki iz Haurana
na izhodu, ali zlasti, kadar se daleč gori
na severu začne v spomladi le malo tajati
večni led snežnikov visokega Hormona,
tedaj Jordan ni samo hladna, marveč tudi
nevarna reka za najspretnejšega plavalca.
Kakor bi trenil, objame ga vrtinec, ga po¬
tegne v globočino in zanese v mrtvo morje

— mrtveca.

Taka je le prepogosto osoda krščen-
cev. Namesto da bi jim bil zakrament k
zveličanju, postane jim vzrok pogubljenja ;
mesto da bi jim na stežaj odpiral nebesa,
zagrebe jih docela v peklensko brezdno,

— če se namreč človek nevreden skaže
pri krstu podeljenih milosti. Daši je namreč
vsem dobro znana prislovica: Ime človeka
je slabost, je vendar vedno dovolj ljudi, ki
si enaki najdrznejšim plavalcem vse dovo-

15 *

228

ljujejo, karkoli prija in ugaja njih čutom,
če tudi je isto naravnost v nasprotju s
krstno pogodbo!

Malo jim je mar, da se imenujejo in
so otroci božji, bratje in sestre Jezusa Kri¬
stusa, tako malo jim je ravno zanj mar,
da ga zatajijo kar pri prvi priložnosti!

Mnogi zopet se svoje žive dni niti ne
zavedajo milosti odpuščenja izvirnega greha
pri svetem krstu ; kakor bi nikdar ne sli¬
šali nič o lepoti po svetem krstu očiščene
človeške duše, omadežujejo jo vsak dan,
vsako uro z grehi in pri tem še čisto nič
več ne vznemirjajo!

Pa ne samo da odrasli v blato tepta
svojo krstno nedolžnost, marveč, kar je še
bolj žalostno, mnoge dušice, komaj da jim
minejo otroška leta, že postajajo žrtve
dušnih morilcev. Veselje svetnikov nad
novim častilcem trajalo je le kratek čas in
sam ostaja in otožen angel varih na zapuš¬
čenem prostoru svojega varovanca!

Ljubi zbrani kristjani! Tudi vi vsi ste
krščenci, na duhovni način posvečeni v
valovih Jordana. Varujte sc torej prav
skrbno vrtincev življenja, da vas proti vaši
volji ne potegnejo v neznane globočine in
odplavijo v žveplene širjave mrtvega morja
in da se nad vami ne izpolnijo besede apo¬
stola: „Prišel bode pa dan Gospodov, kakor
tat (po noči)!“ (2. Petr. 3, 10.) Nagloma
lahko vas pokliče Gospod iz te zemlje in
pri tem se vam lahko prigodi, da ne pri-

— 229  —

dete prej k zavesti, kakor na dnu peklen¬
skega brezdna!

Sklep.

Sklenimo torej vsi danes hvaležne se
skazati trojedinemu Bogu za tisto milost,
katere nas tako živo spominja prostor ob
Jordanu, kjer je bil Jezus krščen. V duhu
se le večkrat zamislimo tja in tam v valo¬
vih posvečene reke ponovimo s v o j o
krstno obljubo  in našo pogodbo s pre¬
sveto Trojico.

K naši ljubi nebeški materi Mariji pa
se hočemo še posebej zateči sedaj v lepem
času majniškem, da nam je priča naših
dobrih sklepov, tu ob njenem oltarju, kjer
hočemo, kakor bi bilo ob reki Jordanu,
danes ponoviti krstno obljubo.

O Marija, mi tvoji otroci, pa ne slaba,
nerazsodna deca, ampak dobro poučeni ka¬
toliški kristjani želimo danes v popolni
zavednosti, na novo sprejeti od Cerkve božje
vero, ki da večno zveličanje. Pomagaj nam,
o Mati, da nas to znamenje svetega križa
(t) reši za vselej iz oblasti satana in da
ostanemo vedno tempel božji! Tedaj!

Mi se odpovemo hudiču! — Mi se od¬
povemo vsem njegovim delom!

Mi se odpovemo vsemu njegovemu
napuhu !

Mi verujemo v Boga Očeta, vsemo¬
gočnega Stvarnika nebes in zemlje! Mi ve¬
rujemo v Jezusa Kristusa, Sina njegovega

230

edinorojenega, Gospoda našega, ki je bil
rojen in je umrl! Mi verujemo v svetega
Duha, eno sveto katoliško cerkev, občestvo
svetnikov, odpuščenje grehov, vstajenje mesa
in večno življenje. Mi verujemo vse to, ker
vemo in smo prepričani, da kdor ne veruje,
bo pogubljen!

O Marija, sliši naše trdne sklepe, glej
našo dobro voljo in izprosi nam za vse to
milost stanovitnosti, da bodemo vsaj odslej
naprej se svoje krstne obljube zvesto držali,
da se bodemo odslej naprej celo čisti ohra¬
nili od vse gnusobe grešne pozeljivosti, da
bodemo vsaj odslej naprej, kakor nam je
zapovedal Gospod, z veseljem služili svojemu
Bogu v sveti Cerkvi, tako v dobrem od dne
do dne naraščali, napredovali. Po istem
Kristusu gospodu našem. Amen.

231

23 .

Tri spokornice v sveti deželi.

,,Ko se pa je zravnal, ji reče Jezus:
„Žena, kje so ti, ki so te tožili? Ali te
nikdo ni obsodil?“ In ona mu odgovori:
„Nikdo, Gospod!“ Tedaj ji reče Jezus:
„Tedaj te tudi jaz ne bodem obsodil. Idi
in ne greši več!““ (Joan. 8, 10. 11.)

Sveta dežela! Radosti mi mogočno bije
srce, kadar te raz Oljske gore pogledujem
na vse strani! Pač si kamenita, pusta in ne
moreš več ob lastni moči preživiti svojih
otrok; mnogi izmed njih nimajo niti po¬
žirka hladne vode, ker usahnili so nekdaj
slavni tvoji studenci! — A kaj žeja, kaj
glad! Hujši še je turški jarem, ki stiska
revne tvoje otroke, hirajoče duševno in
telesno, prava tovorna živina neusmiljenih
gospodarjev!

O sveta dežela! Ali veš, kaj si dan¬
danes ? Rozga si, ki je odrezana od trte,
odrezana in daleč proč zavržena od žlaht¬
nega trsa Jezusa Kristusa, sinu tvojega
ljudstva in Odrešenika tvojega! — O da,
nekdaj so tvoji otroci počivali na najsve¬
tejšem srcu, - srcu Jezusovem, on jih je
čudežno hranil, on jih blagoslavljal, on sam
jih je sprejel za svoje brate in jih prve
storil otroke božje! Njih potomci pa so se
nevredne skazali svojih srečnejših prednikov

232

in koprnijo ali za Mojzesom, ali izvečine
za Mohamedom!

Terra santa, sveta dežela! Napojena
nekdaj s krvjo Odrešenika sveta, kako glo¬
boko si padla! Res strašna je osoda tvoja!

In vendar, vendar, vkljub vsi tvoji ne¬
sreči, vkljub vsemu ponižanju, ki te je za¬
delo, še te moram blagrovati in srečno ime¬
novati! Terra santa, lepa si še tudi v vsi
nesreči svoji!

Resnično, nikdar ne more miniti slava
dežele, ki se sme ponašati s tolikerimi
čudeži, kateri so se v nji godili! Ne mis¬
limo tu v prvi vrsti na slavne čine glaso-
vitih kraljev Davida, Šalamona, in tudi ne na
mnogoštevilne čudeže stare zaveze ; dežele
najlepši kinč, največa slava je Marija z
detetom Jezusom, Marija, žena in devica,
čista brez madeža, kraljica angelov. Za-
tegadel blagrujemo te, o srečna dežela, ker
si bila izmed vseh krajev sveta edina ob¬
ljubljena, edina izbrana, da postaneš domo¬
vina Marije Device!

Za Marijo Devico, kraljico vseh svet¬
nikov, v dolgi vrsti blaženih svete dežele
zagledamo pa tudi tri spokornice, ki so
svoje dni javno in hudo grešile, po svoji
očitni in ostri pokori pa za svoja dejanja
dosegle milost, da so prištete svetnikom
svete katoliške cerkve. Romar, kateremu
je zgodovina svetnikov svete dežele le ko¬
ličkaj znana, se pač nehote spominja v Be-
taniji velike spokornice sv. Marije  Mag-

233

da lene; tik pred vhodom cerkve Božjega
groba se nam oživlja spomin na Ma¬
rijo Egiptovsko,  in zunaj svetega
mesta pokraj skalnatih votlin ob vznožju
Oljske gore pripovedujejo nam poučno zgo¬
dovino življenja sv. Pelagije.

Pač veliko je bilo, kar je moral božji
Odrešenik odpustiti tem dušam, ali usmilil
se jih je vendar, kakor se je usmilil pre-
šestnice v evangeliju; ker izvanredno ve¬
lika je bila tudi njih pokora. Poslušajte!

I.

Iz Jeruzalema pelja nam že dobro
znana pot skozi vrata sv. Štefana proti
solnčnemu izhodu: najprej strmo navzdol k
potoku Cedronu, čez most, po tem se vije
cesta navzgor, mimo vrta Getzemani, odtod
čez sedlo za Oljsko goro, ... po dve-
urnem hodu smo v Betaniji, malem mestecu,
kjer je naš Gospod pogostokrat prenočeval.
Ge je namreč prihajal od jordanske strani
pozno na večer proti Jeruzalemu, ostajal je
v Betaniji čez noč; ali če je v jeruzalem¬
skem templju učil, čez noč navadno tudi
ni os ajal tam, zvečer je odhitel v Betanijo
odpočinit si, v premožno hišo prijatelja
Lazara in njegove sestre Marte, ki je bratu
gospodinjila. Lazar in Marta pa sta imela
še mlajšo sestro Marijo, katero so pozneje
navadno Magdaleno imenovali. Te ni bilo
več v rodni hiši v Betaniji. Zapeljana naj¬
prej pač po lastnem napuhu, potem pa tudi

234 —

po medenih besedah kakega dušnega mo¬
rilca, ki si, kakor znano, najrašji poiščejo
ravno najčistejše duše za svoje žrtve,
menda ker so ji bili tudi zoperni vedni
opomini pobožne in delavne starše sestre
Marte in strogega brata Lazara, pobegnila »
je bila Marija že v prvih dekliških letih proč
iz varne hiše svojih sorodnikov v široki
svet. Prebivala je na to večji del svojega
zelo pohujšljivega življenja v Magdali, lepem
ali razuzdanem mestu ob galilejskem je¬
zeru, nedaleč od Kafarnauma. — V ravno
tem času se je prikazal v'teh  krajih nov
prerok s svojimi čudeži in s svojimi bož¬
jimi nauki, novi prerok Jezus Kristus. Pač
ga je prihajala semtertje poslušat tudi
grešni ca iz Betanije, pa ne učit se po¬
kore in bogoljubnosti, ampak le iz same
radovednosti in da bi se mogla pred ve¬
likimi množicami pokazati v svoji lepoti.
Enkrat pri taki priložnosti pa se je tudi na
njo, na to veliko grešnico ozrlo oko Odre-
šenikovo, polno nebeške milobe in tega po¬
gleda, polnega najmilosrčnejšega sočutja in
bezkončnega usmiljenja Marija Magdalena ni
pozabila nikdar več.

Da zares, to je bil tisti pogled
božjega Odrešenika,  kateri pozneje
zadene tudi nezvestega prvaka apostolov v
dvorišču višjega duhovnika na Sijonu, na kar
„je Peter šel vun in se bridko zjokal“.
(Luc. 22, 62.) Tako je takrat tudi Magda¬
leno presunila milost božja. Spokorna se vrne ■

235

nazaj v hišo svojega brata in svoje sestre,
v duhu pokore obdrži ime po mestu svojih
grehov in ona, ki je prej — po besedah
svetega pisma — „pila greh kakor vodo"
(Job. 15, 16.), bila je odslej polna nepre¬
magljive gorečnosti za božje nauke Jezu¬
sove. To je potem ona ista Magdalena, o
kateri pravi evangelij (Mat. 26, 6 ...), da je
pristopila k Jezusu, ko je bil v Betaniji v
hiši Simona Gobovega, in je „razlila drago
mazilo na njegovo glavo“, — po besedah
Odrešenika samega — „v njegov pogreb“.
To je ona ista Marija Magdalena, o kateri
poroča sv. evangelist Marko, spremljevalec
in učenec sv. Petra, da je Jezus „iz nje
izgnal sedem hudičev" (Marc. 16, 9). Da, to
je tista Magdalena, katero celo nasproti
njeni vedno skrbni in pobožni sestri Marti
hvali Odrešenik zavoljo njene gorečnosti v
poslušanju besede božje z neizrečeno tolažil¬
nimi besedami: „Marija — Magdalena

namreč — izvolila si je najboljši del, ki ji
ne bo odvzet." (Luc. 10, 42.)

Magdalena je postala v družbi še drugih
pobožnih žen vedna spremljevalka svojega
Gospoda na njegovih potovanjih in je njemu
in njegovim apostolom stregla kakor po
nižna dekla; spremljevala je kakor služeb-
nica Marijo Devico na križevem potu in je
ostala zvesta v svoji ponižni službi gor na
vrh Kalvarije. Magdaleno je doletela po¬
tem pa tudi velika sreča, da je prva videla
Odrešenika po njegovem vstajenju. — 01-

tarček ne daleč od kapele Božjega groba
še dandanes zaznamenuje pomenljiv prostor
prvega prikazanja od mrtvih vstalega
Jezusa.

II.

Drugi vzgled velike spokornice v sveti
deželi je Marija Egiptovska.  Živela je
koncem IV. stoletja v egiptovskem pomor¬
skem mestu Aleksandriji, . v pohujšanju
in pirešesto vanju. Ko se enkrat odpravi iz
Aleksandrije velika truma romarjev v Jeru¬
zalem, obiskat in počastit Božji grob, pri¬
druži se jim tudi očitna grešnica Marija,
pa nikakor ne iz svete verske gorečnosti,
ampak da v svoji satanski zlobnosti še med
romarji, če bi bilo mogoče, nadaljuje svoje
grešno življenje. Romarji pridejo v Jeru¬
zalem. Pred vhodom v cerkev Božjega
groba stoji tudi Marija grešnica. Pa koliko¬
krat poskuša prestopiti prag veličastnega
svetišča, vsakokrat ji neka čudovita skrivna
moč zabrani vstop in jo poriva nazaj.
Sram je postaja pred vsem ljudstvom. V
svoji stiski ozre se kvišku in zagleda nad
vhodom podobo žalostne matere Marije. V
tem trenotku zadene žarek božje milosti
srce ostudne grešnice. Na kraju, kjer stoji,
stori obljubo se poboljšati in od tistega
trenotka ji je bil tudi prost v svetišče
vstop.

Marija Egiptovska je svojo obljubo
zvesto izpolnila. Živela je še 40 let in ves

237

ta čas prebila je v samoti onkraj Jordana
v bližini kraja, kjer je bil Jezus krščen. (Tu
je namreč že menda od časov Abrahamovih
do današnjega dne brod čez reko Jordan !)
Ko se je Mariji spokornici približala smrtna
ura, pripelja previdnost božja todi mimo
sv. opata Cozima, ki jo spove in ji po¬
deli sveto popotnico. Čez leto dni so našli
mrtvo njeno telo, od ostre pokore in posta
le še slabo človeško podobo iz kože in
kosti. Pokopali so jo v neki dupljini
blizu Jordana. Cerkev časti Marijo Egiptov¬
sko kot svetnico.

III.

In še tretji podoben zgled ! V prvih
stoletjih krščanstva je bilo po Jutro vem
veliko puščavnikov; tudi duplje Oljske gore
pri Jeruzalemu so dajale zavetje mnogim
pobožnim samotarjem. V V. stoletju je v
neki dupljini čisto blizu onega podzemelj¬
skega svetišča, kjer je Jezus krvavi pot
potil, živel čisto neznan puščavnik. V nje¬
govo celico vstopiti je bilo vsakomu zabra-
njeno. Vsaki dan pa je iz nje donela čudo¬
vita spokorna pesem, tako mila, srce pre-
tresujoča, da se je sprva ljudem dozde¬
vala angelska. Le enkrat v tednu sc je
odvalil kamen, ki je od znotraj zapiral vhod ;
tedaj je prišel puščavnik na svetlo iskat si
zelišč in korenin za hrano in vode zajemat.
To je tako trajalo štiri leta (453 — 457 po
Kr.). Ko nekega dne ni več bilo slišati spo-

— 238  —

korne pesmi, odprli so sosedi šiloma duri
celice neznanega samotarja in tedaj je po¬
stala očitna vsa skrivnost. Mrtvi puščavnik
v celici bila je velika spokornica sv. Pe¬
la g i j a, nekdaj glasovita, a zlogasna gle¬
dališčna igralka in pevka v mestu Antijohiji.
— Zavoljo njene izvanredne lepote obče
občudovana, ji je bilo pri njenem ogrom¬
nem bogastvu mogoče živeti pred Bogom
in ljudmi tako ostudno življenje, da je po
svoji spreobrnitvi sv. škofu Nonu sama pri-
poznala: „Če izprašujem svojo vest, ne naj¬
dem nobenega sledu kakega dobrega dela
v celem svojem dosedanjem življenju, moji
grebi so številnejši kakor pesek v morju
in njih teža je strahovita moji duši!“

Ko je bila krščena, birmana in je tudi
sprejela Telo Gospodovo, izroči Pelagija
vse svoje premoženje in vse dragocenosti
antijohenskemu škofu Nonu, ki je darove
sicer sprejel, a prepovedal, da bi se ti za¬
kladi, ki so bili ali priča ali plača tolikih
grehov, porabili v cerkvi in za cerkvene
potrebe; marveč vse se je poprodalo in
denar se je razdelil med uboge in vdove.
Pelagija je izginila iz Antijohije ; po štirih
letih so jo kot — mrtvega puščavnika
spoznali, kakor sem povedal, ob vznožju
Oljske gore.

Katoliška, kakor vse jutrove cerkve
časte Pelagijo kot svetnico.

239

Sklep.

To je čudoviti tok življenja treh žen,
ki so veliko grešile in ki so v sveti de¬
želi našle odpuščenje grehov in mir srca.
Pa ali je to res kaj čudovitega? Kak je
to čudež, spreobrnjenje take grešnice? Sv.
Krizostom pravi: „Yečji čudež je spreo¬
brniti grešnika, — grešnico, kakor mrtvo
telo obuditi k življenju.“

To se je tako dozdevalo svetniku,
vendar čudovita so pota božje milosti i n
nikomur ni obupati.  Molimo tedaj :

O Marija, kraljica majnika, tebi danes
posebno priporočamo vsa tista pomilovanja
vredna bitja ženskega spola, ki so zgrešila
pravo pot, kakor Marija Magdalena, Marija
Egiptovska, Pelagija! Priporočamo ti, o
Marija, vse tiste, ki so tem sledile na potu
pogubljenja, da jim ti, o Devica, izprosiš
pri Bogu milost prave pokore. — O, saj
niso dnevi pokore le dnevi gren-
kosti,  to nas učijo Marija Magdalena,
Marija Egiptovska in Pelagija! Prava po¬
kora napolnjuje temveč dušo in srce z ne¬
beškimi sladkostmi! — Če si se tedaj le ti,
o Marija, pribežališče grešnikov, enkrat
usmilila zapeljanih sirot, potem bodo jim
dnevi pokore le hladilni balzam za njih
bolne duše in najlepši trenotki njih sicer
zgubljenega življenja. Amen.

240

24 .

Marija nasproti mohamedanskim
zmotam.

„Veseli se Devica Marija, vse krive vere
na svetu si ti sama uničila. 11  (Brev. Rom.
1. Ant. III. Nocturn. in fest. B. M. V.)

Pogostokrat povprašujejo verni kristjani
romarja jeruzalemskega, katera vera je prav
za prav vladajoča v tistih svetih krajih.
Romar pa, ki je v sveti deželi gledal toliko
zmot drugovercev, toliko krivoverstva in
prazne vere, ne more drugače, kakor da
odgovarja z žalostnim srcem sledeče:

„Ko je rimski cesar Konstantin (306—
337 po Kr. r.) podelil krščanski veri popolno
svobodo, ko je njegova mati sv. Helena oči¬
stila svete kraje in jih otela pozabljivosti,
na Golgoti pa zopet povišala „kraljevo zna-
menje“ sveti križ, tedaj je od enega konca
svete dežele do drugega donela čast in slava
Jezusu Kristusu in božji materi Mariji. Iz
Konstantinovega mesta Bizancija, imenova¬
nega sedaj Carigrad, razlivalo se je obilnim
solnčnim žarkom enako tistokrat po vsem
Jutrovem brezmejno navdušenje za Jezusov
mili nauk; cerkve so se zidale vse na okrog;
romarske trume zbirale so se v Nazaretu, v
Jeruzalemu, v Betlehemu in ob Jordanu;
imenitni cerkveni učeniki zasedli so škofijske
sedeže, in Mala Azija, Sirija, Egipt in celo

241

Arabija smejo še dandanes ponosne biti na
svoje mnogoštevilne svetnike tistih dni. Ime¬
nujemo jih le nekaj: sv. Atanazij, sv. Bazilij
Veliki, sv. Gregorij Nacijanski, sv. Gregorij
Nisenski, sv. Janez Zlatoust, sv. Epifanij,
sv. Anton puščavnik, sv. opat Pahomij, sv.
Sava, sv. Pulherija, sv. Marija Egiptovska,
sv. Pelagija, sv. Katarina, to so slavna imena
iz zlate dobe krščanstva na Jutrovem. Celo
od daleč so prihajali, kakor sv. Jeromin, sv.
Paula in njena hči Evstohium v bogoljub-
nosti sklepat življenje v sveti deželi. — V
tistih časih svetega navdušenja poniževale
so se kraljeve osebe tako, da so gologlave
in bosonoge stopale na goro Golgato.

Pa le kratko je trajalo to versko nav¬
dušenje, komaj 300 let, potem se je oprijela
mlačnost, prepirljivost in duh razkolništva
src naslednikov nekdanjih tako gorečih kri¬
stjanov. Ravno v za se ugodnem času 1. 622
po Kr. r. začel je Mohamed sejati seme
svojih zmot in razpošiljati svoje vojskine
trume, ki naj bi, koder pridejo, v zemljo po¬
teptale vse, kar se krščansko imenuje, in iz¬
brisale krščanstva zadnji sled. Tedaj so se
začele na Jutrovem rušiti krščanske cerkve,
krv kristjanov je tekla v potokih; kar se
je moglo pravočasno rešiti, pobegnilo je
v puščavo, izginili so cerkveni učeniki, iz¬
ginil križ na Jutrovem. Le prenatanko so
dovršile razdivjane tolpe nalogo svojega
Mohameda, tako da še dandanes zdihuje
Jutrovo pod turškim jarmom in rešitelja

16

242

še ni od nikod! Z velikimi trudi in v
vedni smrtni nevarnosti zbirajo za Boga
goreči misijonarji razškropljene ovce črede
Jezusove; res že marsikaj se je doseglo k
časti božji, ali še vedno je krščanska vera
v sveti deželi le pastorka, očitno in tajno
preganjana od brezvestnih gospodarjev dežele.
O žalostno je, žalostno v verskem obziru v
sveti deželi!“

To je, kar more odgovoriti romar na
vprašanje, katera vera je poglavitna v sveti
deželi? Mohamed in njegov al-koran!

In rešitelja ni od nikod ? Ali bode tedaj
vedno tako ostalo? Ali ne sme vsaj krščansko-
katoliška cerkev na Jutrovem nikdar več
upati zlate slobode? Ali ravno na svetih
krajih, kamor se obračajo srca in oči kri¬
stjanov celega sveta, ali ravno tu ne bode
nikdar več krščanskega življenja starih lepših
dni? — Da, en pogled k Mariji, ki jo ime¬
nujemo „pomoč kristjanov“, spominja me
marsičesar tolažilnega iz preteklih  dob,
ki bi moglo postati žarek upanja za pri¬
hodnje  dni.

Le pomislimo!

1. Res sicer je prepustila božja previd¬
nost celo sveto deželo izlamu (t. j. moha¬
medanski veri) in oblasti Turkov, pa vendar
v Evropo, na sedež poglavarja katoličanstva,
izlam prodreti ni mogel, očividno se mu je
postavila nasproti mogočna pokroviteljica
svete cerkve Marija, ki je tako po-

— 243 —

stala dejanska mogočna varhinja
krščanskega z a p a d a.

2. To pa dela mnogim tudi na Jutrovem
pogum in jih napolnjuje s sladkim upanjem, da
bode enkrat prišel čas, ko se bo Marija
spomnila tudi stiskane cerkve
na jutrovem in ji kot ljubeča
mati podala v rešitev roko.

Le poslušajte in ne dvomite!

Cerkev obiskovanja D. M.

na mestu hiše Caharijeve pri Sv. Janezu Krstniku v
»Gorah 11  (Ain Karim). Na levo oltar »Magnificat«.

| I.

Ko se je mohamedanstvo razširilo po
Aziji in Afriki, bil je sklep storjen pod¬
jarmiti tudi krščansko Evropo. Kakor ro¬
parska zver išče krvave sledove pred njo
begajoče uboge žrtve, tako je sledil Mohamed
vedno Kristusu. Najprej so vdrli mohame-

16 *

244

danski Mavri iz Afrike v cvetoče pokrajine
Španije  (1. 711 po Kr. r.) in jo večinoma
podjarmili. Odtod so hoteli prodirati tudi v
današnjo Francijo. Vojskoval se je proti
Mavrom Karol Veliki, ki je prisilil kalifa
Harum-al-Rašid-a, da je sklenil z njim mi¬
rovno pogodbo, v zahvalo zadobljene zmage
in miru pa je sezidal Karol veličastno
Marijino cerkev v Ahenu,  kamor so
še pred 300 leti romali tudi Slovenci. A
Španija, dežela, ki ima najgorečnejše častilce
Marijine in tudi na celem svetu najlepšo
sliko Brezmadežne, morala se'je vojskovati
800 let, dokler ni bil leta 1492 pod kraljem
Ferdinandom Katoliškim in Izabelo premagan
zadnji vojvoda Mavrov, stari Boabdil, in iz¬
gnan iz mesta Granade. Strahoviti so bili
boji s sovražnikom krščanskega imena in
ganljivo je brati v zgodovini, kako so se
hrabri bojevalci za domovino priporočali
varstvu Marije, na prsih, na banderah nosili
njeno podobo; pogum in slednjič zmago po¬
dalo jim je ime Marijino.

Sedaj so Turki skusili v Evropo pro¬
dreti na drugi strani. Leta 1453 (po Kr. r.)
padel jim je v roke Carigrad, odtod pa so
začeli razsajati po avstrijskih deželah
in divjali tu nad 300 let. V svoji preveliki
stiski so se zatekli naši predniki v varstvo
Marijino in premagali so mnogokrat sov¬
ražnika, ki je pa pritiskal vedno huje z no¬
vimi močmi. Ena najsijajniših zmag krščan¬
stva je bila leta 1456 pri Belemgradu. Da

245 —

sc izprosi zmaga krščanskemu orožju, odločil
je papež Kalist III, da se molitev „Angel
Gospodov"  moli tudi opoldan, (ker v
jutro in večer se je molila že poprej, zlasti
od 14. stoletja naprej po celi katoliški cer¬
kvi, najbolj po prizadevanju frančiškanskega
reda). —- ..Najlepša cvetka Marijinih zmag
pa je ona pod sv. papežem Pijem V. prvo
nedeljo v oktobru (sedmi dan) leta 1571.
Turki so poslali veliko ladij z vojaki čez
morje, da si podvržejo Italijo in Rim, tedaj
sunek v — srce katoličanstva! Papež jim
nasproti zbere v bran vso krščansko po¬
morsko moč pod vodstvom Ivana Avstrij¬
skega. Pri otoku Lcpantu v sredozemskem
morju je prišlo do krvave pomorske bitke,
medtem ko so v istem trenotku vse rožen-
venške bratovščine v Rimu in drugod Ma¬
rijo na kolenih prosile, da s svojo mogočno
priprošnjo reši kristjane. Sovražna armada
je bila do cela uničena in ž njo tudi za
vselej pomorska slava Turkov. V spomin
na to zmago zapovedal je papež Gregorij XIII.,
da sc obhaja prvo nedeljo v oktobru po
vsem krščanskem svetu praznik „Marije
od  zmage" 1 , ter da se v lavretanskih
litanijah uvrsti med častne naslove Marijine
še „pomoč kristjanov" 4 !  — In zopet
ko je leta 1683 pridrvil turški paša Kara-
Mustafa z 200.000 svojih janičarjev pred

1  Pij VII. jc praznik prestavil na 24. dan
majnika z novim naslovom „Marije, pomoči kri¬
stjanov".

246

glavno mesto Dunaj, mogli so mu Dunaj¬
čani nasproti postaviti samo 12.000 pravih
vojakov pod poveljem grofa Gvidona Sta-
remberga. V nedeljo po prazniku Marijinega
rojstva prihitel je Dunaju na pomoč poljski
kralj Jan Sobieski z 80.000 hrabrih vojakov,
ki so z navdušenjem šli za Marijinimi za¬
stavami. Z molitvijo svetega roženvenca
pripravljali so se krščanski vojaki na boj
in ko so šli možje v ogenj zoper Turka,
bile so žene in otroci v cerkvah zbrani
pred oltarji Marijinimi. Zmaga kristjanov
je bila tako sijajna, da je pravzaprav od
tistih dni bila strta turška moč, kakor leta
1571 na morju, tako sedaj na kopnem. V
spomin na to slavno zmago uvedel je pa¬
pež Inocencij XI. praznik „Marijinega
i m e n a“ za ves katoliški svet. — In ko
je cesarja Karola VI. vojvoda princ Evgen
na praznik „ M a r i j e Snežne*  (5. avgusta)
1716 Turke slavno premagal pri Petrovara-
dinu, medtem ko so kristjani v procesiji v
Rimu in drugod za zmago kristjanov na glas
molili sveti roženvenec, zapovedal je slednjič
papež Klemen XI., da se praznik sve¬
tega roženvenca  obhaja slovesno po
vseh katoliških cerkvah. — In še ko je
zadnjokrat pod cesarjem Jožefom II. Turke
slavno premagal general Lavdon pri Belem-
gradu leta 1787, šli so naši v ogenj gotovo
ne po naključju dne 15. avgusta — praznik
Marijinega vnebozetja! — Groza nas tudi
spreletava, ako beremo, kaj so imeli pre-

247

stati od turških napadov verni Slovenci ob
Muri, Dravi in Savi. Tedaj so tudi v naših
krajih puhtele goreče molitve brez nehanja
k nebesom na čast Marije, pomočnice krist¬
janov. Mnogokrat je pomagala Marija na
celo čudovit način in ohrabrila slabe device
in žene, da so kakor nekdaj devica orleanska
zagrabile meče umorjenih svojih bratov in
možev in zapodile sovražnika v beg . 1

Tako je nas in naše kraje obranila
Marija in obvarovala mohamedanstva!

II.

Jutrove dežele se ne morejo ponašati s
tako očividnim varstvom Marijinim. Mar njo
tam manj goreče, manj prisrčno častijo
kakor pri nas ? Skoraj bi človek tako mo¬
droval: Če se jemlje v poštev, kaj smo ne¬
davno slišali o žalostnem položaju ženskega
spola na Jutrovem, tedaj Jutrovec pač ne
bode posebno častil še najboljše vseh žen.
Pa temu ni tako. Samoumevno je, da sicer
maloštevilni katoličani svete dežele z isto
vnemo, kakor mi, obhajajo ljubke šmarnice
in se radujejo praznikov Marijinih. In Turek,
moslim? Kakor se satan na Mariji, brez¬
madežni, ni smel drzniti tudi za trenutek ne
uničiti božjih pravic, ravno tako si tudi Mo¬
hamed ni upal kratiti časti Marijine. Marijo
edino med ženami slavi vse Jutrovo! Spo-

1  N. pr. v Radgoni (4. okt. 1718, v Turškem
vrhu pri Zavrču, po Kranjskem na nekaterih krajih

248

štljivo izgovarja navadni Arabijan besede :
„Sitti Miriam“ (t. j. Gospa Marija) in vestno j
čuva Jutrovec vse, kar se nanaša na njen
spomin, ki je bila visoko povzdignjena nad
ves ženski rod. Virom hladne vode, stu¬
dencem, ki so najdražje, kar Jutrovec pozna, |
prilaga pogostokrat ime Marijino. Tako je
slaven studenec Marijin (ain sitti Miriam!)
pri Nazaretu, v dolini Jozafat pri Jeruzalemu
in drugod. — Na zahodni strani Jeruzalema
ob vznožju Oljske gore je Marijin grob“,
sedaj cerkvica razkolniških Armencev. Pa
tudi tu so si prilastili mohamedani odlično
mesto, kamor hodijo opravljat svojih molitev,
ker kalif Omar je nekje molil tu. — Da še
nekaj povem iz lastne skušnje! Južnoizhodni
ogel tempeljskega prostora je globoko pod-
zidan. Del teh podzemeljskih hodnikov ime- \
nujejo „hleve Salamonove“. Ko sem tu doli
po stopnicah lezel, opazil sem precej velik
malo vdolben mramornat kamen brez vsa¬
kega pomena ležati v kotu. Z otročjo po-
strežljivostjo prihiti potnike spremljajoči
derviš, počene pri kamenu in razlaga: „To
je zibelka Isa-ben-Mirijam (Jezusa sinu Ma¬
rije) !“ — Verjami mu, kdor hoče; dokazati
sem le hotel, da sta sveti imeni „Isa“ in
„Miriam“ tudi nekrščanskim Jutrovcem dobro
znani. Ali je navzlic temu drzno naše upanje
celo neopravičeno, „Sitti Miriam“, Mati mi¬
lostna, mogočna priprošnjica pred Bogom,
bode se enkrat usmilila tudi tega ubogega
ljudstva! ?

249

Ne recite, vse to, kar sem navedel, so
le malenkosti! Niso ne malenkosti tistemu,
kdor je enkrat gledal z lastnimi očmi, kako
korenito je iztrebil izlam vsak spominček
na krščanstvo tam, kjer je postal gospodar!
— In če bi navedena dejstva v resnici le
bile malenkosti, mar naj to le uduši naše
upe? Ne! Saj vemo, da je Bog mnogokrat
izvolil ravno male in zaničevane reči, da so
postale začetek in podlaga velikih sklepov
božje vsemogočnosti.

Sklep.

Ne odjenjajmo torej, ljubi kristjani,
nikdar v varstvo Mariji priporočati jutrovih
dežel, od koder izhaja naša sveta vera. Sedaj
vladajo tam mohamedani, privrženci tiste
strašne vere, ki vsakega svojih odpadnikov
s smrtjo kaznuje. O, da bi Marija obrnila
svoje milostljive oči tudi v te dežele! Ona
sama bode potem že tudi odstranila vse
velikanske zapreke, ki se delajo krščanskemu
imenu, in prej kakor more preračuniti
človeška pamet, bode prišel čas, da bode na
Jutrovem in pri nas „en pastir in ena črcda“.
(Joan. 10, 16.) Tedaj bodo se spolnile tamkaj
tudi proroške besede svete cerkve: „Veseli
se, Devica Marija, vse krive vere na svetu
si ti sama uničila!“

Molimo tedaj, kakor nas uči moliti
sveta cerkev na praznik Marije, pomočnice
kristjanov:

250  —

Vsemogočni in usmiljeni Bog, ki si v
obrambo krščanskega ljudstva na čudoviti
način odločil preblaženo Devico Marijo in v
vedno pomoč; dodeli dobrotljivo, da varni
pod tako voditeljico vojskujoči se v živ¬
ljenju moremo premagati hudega sovraž- 1
nika še na smrtno uro. Po Kristusu Gospodu
našem.

In ve, o jutrove dežele, ki imate Božji
grob v svoji sredini, kaj se bojite se pri¬
bližati Mariji! Zatecite se k božji Porodnici,
in z vami vred bodo njo za -vas na pomoč
klicale pobožne duše celega sveta. Tako
bode vam prišla po Nji rešitev in po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

251

25 .

Betlehem.

,,In ti, Betlehem Efrata, sicer malo med
tisoči Judovimi, iz tebe bo prišel vladar
v Izraelu." Mih. 5, 2. (Mat. 2, 6.)

Kakor v Nazaretu, tako spreletava sveta
groza romarja tudi, če se po cesti, ki pelja
iz Jeruzalema na jug čez rodovitno planjavo
Refaim, bliža blaženim livadam betlehemskim.
To pot je hodila pred mnogimi letmi tudi
sveta družina  v Betlehem. — Naj pa
ne pričakuje romar, da bo v tem kraljevem
mestu gledal ponosne palače iz mramorja;
hiše so nizke kamenitne stavbe brez streh.
Pa tu prebiva z malim zadovoljno ljudstvo,
sami katoliški kristjani, ki si skoraj brez
izjeme vsi služijo boren kruhek z izdelo¬
vanjem rožnih vencev, križcev in drugih
pobožnih spominkov iz znanih belili bliščečih
se školjk.

Pa kaj je mar sedanjost, kaj današnje
borne razmere onemu, ki v duhu gleda v
davno, slavno in čudežev polno preteklost
teh krajev. Tam malo zunaj mesta so bila
širna polja bogatega Booca, ki je prišel
pogledat za ženjicami in zasnubil pobožno
Ruto, mater Jesejevo. Po teh rodovitnih
livadah prepeval je pastirček David, sin
Jesejev; tu je kralj Salomon stavil svoje
palače, narejal si čudovite vrte, sadonosnike
in vinograde. V duhu gleda romar na cesti

252

ob grobu Rahele častitljivo postavo preroka
Miheja, ki se bliža mestu in prerokuje o
njega slavnih dneh in o prihodu bodočega
„vladarja v Izraelu“, namreč Odrešenika
narodov.

Ni nam treba več prerokov, niti njih
pogleda v bodočnost, mnoga stoletja že se
razgrinja resnica, pred našimi očmi, in kdor
hoče, stopi v betlehemsko cerkev, v veli¬
častno stavbo sv. Helene, ide po niz k ih
stopnicah navzdol v sveto votlino in poklekne
pred oltarčkom, pod katerim se sveti velika
srebrna zvezda z napisom: („Hic de virgine
Maria Jesus Christus natus est.“) — Tukaj
je bil rojen od Device Marije Jezus Kristus!
Dandanes je prostorček z latinskim  na¬
pisom last grških  razkolnikov; a nekaj
stopinj odtod na „oltarju sv. treh kraljev"
opravljal sem tudi jaz presveto daritev. In
ko sem solznih oči zajecljal svoj „Gloria“
tam, kjer je veličastno zadonela prvokrat iz
angelskih ust ,,slava Bogu na višavah!",
tedaj sem se čutil tako neizmerno srečnega
in vzbudila se mi je posebno tu vroča želja,
da bi vendar smel vedno tu ostati!

Z enakimi milimi občutki približevala
sta se nekdaj pač tudi Jožef in Marija svoji
rodni zemlji in mestu kraljevih svojih pred¬
nikov, a njuni upi so bili goljufivi in njuno
veselje se je v žalost spremenilo. Od hrama
do hrama, od duri do duri sta prosila pre¬
nočišča, pa njih sorodniki so ju pozabili,
mesto bilo je tujcev, ki so istotako prišli

253

od daleč k ljudskemu štetju v svoj rojstni
kraj, prenapoljeno; in če je še bil prazen
tudi kak kotiček, siromaščini ni bil pri¬
hranjen. Neka votlina zunaj mesta, kamor
so za časa slabega vremena zapirali pastirji
svoje črede, podarila je slednjič tako za-
žcljeno varno zavetje in prenočišče sveti
družini.

O ubogo človeško srce! glej v
tem Betlehemu od tistikrat tvojo
lastno sliko!  Mnogo-, mnogokrat je že
trkal Gospod na tvoje duri, milo prosil, da
ga sprejmeš pod tvojo streho, mu daš po¬
čitka in zavetja, — pa vedno in vedno ga
odganjaš proč, zametuješ ga in nočeš o
njem čisto nič vedeti, kakor bi ne bil tvoj
najbližji sorodnik, tvoj brat, samo zategadel,
ker so se nastanili v tebi tuji gosti, bahata
družba posvetnih radosti in Jezus mora
dalje iti!

1. „Ali je to res, ali tudi m^ne kliče
Gospod ?“  vprašaš ubogo človeško srce. Da,
čuj, kaj pravi skrivno razodetje sv. Janeza:
„Glej jaz stojim pred vratmi in trkam ; čc
bo kdo zaslišal moj glas in mi odprl vrata,
bodem vstopil k njemu, bodem obedoval z
njim in on z menoj, ... in mu bom dal
sedeti na svojem prestolu.“ (Apoc. 3, 20. 21.)

a)  Na vaša srca, vi bogatini,  trka
Gospod, vi ki imate v izobilju dobrot tega
sveta, ki se edino v teh srečne čutite in le
želite, da bi vedno tako ostalo; medtem ko
vam je vera malo mar, morebiti samo dobro-

254 —

došlo sredstvo, da množite posvetno svoje
blago. Na vaša srca trka Gospod in govori:
„Vse to bodete morali enkrat zapustiti! Ne
morete Bogu služiti in ob enem vašemu
bogastvu! (Luc. 16, 13.) — Jaz vam tedaj
povem: Delajte si prijatelje s krivičnim bo¬
gastvom, da vas, ko bode šlo h koncu z
vami, sprejmejo v večna bivališča D (Luc.
16, 9.) — Ne bogastvo, ne oblast, ne čast,
ne slava, ne posvetna sreča, vse to ni naš
cilj (tako nas uči dete božje’v jaslicah), nas
vseh cilj je onkraj groba v srečni večnosti.
Zato tudi se Gospod ni prikazoval na zemlji
v kraljevem blesku, v posvetni slavi in
obilnosti, ne, prišel je v naj večjo revščino
in ponižanje. Učil pa je človeški rod se
odpovedati „krivičnemu mamonu" in vsadil
v srca čudovito milosrčnost in dejanjsko
ljubezen do bližnjega. In tako je prišlo, da
bolnik, revež, preganjana vdova, osamela
sirota, da odslej nikdo ni brezpogojno več
prepuščen svoji tugi in revščini, da najdejo
vsi ti pomoči in tolažbe tam, kjer so ljudje
zaslišali glas deteta betlehemskega.

b)  Na vaša srca trka Gospod tudi, vi
mlačni in boječi kristjani,  ki mi¬
slite, da je že dovolj, se imenovati „kristjan“,
ki se vam dozdeva, da ste že pravični, samo
če nikogar niste ogoljufali, nikomur življenja
vzeli, — ki se sramujete iti k službi božji,
ki vas je sram očitno moliti, pred ljudmi
k spovednici pristopiti in pripoznati tam
odkritosrčno svoje zmote in slabosti, očitno

255

dati čast Najvišjemu. Na vaša srca trka
Gospod in govori: „Kdor koli me bode pred
ljudmi spoznaval, tega bodem tudi jaz spoznal
pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor
me pa bode zatajil pred ljudmi, tega bodem
tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v
nebesih!“ (Mat. 10, 32. 33.)

c)  Na vaša srca trka Gospod, vi sov¬
ražniki vere,  ki govorite: „Vera in
pobožnost je le za priprosto, neuko ljudstvo! 1 '
ali pa ki celo z besedo in dejanjem, na
lažnjiv način, ali z grehi, ki bi se med krist¬
jani niti naj ne imenovali, skušate iztrgati
vero iz src narodov. Na vaša srca trka
Gospod in govori: „Gorje človeku, po ka¬
terem pride pohujšanje! (Mat. 18, 7.) —
Proč, proč od tod; ne mučite, ne pregan¬
jajte, ne morite uboge moje, že itak omam¬
ljene črede!“

d)  Na vaša srca trka Gospod, vi sta-
riši in gospodarji,  posebno vi, ki za¬
nemarjate dolžnosti svojega stanu. Medtem
ko vaši posli živijo brez Boga ob nedeljah
in praznikih, medtem ko so sinovi, vaše
hčere same v slabi tovaršiji na ponočnih
grešnih plesih, pa vi mirno počivate na
vaših ležiščih, kot bi ne imeli ne otrok, ne
poslov. V takih trenotkih se vam posebno
pogostokrat približa Gospod, trka na vaša
srca in govori z resnim obrazom: „Iz vaših
rok bodem enkrat s strahovito strogostjo
tirjal po vaši krivdi zapeljane duše vaših
otrok in služabnikov!"

256

e)  Na  vas  vseh srca  trka Gospod,
ki se tako ustavljate njegovim milim naukom.
Povejte mi vendar, kaj vam je kedaj tako
dobrega skazal hudi duh, da mu tako zvesto
služite? Kaj tako nedosegljivo zveličavnega
vam je obljubil, da tako za njim drvite? Ali
res tako dobro plačuje satan, da mu tako
zvesto služite in vam sedaj še niti v misli
ne hodi mu kmalo službo odpovedati ? Neki
stari pridigar je sicer malo. hudomušno, pa
prav resnično namesto vas že davno odgo¬
voril na moja vprašenja tako: Hudi duh
da svojim zvestim služabnikom dve polni
vreči, zraven pa še eno prazno. Prva vreča
, je polna nemira in sramote, v drugem so
bolezni in trpljenje, tretja vreča pa je be¬
raška malha revščine in pomanjkanja, ki
sledijo služabnikom hudega duha! — Kaj
pa vam je kedaj hudega storil Jezus, da mu
kljubujete, da ga odganjate od duri svojih
src ! ?

2. Pa ni samo Gospod, ki stoji pred
durmi naših src in trka in prosi vstopa;
Marija ga tudi spremlja, da celo, kakor
nekdaj v Betlehemu, na svoje rame jemlje
vse težavne priprave za njegov prihod in
sprejem. Res, po priprošnji Marijini in po
njenih navdihih je že brezštevila grešnikov
sprejelo Jezusa v srce, sklenilo s svojim
Bogom mir in srečno prišlo v svojo pravo
domovino!

Kaj drugega je tudi naše romanje po
sveti deželi, naša majniška pobožnost,

257

vse to milo zvonjenje, vse te svitle zore,
jasna jutra, vse te cvetlice, vse to milo petje,
vsa ta gorečnost nedolžne mladine, vse to
pomlajenje starih src, kakor delo Marijino,
s katerim vabi krščanski svet v templje
božje, da ljudje poslušajo glas pridigarjev
njenega Sinu, da se v grehih zastarela, v
trdovratnosti zakrknjena srca odpirajo lju¬
bemu Jezusu in njegovim milim naukom in
zapovedim ! ?

Sklep.

0 ljubi kristjani! Res Marija sama je,
ki danes tudi na vaša srca trka, in sprejema
prosi za se in za svojega sina Jezusa. Ne
bodite taki, kakor nekdaj Betlehem, ki je
pred svojim Bogom zapiral vrata. Ne gonite
ga naprej, če danes zaslišite njegov glas,
ne zakrknite svojih src, kakor nekdaj po¬
nosno mesto Davidovo. — Če bi sedaj res
vedno ne hoteli slušati nebeškega glasu
Odrešenikovega in materinih opominov Ma¬
rijinih, bode moral priti enkrat čas, ko bo¬
dete sami brez voditelja, brez pomočnika
stali pred durmi v večnost in v ono strašno
noč, ko nikdo več ne more delati, - - ko
bodete v smrtnih mukah klicali Marijo, ali
ona bode morala odgovarjati : „Resnično,
resnično vam povem, ne poznam vas !“
(Mat. 25, 12.)

Molimo! 1  O Jezus Kristus, ti tolažnik

1  Povzeto iz maše, ki se bere „ob jaslicah 1 '
(ad praesepe).

17

258

ubogih, ti veselje ponižnih, ki si, da bi nas
učil, ubog v tem prenočišču in ponižen v
sredini živali j ravno v teh jaslicah se pri¬
kazal na svet; mi te prosimo, dodeli nam
to milost, da tukaj na zemlji tvojim stopi
njam sledimo in se enkrat v nebesih v večnih
prebivališčih v sredini blaženih angelskih
trum veselimo.

O Marija, naša skrbna mati, pomagaj
nam iskati in srečno najti večna prebiva¬
lišča v nebesih. Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

259

26 .

Sv. Jeronim.

„V večnem spominu bo ostal pravični 11 .

(Ps. 111, 7.)

Ako bi bil na svetu človek, ki bi mu
bili sicer dobro znani vsi veličastni na¬
uki krščanstva, o sveti deželi, pa bi ne bil
doslej nič ne slišal, in bi semkaj prišedšemu
se reklo: „To je tista blažena dežela, kjer
sta hodila nekdaj Jezus in Marija!“ začudil
bi se neizmerno in nehote bi vskliknil: „Kaj?
Iz teh razvalin, iz teh puščav, teh votlin,
kjer prebiva to ubogo ljudstvo, od tod naj
bi bili izšli tisti vzvišeni nauki, ki so pre-
stvarili zemljo ? To nikakor ni mogoče!“ —
Zares, strahovito je divjal sovražnik na sve¬
tih krajih, strašna je gnjusoba razdejanja
svetih mest; in vendar ravno tu je vsklila
naša sveta vera!

Sveta dežela je postala puščava še le,
ko so prihrule vojaške trume Mohamedove
(za 1. 622 po Kr. r.), se polastile dežele, opu-
stošile mesta in cvetoče livade spremenile v
puščavo. A vkljub vsemu temu ostanejo ti
kraji še vedno sveta dežela, o kateri se lahko
reče, da se je dobro seme v nji ne samo vse-
jalo, temveč da je tudi žlahtni sad prina¬
šalo. Z veliko trumo krščanskih svetnikov se
lahko ponaša sveta dežela, h katerim se šteje
tudi sv. Jeronim,  eden izmed četvero ve-

17  *

260

likih cerkvenih učenikov. Dasiravno ni rojen
v sveti deželi, preživel je vendar skoraj ves
čas svojega ostrega spokorjenja v Betlehemu
v votlini tik svetih jaslic in je tukaj sklenil
svoje bogoljubno življenje.

„V večnem spominu bo stal pravični!“
sme se z vso pravico reči o sv. Jeronimu.
Kateri romar pač, ki je vesel opravil ob
zibelki Gospodovi svojo pobožnost, ne po¬
gleda še malo na okrog po .svetišču in se
pri tem ne spominja tudi sv. Jeronima, slavnega
moža, ki nam ostaja vedno vzor moške
kreposti in odločnosti  (1) in ob enem
sijajni v z g 1 e d m o š k e s p o k o r n o s t i (2).

Pomudimo se še tedaj tudi mi nekoliko
trenotkov v ljubkem betlehemskem svetišču
v deželi Judovi, stopimo v molilnico sv. Je¬
ronima in si ga oglejmo v njegovi dvojni
slavi, kot slavnega učenjaka in kot velikega
spokornika.

I.

Jeromin porodil se je 1. 346 po Kr. r.
za gotovo v današnji Avstriji. Eni trdijo da
mu je rojstno mesto Strigonium v Dalmaciji
drugi pa z večjo verjetnostjo, da Štrigova
v Medjimurju (v takratni Panoniji). Štrigova
je bila namreč v rimskih časih precej veliko
mesto, tod je šla od Ptuja proti Donavi
velika rimska cesta ; v Štrigovi, je bil celo
škofijski sedež. Svoje domovine se Jero¬
nim vedno z veliko ljubeznijo spominja,
dasi je živel večinoma daleč proč od nje.

261

Njegovi plemeniti in bogati stariši pošljejo
ga dvajsetletnega v Rim v višje šole, kjer
se je z mladeniškim ognjem poprijel naukov,
posebno govorništva. Se kot mladenič bil je
že pravi učenjak in imel zbrano veliko
knjižnico. Vročekrvni mladi Jeronim pa se
ni mogel zoperstavljati nevarščinam sve¬
tovnega mesta in vdal se je razkošnemu živ¬
ljenju. V nečimurnosti, v lahkomiselnih ve¬
selih družbah, deloma tudi v velikih grehih
zapravil je tukaj nekaj svojih mladih let.
Razuzdani ples bila je takrat najljubša za¬
bava mehkužne rimske mladine.

Pa kmalu se je obudila v Jeronimu
nemirna vest, ki ga je tirala daleč proč od
Rima. Preromal je tedaj velik del Evrope,
prišel v Trevirje ob Reni na visoko šolo,
živel nekaj časa med učenimi oglejskimi
duhovniki, obiskal Carigrad, Egipet, sveto
deželo ... Od leta 374 živel je pet let v
kalciški puščavi (med Betlehemom in mrtvim
morjem na jug se razprostirajoči). V ostrem
spokornem življenju iskal in našel je Je¬
ronim notranji mir, preživil se je z delom
svojih rok, po malem pričel pa tudi zopet
z učenimi preiskavami. Po povabilu papeža
Damaza prišel je 1. 381 k cerkvenemu zboru
v Rim. Papež, s katerim sta skupaj prebi¬
rala sveto pismo, želel si ga je za nasled¬
nika. Po smrti sv. Damaza (f 384) pa se je
Jeronim zopet vrnil v sveto deželo nazaj
1. 385, kjer se je slednjič stalno naselil v
Betlehemu, v bližini svetih jaslic v povečani

262

votlini in je tu tudi kot veliki spokornik
umrl 1. 420 po Kr. r. Njegovo truplo in
svete jaslice bile so pozneje prenesene v Rim
in shranjene v cerkvi Marije (Maggiore).

Betlehema, svoje druge domovine, se
sv. Jeronim v svojih mnogobrojnih pismih
tako-le spominja: „Mestece Jezusa Kristusa
je čisto priprosto. V svetem miru, ki vlada
tu, se sliši semtertje le popevanje psalmov.
Kamorkoli se obrneš, prepevajo ljudje, in
kmet, ki za pljugom hodi, peva svojo Ale¬
lujo! Kateri v potu svojega obraza žanjejo,
okrepčujejo se s petjem; viničar reže trte z
zakrivljenim svojim vinjekom in poje zraven
kako Davidovo pesmico." Je že tako! Či¬
stemu je vse čisto (Tit. 1, 15.), mirnemu vse
mirno! In tako je pač tudi slika, katero
nam podaja o Betlehemu sv. Jeronim, podoba
njegovega lastnega dušnega miru in srčne
zadovoljnosti po storjeni pokori.

Kajpada so tudi v teh nekdaj posvetni
nečimurnosti tako zelo udanih prsih včasih
divjali hudi srčni boji. Tako piše Jeronim
sam o sebi: „Mnogokrat se mi je dozdevalo
v tej strašnej od solnca izsušeni puščavi,
kakor da sem sredi rimskih veselic. Moja
koža bila je že suha in začrnela, . . . huda
bol me je razjedala. Iz strahu pred peklom
pregnal sem se sam tu-sern v prebivališča
škorpijonov in divje zverine, — in vendar
dozdevalo se mi je, kakor da sem v duhu
zamaknjen k plesnim veselicam. Moje obličje
je bledelo od posta, in vendar je žgoča po-

263

željivost kakor ogenj prešinjala moje mrzlo
telo . . . Vpil sem včasih neprenehoma noč
in dan in vdarjal ob svoje prsi, dokler da
Bog ni pomiril burje in mi zopet vrnil mir
moje duše . . . Bog je moja priča, kadar
sem prelival mnogo solz in dolgo povzdi¬
goval oči k nebesom, dozdevalo se mi je,
da sem povzdignjen v sredino angelskih
korov, in začel sem poln svete radosti pre¬
pevati slavospeve Gospodu.‘ £

Tako se vojskuje naš Jeronim zoper
svoja slaba nagnjenja, — tako se premaguje
kot mož, — tako zmaguje kot junak; —
sijajni vzgled moške odločnosti in kreposti!
Še je videti kraj dušnih bojev in zmag
svetnikovih. Votlina rojstva Jezusa Kristusa
je, kakor ste že slišali, videti dandanes pod
starodavno cerkvijo betlehemsko, baziliko
sv. Helene. Nekako sredi cerkve se ide „k
jaslicam“ po 16 stopnjicah navzdol. V teku
časa so to votlino pobožni puščavniki raz¬
širili, podaljšali in v pečino izklesani hodniki
vodijo (vse globoko pod cerkvenim tlakom!)
k pojedinim celicam, katerih največja se
imenuje še dandanes „molilnica sv. Jeronima“.
Večjih dokazov prostovoljne pokore tako
svetega in ob enem visoko učenega moža
kakor ta kraj, ta molilnica, pač ni videl več
noben kraj na svetu !

II.

Tako je skrbel sv. Jeronim za svoje
zveličanje in besedi: pekel in nebesa mu

264

nista prazen glas. Kot drugo nalogo svojega
življenja spoznaval pa je v tem, z uče¬
nostjo  služiti cerkvi božji. V vseh strokah
izurjen, prebral je vse pisatelje svoje dobe
in ki so bili pred njim. Šele v Betlehemu,
že nad 40 let star, šel je k judovskim uče¬
nikom se učit staro-hebrejskega jezika, v
katerem je zvečinoma pisano sveto pismo,
prepotoval je celo sveto deželo, se učil iz
ostankov starih časov in iz šeg in navad
ljudi razumevati izraze in dogodke svetega
pisma, v katerem je postal s časom tako
dobro poučen, da ga je celega prevedel na
latinski jezik tako mojstersko, da ga je
hvalil ves krščanski svet, da je to prestavo
„Vulgata“ imenovano še ednajststo let potem
kot edino veljavno potrdil veliki tridentinski
cerkveni zbor, in je ista še dandanes vedno
v rokah katoliških in nekatoliških učenjakov.
Papež Damaz klical je Jeronima v Rim, da
je z njim skupno prebiral sveto pismo in
poslušal njegovo razlaganje. — Pa Jeronim
ni le prevajal svetega pisma, spisal je tudi
k vsaki knjigi obširno razlago, popisal
natanko hribe, doline, vode, jezera in celo
zgodovino svete dežele, cerkvene praznike
judovske in ajdovske ter šege in navade
svojih dni, tako da je vse to še dandanes
učenikom svetega pisma neprecenljive vred¬
nosti.

V drugih knjigah zopet razlagal je po
strogo znanstvenem načinu nauke svete
cerkve, branil pravo vero in zavračal mno-

265

goštevilne krive nauke svojih dni, ter se
skazal v tem tako spretnega in poučenega,
da sta ga celo papež Damazus in sv. škof
Avguštin povpraševala za svet v cerkvenih
zadevah. Spisal je tudi mnogo životopisov
svetnikov in slavnih mož. — Mnogoštevilna
in poučna so tudi pisma, katera je naš
svetnik pošiljal takim osebam, ki so ga po¬
prosile navodila na poti h krščanski popol¬
nosti. — Tako je bila v sveti cerkvi v obče
pripoznana učenost velikega spokornika
betlehemskega, da so ga v naslednjih časih
uvrstili med štiri velike cerkvene učenike. 1

Še dandanes obiskujejo oo. frančiškani,
junaški čuvaji svetih krajev vsaki dan, ko
so odmolili ob oltarju jaslic Gospodovih,
tudi molilnico sv. Jeronima in opravljajo po
obredih svete cerkve tam sledečo molitev:

„0 najboljši učenik,  luč svete
cerkve, blaženi Jeronhn, razlagavec postave
božje, prosi za nas pri Sinu božjem.

V. Usta pravičnega razlagajo modrost!

R. In njegov jezik govori, kar je pravica!

Molimo!  O Bog, ki si v svoji pre-
čudežni previdnosti za razlago svetega pisma
izvolil sv. Jeronima, svojega spoznavalca in
velikega učenika; prosimo te dodeli, da mi
po priprošnji njegovih zasluženj vse, kar je
učil v besedi in dejanju, istotako s tvojo

1  Veliki cerkveni učeniki zapadne cerkve so: sv.
Ambrozij,  škof milanski na Italijanskem (f 397):
sv. Avguštin,  škof hiponski v Afriki (f 430);
sv. Jeronim  (f 420); sv. Gregor Veliki (f 604).

266

pomočjo izpolnjevati moremo. Po Kristusu,
Gospodu našem.“

Sklep.

O Marija, kraljica majnika! nalašč je
romar jeruzalemski danes porabil priložnost,
še posebej krščanske može in mladeniče
peljati v duhu v sveto deželo in obuditi
tam njih zanimanje za moškemu spolu važne
resnice. Hvala Bogu, če se mu je posrečil
namen! Mimo jaslic Gospodovih šli smo v
molilnico sv. Jeronima in videli, kako lepo
se more družiti duh pokore  z veliko
učenostjo  in kako tudi moža  diči in
ublažuje pobožnost.

O Marija, mati milostna, sedaj po dovrši
ti započeto delo ! Razsveti in daj moč
krščanskim možem in mladeničem, da bodo
tebe kraljico apostolov in spoznavavcev
začeli ljubiti, da bodo prav zapopadli nauke
tvojega Sinu, potem pa se ogibali pastij
nevere in goljufivih načel samo pozemelj-
skega uživanja. — O pomagaj, Marija, da
se tudi naši krščanski možje in mladeniči
po vzgledu svojega svetega deželana Jero¬
nima zopet trumoma oklenejo krščanske,
vere, krščanskih načel in življenja po veri,
v vzgled še poznim rodovom ! Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

267

27 .

»Zapečaten studenec 1 « — pred-
podoba Brezmadežne.

„Kako lepa si ti, prijateljica moja, kako
lepa si ti ! — Z zidom zavarovan vrt si
ti, sestra moja, nevesta moja, zaprt vrt si,
zapečaten studenec!*  (Cant. 4, 1. 12.)

Dobro uro hoda iz Betlehema na jug
po cesti, ki pelja v Hebron, mesto Adamovo
in Abrahomovo, precej na desno zraven raz¬
valin starega gradu stoji kapeli podoben
nenavaden star spomenik, čegar pomen nam
nikdar ni jasen na prvi pogled. Malo nižje
v ozki dolini pa vidimo tri velike štirioglate,
z rezanim kamenom ograjene ribnike, tako
drugega nad drugim, da se voda lahko steka
skozi nje in naprej. To so „ribniki Salamo-
novi“, a spomenik nad njimi je „zapečaten
studenec 41 , katerega omenja Visoka pesem
Salamonova. Stopimo v kapelico. Po 25
stopnicah pridemo v velik podzemeljski
prostor, kjer se skupaj stekajo trije izvirki
hladne vode koj v začetku v močnih valovih,
ki skupno pod zemljo odtekajo deloma v
ribnike Salamonove in deloma po vodovodu
v Betlehem; — nekdaj je peljal ta vodovod
celo doli v Jeruzalem na tempeljski prostor
in polnil tudi „bronasto morje 11 , velikansko
bronasto posodo za običajna umivanja judov

1  „Fons signatus*, - arabsko : Ras- el-Ain.

268

pri njih službi božji. Voda ribnikov Salamo¬
novih pa še služi do današnjega dne za na¬
makanje dolinice, ki sega tje do Betlehema.
Veličastno lepa je še dandanes, dasi hudo
zanemarjena, vsa ta okolica; sveti mir vlada
po nji in vernemu romarju se dozdeva, ka¬
kor da sliši na sveto noč prepevati po teh
livadah angelske trume njihovo „Slava Bogu
na višavah . . .!“

Tu je bilo najljubše bivališče kralja
Salamona. Po teh tratah sprehajal se je pač
tudi, ko je speval veličastno svojo Visoko
pesem. Tu nekje na prijaznem hribčeku sredi
vinogradov je pač stal. ko je začel njeno 4.
poglavje: „0 kako lepa si ti, prijateljica

moja, kako lepa si ti ! . . . . enaka lepim
mojim vrtom tu doli, ....  čudovita kakor
tam gor zapečaten studenec!“ V preroškem
svojem navdušenju gledal jo je v daljni
prihodnosti, kakor bi mu stala živa pred
očmi, prijateljica njegova, najlepša rožica
njegovega rodu, Marija  brezmadežno spo¬
četa. Po vsej pravici namreč obrača sveta
cerkev navedene lepe besede kraljevega pre¬
roka na Njo, samo na Njo, ki je imela biti
spočeta brez madeža izvirnega greha.

Tudi jaz sem stal ob „zapečatenem stu¬
denci in dozdevalo se mi je, kakor da bi
se bolj kod kedaj približal duhu kralja-mo-
drijana. Sveti strah me je obdajal, ko sem
se spomnil vse lepote, vse slave, vseh ču¬
dovitih dohodkov, katere so gledale nekdaj
te solnčne livade. Ob »zapečatenem studencu“

269 —

vglobil se je moj duh tako, kakor nikdar
prej, v premišljevanje vzvišene skrivnosti
brezmadežnega spočetja in kakor da bi na¬
šel kak dragocen zaklad, vskliknil sem h
kraljevemu pesniku Salamonu: Prav! Prav
si imel slavni praded! Ta vir je res lepa
predpodoba tvoje slavne pozne vnukinje
Marije, bodi-si da ga gledam

1. v njegovem začetku in odtoku;
bodi-si z ozirom

2. na njegov namen in vpliv  po vsej
okolici.

I.

1. Čudovit je v svojem začetku že za¬
pečaten studenec“. Globoko pod zemljo se
zbirajo že v začetku močni potočki; pod
zemljo skrivnosten je tudi njih odtok. Če
Jutrovec že vsak navaden vir visoko časti,
mu je ta studenec pod kapelo, katere vhod
je bil pač za časov Salamonovih ne samo
močno zaklenjen, ampak še s kraljevim pe¬
čatom zaznamovan, mu je ta studenec na¬
ravnost skrivnostno svetišče, kateremu se
sme v spoštljivosti bližati le bosonog. —
Ravno tako je Bog čudovit v svetnikih svo¬
jih (ps. 67, 36.), posebno pa še v Mariji
brezmadežno spočeti. Kakor Salamon nad
svojim studencem, čula je nad njo previdnost
božja. Vsi otroci Adamovi podedujejo Ada¬
mov greh, vse zadene tudi kazen za hudo¬
bijo prvih starišev, samo ne pobožne hčerke
Joakima in Ane tako, da je bila že od za-

270

četka sveta, da čez njo samo ni imel nikdar
nobene oblasti duh laži, da nje same od vseh
Adamovih otrok ni zadelo prekletstvo božje
po zgubljenem raju.

Tako so jo že davno v duhu gledali
preroki, mater in devico, tako jo je opeval
Salamon prijateljico svojo, nevesto svojo,
svojo ljubko pastarico, golobičico v skalna¬
tem zavetju, iskal jo po zelenih livadah
betlehemskih in obstal slednjič ob zape¬
čatenem studencu" in jej zapel sijajni slavo¬
spev, poln najdrzniših prispodob bujne ju-
trovske domišljije: Visoko pesem !

In kar je Salamon gledal tisoč let na¬
prej v prihodnosti, to je dne 8. decembra
1854 papež Pij IX., veliki častilec Marijin
slovesno raz apostolske stolice dvomov
polnemu svetu poklical v spomin s svojo
določbo: „Nauk cerkve, daje  bila preblažena
Devica Marija od prvega trenotka svojega
spočetja po posebni od Boga nji podeljeni
predpravici obvarovana vsakega madeža iz¬
virnega greha, nam je od Boga razodet in
se ga morajo tedaj vsi verniki s trdno in
živo vero okleniti".

O čudapolni dan 8. dec. 1854 ! V ne
besih je zavladalo nepopisljivo veselje; Sa¬
lamon in vsi preroki oznanjevali so slavo in
zahvalo vojskujoči se cerkvi na zemlji, stara
peklenska kača pa, na katere glavi stoji noga
mogočne Device, majala se je in strupene
jeze sikala; celi svet se je razveselil; pre¬
peval radosti čast Brezmadežni in iz milijonov

271

grl in v stoterih jezikih zadonelo je po
katoliških deželah na okrog: „Ave regina,
sine labe originali concepta ! — Zdrava bodi,
kraljica, brez madeža izvirnega spočeta !

2. Ko primerjamo Brezmadežno glaso-
vitemu viru Salamonovemu, moramo se še
spominjati drugih njegovih lastnosti, da bo
prispodoba popolniša. V globokem rovu
skriti so viri „zapečatenega studenca“, nad
njim se povzdiguje močna stavba, vhod ne¬
poklicanim zabranjujejo ključi, zapahi in pe¬
čat. Zakaj to skrivanje? Globoko v pod¬
zemeljskem prostoru se od treh strani zbira
voda in pod zemljo skrivnostno naprej hiti.
Ko gledamo te izvire, to malce hladne vode,
zdi se nam vse prav neznatno, in skoraj ne
moremo verjeti, da bi mogel ta studenec
delati rodovitno vso okolico, ob enem že
nad 3 tisoč let oskrbovati celi Betlehem z
vodo, da je za časov Salamonovih za bla¬
ženih časov Kristusovih in še poznej polnil
jeruzalemske shrambe vode, daje njegova voda
celo hitela na veliko tempeljsko dvorišče in
tam snažila krvave oltarje klavnih in žgavnih
daritev. In vendar je vse to res in — ču¬
dovito lepa predpodoba skritega živ¬
ljenja  Device Marije !

Kdo pač je v tistih časih, ko je Marija
kot šibka deklica z vrčem vode na glavi
hitela kakor plaha gazela (srna) domu od
studenca, ki se še dandanes imenuje po nji
Marijin studenec, kdo Nazarenčanov je tedaj
v nji slutil bodočo mater obljubljenega

272

Odrešenika ? ! Kdo bi v tem rajskomilem
obrazku spoznal mater prežalostno ? Kdo bi
mogel verjeti, da bodo siroto brez starišev,
čisto ubožno potomkinjo sicer kraljevega
rodu, kedaj slavili pozni rodovi kot kraljico
zemlje in nebes? Kdo spoznava danes v mo-
gočni Materi vseh revnih sirot ubogo tujko,
ki prosi zastonj po Betlehemu prenočišča?
— Tako je vedela Marija skriti njej izročeno
veliko skrivnost, da se je po besedah sv.
Jeronima 1  satan sam v nji zmotil in da ni
spoznal v nevesti tesarja ' Jožefa deviške
Matere. Tolika je bila ponižnost Marijina in
njeno hrepenenje po skritem-življenju, da bi
svet celo nič ne zvedel o prihodu obljublje¬
nega Mesija, če bi bilo samo na njej ležeče.
Saj angel je moral poučiti o Marijinem po¬
klicu Jožefa, ki jo je že nameraval skrivaj
zapustiti, angeli so morali pastirjem, zvezda
modrim, Simeon in Ana v templju ljudstvu
oznanjati rojstvo Odrešenika ; Marija je mol¬
čala, kakor — „zapečaten studenec“ molči
in se svetu kaže celo neznatnega in si le
globoko pod zemljo na skritem zbira svoje
moči.

II.

Tako se nam kaže Salamonov vir že v
svojem čudovitem začetku in odtoku kot jasna
predpodoba Brezmadežne. In če se je Sala¬
mon potem ozrl še dalje ni gledal in pre-

V razlagi 1. poglavja Mat.

— 273 —

mišljeval, kako „zapečaten studenec“, ko je
enkrat na svetlo stopil, daja tratam, vrtom
in poljanam betlehemskim sam on rodovitnost,
kako celo hiti v Jeruzalem na širne dvore
tempeljske, da tam, sam čist, očiščuje slu¬
žabnike božje in ljudstvo, pač ni mogel dru¬
gače kakor tudi v tem zagledati še jasnišo
predpodobo Marije Device in vsklikniti poln
navdušenja: „„Mladike tvoje so celi
paradiž  . . . granatnih jabolk in žlahtnih
sadežev v obilnosti . . .!“ (Cant. 4, 13.) —
Rajskolepe so livade, po katerih se sprehajaš,
in je oživljaš ti, prijateljica moja!“

In zares!.

1. Marija je ravno po svojem brezma¬
dežnem spočetju postala zvezda-juternica, ki
pred solnčnim vzhodom še jasno sije, ko so
že vse druge zvezde morale obledeti. Edino
kot Brezmadežna mogla je postati vzha¬
jajoča jutranja zarja (Vis. pes. 6, 9.) novega
velikega dneva, ki je zapodil strašno noč
ajdovskih zmot. Samo kot Brezmadežna
mogla je biti mati tistega, ki ne oživlja samo
betlehemskih livad, marveč ki je „prenovil
obličje zemlje“. (Ps. 103, 30.)

2. In glejte! Na ti po Brezmadežni ob¬
novljeni zemlji, o kako začenja vse kliti,
zeleneti, bujno rasti in cveteti. In ker je
studenec milosti Brezmadežne neusahljiv,
glejte! kako žlahtno sadje se poka-
zuje!  Poglejte neštete trume krščanskih
mučenikov, dolge vrste pogumnih spozna-
valcev, spokornikov, brezkončne procesije

18

— 274

deviških duš hoditi po vrtu, katerega na¬
maka „moč vseh vrtov, studenec žive vodeč
(Vis. pes. 4, 15.) Ta vrt je namreč sveta
katoliška  cerkev in vrtnarica v njem je
brezmadežna Devica!

Vse to je gledal tisoč let naprej v pre¬
roškem duhu kralj Salamon, in da je vse
tako gledal, tega trajen spomenik nam je
njegova Visoka pesem, ki bi nam sicer ostala
nerazumljiva!

Sklep.  -

Hitimo torej, ljubi kristjani, v duhu radi
k Salamonovemu skrivnostnemu „studencu
žive vode“, da isti, kakor oživlja polje in gaj
okolice betlehemske, namoči tudi naše suho
srce, da bodo tudi v tem nerodovitnem vrtu
zacvetele cvetlice lepih krščanskih čednosti,
da bode naše življenje enako rodovitnemu
drevesu polno sadov dobrih del.

V ta namen priporočimo se pa še po¬
sebno danes in za vse večne čase v varstvo
Brezmadežne. Zatecimo se k nji, ker vse¬
mogočna je njena priprošnja! Naj si je tudi
veliki sovražnik človeškega rodu od začetka
sveta po izvirnem grehu, ko smo stopili v
svet, imel oblast čez nas, smo bili vendar
po svetem krstu oprani vseh madežev. Če
tedaj tudi ni bil brezmadežen začetek naš, o
naj bi bil vsaj brez greha naš napredek in
konec. Kakor se je končaval potok iz za¬
pečatenega studenca“ še le sredi templja
pozemeljskegaJeruzalema, tako bode, upajmo,

275

po priprošnji naše nebeške zagovornice Vse¬
mogočni tudi nam skazal svojo milost, „ki
je mogočen in čegar ime je sveto“ (Luc. 1,
49) in nam enkrat odprl, ko bode z nami h
koncu šlo, vrata nebeškega Jeruzalema.

Molimo s sveto cerkvijo tako:

„0 Bog, ki si po brezmadežnem spo¬
četju Device pripravil svojemu Sinu vredno
prebivališče; mi te prosimo, ki si njo zavoljo
že odločene smrti svojega Sinu naprej ob¬
varoval vsakega madeža, dodeli, da tudi mi
po njeni priprošnji čisti in neomadeževani k
tebi piiti moremo". Po tistem Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

18 *

276  —

28 .

»Zaprt vrt« — predpodoba Ma¬
rijinega čistega življenja.

„Kako lepa si ti, prijateljica moja, kako
lepa si ti. — Z zidom zavarovan
vrt  si ti, sestra moja, zaprt  vrt  si,
zapečaten studenec!“ (Cant. 4, 1 . 12.)

Sprehajali smo se včeraj po livadah
betlehemskih in navzlic še vedno veličastnih
razvalin in ostankov nekdanjih stavb skle¬
pali na minulo rajsko krasoto okolice. S
Salamonom stali smo zamišljeni ob „zape-
čatanem studencu“ in zagledali smo v njem
resnično predpodobo Brezmadežne. — Sto¬
pimo malo naprej, mimo velikih ribnikov
Salamonovih po ozki globoki dolinici, ime¬
novani dandanes mlinski dolini (wadi Ta-
wahin). Po kratki hoji vstavi se dragoman,
pokaže na še precej lepo obdelan vrt in
reče: „Hortus conclusus, — zaprt vrt!“
Last je to posestvo bivšega juda, sedaj strast¬
nega protestanta. Dolinica je kaj rodo¬
vitna in zakaj bi ne, saj jo greje vedno
vroče solnce in ob enem jo vedno namaka
potoček iz zapečatenega studenca in voda
iz ribnikov Salamonovih. Na okrog stoji
nekaj bornih človeških bivališč in ljudje
trdijo, da dobivajo na isti njivi v enem letu
petkrat podzemljice. Verjami, kdor hoče ...

277

Pa kaj sedanjost! Naš duh hiti nazaj v
davno pretekle čase. Po starokrščanskem in
judovskem sporočilu so bili ravno tu glaso-
viti vrti Salamonovi, o katerih govori on
sam: „Napravil sem si slavna dela, zidal sem
si hiše, zasadil vinograde, napravil si
vrtove in sadonosnike,  in sem jih
zasadil z drevjem vsake vrste; pozidal sem
velike ribnike, polne vode, da je namakala
gaje bujnega  d r e v j a“. (Eccl. 2, 4.—6.)
V visoki pesmi se spominja Salamon zopet
svojih vrtov, kakor jih more v taki kra¬
soti oživiti le južno podnebje, imenuje jih
„zaprte vrte“ (hortus conclusus)! „Z zidom
obdan vrt (moj) si ti, o prijateljica moja,
zaprt vrt si!“ (Cant. 4, 12.) Iz teh besed
sklepamo, kar je pač tudi samoumevno v
bližini arabske puščave, da so bili vrti Sa¬
lamonovi obdani z močnim ozidjem, ki je
branilo vstop vsakemu zunanjemu  so¬
vražniku. Znotraj  pa je vse bujno rastlo,
dišalo in cvetelo, bila je taka krasota, da se
je kraljica iz Sabe tako zavzela, da ji „je
zastajala sapa“. (2. Reg. 10, 5.)

V te nasade je zahajal pač rad kralj
Salamon; tu je speval tudi svojo „Visoko
pesem“ svoji pozni potomkinji Mariji. Ob
njenem spominu, ki je imela postati začetek
lepših časov, se je oziral na okrog po svojih
krasnih vrtih, in najlepšemu, kar je gledalo
oko, primerjalo jo je pač srce, polno duha
božjega, tako: „Z zidom zavarovan vrt si

278

tudi  ti, o sestra moja, nevesta moja, za¬
prtemu vrtu si enaka!“

O kako primerne so te besede Salamo¬
nove z ozirom na preblaženo Devico Marijo !

1. Iz „zapečatenega studenca“ se steka
hladna voda v „zaprte vrte“, ki jih namaka
in jim podeljuje rodovitnost in sadonosnikom
bujno rast. Brez onega čudovitega studenca
bi ne bilo vrtov Salamonovih; studenec še le
daja življenje in lepoto vrtu! Če nam je pa
včeraj bil „zapečaten vir“ predpodoba brez¬
madežnega spočetja Device Marije, nam je
danes „zaprt  vrt“istotako predpodoba
njenega celonedolžneg.a življenja.
Saj brezmadežno spočetje je bilo prvi in
glavni pripomoček volji Marijini, da se je
mogla obvarovati tudi vsakega osebnega
greha. Le brezmadežen vir daja čisto vodo,
Brez brezmadežnega spočetja bi tudi v Ma¬
riji ne bila lahko mogoča prostost od vsa¬
kega osebnega greha, ali vsaj ugovarjati bi
se dalo brezgrešnosti, ako bi bil tudi le za
trenotek imel satan po izvirnem grehu oblast
čez Mater prečudežno.

2. Zaradi m o čn e g a zi d o v j a na okolu
ni bilo mogoče ne tatu, ne divji zveri vlo¬
miti v zaprte vrtove Salamonove in tudi va¬
lovi nalivov so zastonj pljuskali ob nje;
vsaki le mogoči nevarščini in vsaki le mo¬
goči škodi vedel je v okom priti njih modri
gospodar. — Tako je po posebni milosti
božji  varna bjla in ostala čista duša Marije
Device ne samo vseh satanovih iz izvirnega

— 279 —

greha prvih starišev mu prihajajočih pravic,
marveč na njeno srce je trkal tudi poznej
satan zastonj, brezuspešno iskale so v čisto
dušo Marijino vhoda skušnjave sveta, hudo
poželjenje in nagnenje. Pač pa je delo božje
v Mariji morala podpirati njena lastna volja,
njeno skrbno sodelovanje z milostjo božjo,
njeni vedni beg pred nevarščino in v mla¬
dosti skrbna vzgoja. Tako je ostala Marija
tudi brez vsega osebnega greha,  —
neomadeževan vrt božje milosti!

Nas, ljubi kristjani, je zadelo vseobče
gorje izvirnega greha. Pa li naj zategadcl
obupamo ? Nikar! In če smo tudi bili otroci
hudobije pri vstopu v svet, razlila se je
vendar krstna voda po naših glavah, nas
očistila izvirnega madeža, in sprejeli smo
obleko nedolžnosti iz rok krstitelja, ki je
tako govoril: „Sprejmi belo obleko in pri¬
nesi jo neomadeževano pred sodnji stol
našega Gospoda Jezusa Kristusa, da zadobiš
večno življenje!“ — - Če tedaj tudi v našem
začetku nismo bili podobni Mariji, bili smo
kakor ona vsaj po našem krstu. Oh, da
bi tudi poslej bili taki ostali ! O, da bi tudi
naše srce bilo vedno enako zaprtemu vrtu
nepristopno strastem in skušnjavam!

3. Vrti Salamonovi bili so neizmern o
lepi.  Vse, kar je nekdaj rodila sveta dežela
lepih cvetlic in žlahtnih dreves, vso bujno
krasoto vrtov na Jutrovem združil je Salamon
v svojem vrtu, — prcdpodobi Marijini v
duhovnem pomenu! Kje so se kedaj lepše raz-

280

cvitale lilije nedolžnosti, kakor v srcu Ma¬
rijinem ? ! Kateri hladni gaj je kedaj prinašal
lepših vijolic ponižnosti, kakor srce Marijino?
Kje so prijetniše duhtele vrtnice do Boga
in do bližnjega, kakor tam, kjer je bivala
Marija?! — Kakor je vsaka rožica dobila
svoj prostorček v Salamonovih vrtih, tako
je bilo odprto srce Marijino vsakoršni čednosti,
da so že sedaj po preteku 19 stoletij, ko je
ona že zdavno odhitela iz te doline solz k
nebesom, njene čednosti nedosegljiv vzor,
po katerem zastonj hrepenijo najplemenitiša
srca na zemlji, najlepši kinč so vrta božjega,
ki je sveta katoliška cerkev na zemlji. Pač
to lepoto Marijinih čednostij gleda Salamon
v svojem preroškem zamaknjenju, ko pri
popisovanju vrtne lepote z navdušenja ki¬
pečim srcem na glas zdihuje: „Vzdigni se
o veter od severa, pridi jug, pihljajte lahni
vetriči po mojem vrtu, da se bodo razširjale
njegove dišave“. (Cant. 4, 16.) Visoka pesem
v svetem pismu nam je trajna priča, da je
Salamonov duh že zapopadal lepoto svoje
pra-pra vnukinj e Marije in da je s kopr-
nenja ranjenim srcem hrepenel po časih, ko
bode ona kakor zvezda - juternica v blesku
svojih čednosti zasijala narodom!

A.  Še enkrat poglejmo v vrte Salamonove,
katere mogočno zidovje  obdaja. Žid je
v obrambo. Zraven milosti božje bila je naj¬
boljša obramba čednosti Marijinih pač njena
trdna vera,  njeno neomajano zaupanje v
Boga. Ni dvomila o besedah angela Gabrijela,

281

verjela je in njena vera bila je dopadljiva
Bogu. Niti pri pogledu ubogega deteta v
betlehemskih jaslicah, niti ko je morala be¬
žati v Egipet ni dvomila, da je to njeno dete
pravi Bog; da, njena vera v božje poslanstvo
svojega Sinu nje niti ni zapustila na Kalvariji,
ko ga je gledala viseti na križu med dvema
razbojnikoma in za to njeno neomahljivo
vero dobila je slednjič najlepše plačilo ob
praznem grobu od mrtvih vstalega Odrešenika!

Taka trdna vera je vsakemu kristjanu
najboljša obramba v skušnjavah življenja ;
posebno še neizkušeni mladini je živa vera
močen zid, ki brani mir srca. Krščanski
stariši, ako je tedaj vaša trdna volja, vaše
otroke tako pobožno in čednostno vzgojiti,
kakor je bila Marija, tedaj obdajte njih srca
z močnim ozidjem žive vere. Saj vam je
znano, kako je prisiljen morilec nedolžnih
duš najprej podreti ograjo vere, prej ko
more pohoditi v vrtu cvetlice ponižnosti in
lilije nedolžnosti. Takci je primoran govoriti
zapeljivec: „Saj to ni greh! Saj ni vse tako
kakor duhovniki govorijo! Duhovniki sami
niso boljši!“ in do tisočkrat mora tako go¬
voriti, prej ko se začne majati trdnjava, t. j.
prej ko začne nedolžna duša dvomiti o veri
in postavah božjih. — Ako je pa vrtno
ozidje vere dovolj trdno, da ga ne morejo
zrahljati zlobni napadi, potem so tudi varne
v vrtu lilije in rože in vijolice ! Vera je in
ostane mogočna obramba nedolžne mladine!

282

Sklep.

Hitimo torej, kristjani, k vrtu vseh
čednostij, k Mariji! Posebno pa še ve, krščanske
matere, priporočajte nji v pobožnih molitvah
in zdihljejih svoje hčere, da si ohranijo
čednosti, ki kinčajo in sladijo mladostna
leta. Vaša čuječnost bodi za nje enaka
močnemu ozidju vrtov Salamonovih! Božje
blago so vaši otroci in njih duše bode oster
sodnik tir j al enkrat iz vaših rok! Pazite
toraj in čujte, da vam kak pomočnik pe¬
klenske pošasti ne podere v srcih vaših
otrok obrambe vere in ob enem v tla ne
pomandra cvetlic nedolžnosti, ponižnosti in
bogoljubnosti.

V Mariji pa imate najboljšo pomočnico
v svojih trudih in skrbeh. Mnogo premore pri
Bogu priprošnja pravičnega! „Kaj pa še le
bode“, vsklikne sv. Alfonz Ligvori, „pred
Bogom dosegla priprošnja Marijina, če je že
molitev njegovih svetnikov tako mogočna!“

Zatecite se tedaj le prav zaupanja polni
k Mariji in njo prisrčno prosite, naj sprejme
tudi vaša srca z vsem njegovim hotenjem in
nagnjenjem v svoj močno obvarovan vrt, v
svojo mogočno obrambo. In veselimo se in
rad ujmo se prav iz celega srca, da imamo
tako mogočno pokroviteljico, molimo goreče
k nji tako :

Od vseh strani pribežimo k tebi, o Ma¬
rija, in te prosimo obrambe pred ostro sodbo
pravičnega Boga! K tebi, o kraljica, pov-

283

zdigujemo svoje solzne oči, k tebi kličemo
v svojih srčnih stiskah, da ti potolažiš jezo
Gospodovo, katerega smo razžalili s svojimi
grehi. Glej, o Devica, zaupljivo ti odkrivamo
vse svoje reve in težave, ker te častimo kot
. Gospo brezkončnega usmiljenja. Kdo bi pač
tudi drugi mogel govoriti k srcu našega
Gospoda Jezusa Kristusa tako, kakor ti, o
blažena Devica! Govori tedaj, o mati, za nas,
saj tvoj Sin te posluša in. za kar koli bodeš
prosila, bodeš nam tudi dosegla. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Betlehem.

Spredaj samostan frančiškanov s cerkvijo sv. Katarine.

284

29 .

Nekaj o nravnosti mladine na
Jutrovem.

Hebron! (El-khalil) mesto očakov! Po¬
zdravljam te! Najstarejše med vsemi mesti
na zemlji je Hebron (šest ur hoda od Be¬
tlehema na jug mimo zapečatenega studenca^
in „ribnikov Salamonovih“). Tukaj je še
„rudeča zemlja“, iz katere je (tako trdi staro¬
davna pravljica) Bog ustvaril naše prve sta-
riše. Nedaleč odtod ti kažejo njivo, kjer je
Kanj ubil svojega brata in poleg njive je
votlina in studenec s palmovim drevesom,
kjer sta Adam in Eva 100 let žalovala za
umorjenim Abelom. Tu v bližini, trdijo vsi
Jutrovci, bil je raj ali paradiž. — Arbee je
zidal Hebron, zato se je imenovalo mesto
nekdaj tudi Kariat-Arbee. Arbee bil je oče
Enak-ov, Enak pa oče enakimov (velikanov),
katere je pokončal vesoljni potop. — Tukaj
je prebival poznej rod Abraham, (Arabljani
imenujejo ga El-Khatil, t. j. ljubljenec, namreč
božji, katero ime dajejo dandanes tudi mestu.)
Tukaj je sklenil pobožni očak z Bogom po¬
godbo obrezovanja, tu se je rodil od Agare
njegov sin Izmael, oče vseh beduinov pu¬
ščave. Pri Hebronu bila je ona dvojna vo¬
tlina Makpelah, katero je z njivo okoli nje
vred kupil Abraham od Efrona za „400 siklov
srebrnih pravega denarja, ki je bil v navadi“

285

(1. Mos. 23, 16), ko mu je umrla žena Sara,
127 let stara, v Arbee in njo je tudi pokopal
v isti votlini. In ko je „Abraham se ločil in
umrl (okoli leta 1821 pred Kr. r.) v visoki
starosti (175 let), star in sit življenja, pravi
* sveto pismo, pokopala sta ga Izak in Izniael,
njegova sinova zraven Sare v isti votlini
Makpelah v dolini Mambre“. (1. Mos. 25, 9).
Pozneje so bili tu pokopani še Izak in njegova
žena Rebeka in Leja žena Jakopova (1. Mos,
35, 49). — V okolici hebronski prebival je
očak Jakop, ko je poslal svojega sina Jožefa
za čredami pogledat proti Sihemu, kjer so
„sanjalca“ vrgli lastni bratje najprej v suh
vodnjak, a ga slej prodali potujočim Madi-
janitom.

Iz hebronske doline Mambre poda se
slej stari Jakop vesel, da še živi njegov sin
Jožef, z vsem, kar ima, v deželo faraonov ;
ko je pa očak čutil na Egiptovskem, da se
mu bliža zadnja ura, pokliče vse sinove
svoje skupaj, ki mu morajo obljubiti s pri¬
sego, da ga ne pokopljejo v Egiptu, marveč
v domovini (1. Mos. 47, 29). In ko je umrl
star 147 let, prenesli so sinovi truplo v
deželo Kanaon, v dvojno votlino, katero je
kupil Abraham od Efrona Hetejca (1. Mos.
50). Kralj David je često tu prebival
(2. Reg. 3, 16. — 4, 2.) in celo prvorojen
sin njegov Absalon je tu-sem šel, si zbirat
vojske, ko se je spuntal zoper svojega očeta
Davida (2. Reg. 15, 7).

286  —

Pa ne samo, da je Hebron naj starejše
izmed vseh mest; mohamedanski njegovi pre¬
bivalci, svesti si slavne preteklosti svojega
domovja, slujejo še dandanes kot najbolj
pravoverni  vseh častilcev prerokovih.
Kajpada pomenja vrhunec mohamedanske
pravovernosti — skrajno nestrpnost nasproti
drugovercem, tako da se razven zdravnika
ne sme nobeden kristjan muditi del časa v
mestnem ozidju. Grob „ljubljenca božjega“
Abrahama obiskati se ne dovoli ne kristjanu
in ne judu. Celo odličnim osebam, ki so imele
v rokah pismeno dovoljenje sultanovo, se je
že zabranil vstop.

S strogo pravovernostjo pa združujejo
ti ljudje, in to mi dela odurne neznosneže
vendar nekoliko prijetnije, — naj strožje
pojme o nravnosti.  Trdna njih vera jih
v marsičem varuje pregrehe in zdržuje v
mejah spodobnosti. Da se razumemo! Jaz
tukaj ne govorim menda o nravnosti moha-
medancev Turčije, in posebno še ne nje veli-
kašev, mislim v prvi vrsti le na one, katere
sem videl, na hebronske pa tudi na ostale
Arabljane svete dežele, ki zaslužijo pohvalo.
— In to zopet ne tako, kot bi mi neznano
bilo jako hvalevredno življenje katoliških
Arabljanov (saj imajo dobre varuhe in uče¬
nike!), marveč ker so mi znani nekteri na¬
ravno nenravni (nespodobni) verski nauki
Mohamedovi, ravno zategadel občudujem
vedno (1) zelo spodobno vedenje  teh
priprostih ljudi, ter njih nravno mišlenje

— 287 —

in čutenje, ki bi moglo biti vzgled
mnogemu olikanemu Evropejcu; skušal bom
pa tudi (2) pojasniti vzroke  te vesele
prikazni.

I.

1. Arabljan je ponosen na to, če more
reči, „da je svoje otroke dobro vz¬
goji  1“. Pa nikar, ljubi kristjani, ne mislite
da ta polu-ajd in sovražnik Kristusovih spo-
znavalcev te besede o dobri vzgoji otrok
tako razumeva, kakor naše dobre krščanske
matere in skrbni očetje razumejo k Bogu
voditi svoje otročiče, ker jih uči krščanska
vera: „Vaši otročiči so božja last; imeti jih
to raj morate kakor v oskrbovanje izročeno
dragoceno reč. Hišniki božji ste torej pri
svojih otrokih; Bog sam je gospodar, on vam
daja povelje in plačilo, če jih lepo k njemu
privedete: iz vaših rok jih bode vsekakor
nazaj tirjal sodnji dan!“ To je krščanski
nauk, ki se gotovo ne sliši in ne prednaša
v mohamedanskih molilnicah; pa tembolj je
občudovanja vredna arabska mladina v svo¬
jem spodobnem vedenju in v svojem (lahko
rečem!) neomadeževanem življenju, da bi
mogla biti v marsičem vzgled tudi krščanski
mladini. Mladeniče sem videl na deželi brez
izjeme mirno in skrbno hoditi po svojih
opravkih, uljudne celo nasproti drugovercu
tujcu, deklice čez 14. leto pa tujemu človeku
sploh ne pridejo pred oči. Grešno znanje,
skrivne ljubimske zveze, očitno shajanje

288

mladine obojega spola je tu do cela neznana
reč in bi se štelo v sramoto starišev, kar v
resnici tudi je ne samo mohamedanskih
ampak tudi — krščanskih starišev sramota.
Nikdar na celem svojem potovanju po Ju-
trovem nisem videl ženske iz domačega
ljudstva v prijaznem občevanju z moškim na
cesti. Žene hodijo celo zavite same svojo pot,
tihe, nepoznane, nenadle^ovane. Niti noče, da
bi se za njo zanimal kedo, tako da celo ob¬
stoji in zijajočemu tujcu tako dolgo obrača
hrbet, da gre mimo nje! Istotako ide mož
sam, resnega obraza mimo te! Že družbinsko
življenje kazati v javnosti, se dozdeva Ju-
trovcu nespodobno. Da bi pa celo neoženjeni
osebi obojega spola, recimo napravili kaki
skupni sprehod, kaj takega storiti se ne drzne
v Arabiji najnesramniši, najpodlejša, ker bi
se njima sicer bati bilo, da ju ljudstvo očitno
kaznuje in kamnja. Javno nastopanje Evro¬
pejk in Evropejcev se pravovernemu moha-
medanu studi in ta stud prenaša, žal! od
oseb tudi na njih vero!

Naj povem iz rodbinskega življenja
arabskega ljudstva en vzgled, za katerega
resničnost se je moj arabski prijatelj in j
spremljevalec v okolici Jeruzalema zavezal
s častno besedo: Pred dve in pol letom bilo
je v vasi El-Valadži pri Sv. Janezu v pu¬
ščavi, da so videli neko deklico javno z
nekim moškim domačinom v prijaznem po¬
govoru. „Ona pa je bila dobro vzgojena!“
zatrjeval mi je resnega obraza moj Da-ud.

289 —

Ljudje so začeli o tem dogodku govoriti.
Po preteku 14 dni je deklica izginila, obre¬
kovani mladi mož pa je ostal v vasi, dasi-
ravno se je vsem brezdvomno zdelo, da jo
je on skrivaj odpeljal. Pa ni bilo res. Po
dolgem času se je namreč zvedelo, da je
deklino zabodel lastni oče. Govorjenje ljudi
in pa sramota svojega otroka dozdevala se
mu je neznosna !

Kaj porečete, krščanski stariši, o tem
slučaju!? Posnemati ni, a poučljiv je vse¬
kakor.

2. Možje stari znanci, ki se dolgo niso
videli, pozdravljajo se na Jutrovem s po¬
ljubom.  Odrešenik kara Simona gobovega,
da mu, ko je stopil v njegovo hišo, ni iz¬
kazal po navadi starega prijateljstva. po¬
ljuba mi nisi dal!“ (Luc. 7, 45) mu očita.
Pač pa ga je poljubil po stari šegi Judež
Iškarijot in ga s tem izdal vojakom kot svo¬
jega prijatelja. Nikdar se pa ne vidi, da bi
se s poljubom javno pozdravljali ljudje raz¬
ličnega spola, bodisi že žlahta ali znanci
med seboj. -— Očitaj vročekrvnemu, na
„svojo čast“ čez vse ponosnemu beduinu,
da ga je javno poljubila njegova žena, potem
pa dobro pazi na življenje svoje in samo¬
kresa ne daj iz rok!

Menda so tudi v tem obziru trezni
Arabljani bliže resnice, kaj se v javnosti
spodobi, kakor kristjani v Evropi!

3. Nezakonskih mater  je na Ju¬
trovem prav malo; v velikem okrožju vasij

19

290

se povprek komaj vsakih 10 let narodi kako
ubogo nezakonsko otroče. Zatrjevalo se mi
je, da vladajo v tem obziru jako strogi na¬
zori v Hebronu in okolici. Dragoman (vodja
romarjev), ki pač mora dobro poznati raz¬
mere krajev, po katerih vodi tujce, mi je
pripovedoval o hebronski okolici: Deklino
ki je zgrešila pot poštenja in postala neza¬
konska mati, zabode lastni oče ali najbližji
sorodnik; na hišo pa, kjer je bivala ne¬
srečnica, razobesijo belo zastavo, ki ima
pomen: „Čast naše hiše bila je doslej ne-
omadeževana; da ostane tako zanaprej, mo¬
rala je umreti naša nepoštena- hči (sestra)!“
Tudi ta vzgled sem povedal ne v posnemo,
pač pa v resni premislek! Mogoč in verjeten
je tistemu, ki pozna vročekrvnega, in kar se
tiče nazorov o osebni časti, neizprosnega
Jutrovca, bodi-si že da biva v mestu, ali na
deželi, ali v puščavi!

II.

Kje naj iščemo vzrok teh strogih na¬
zorov? Kako je mogoče, da more sploh
zavladati in se tisočletja obdržati vkljub
popačenosti vere tako življenje?

1. Vse nam razložijo še iz časov Abra¬
hamovih ohranjene brezmejne očetovske
pravice nasproti otrokom,  kajpada
tudi sužnjim služabnikom. Oče je poglavar,
duhovnik in kralj obenem v svoji rodbinski
zadrugi in ima oblast tudi čez življenje in
smrt svojih podložnih, neizvzemši žene in

291

otrok. Teh očetovskih predpravic si ne upa
kratiti tudi nobena novejših deželnih oblastij,
ker sam Mohamed jih je potrdil. Omenil sem
že tudi neizprosno stroge nazore Jutrovca
o osebni časti, katero oskruniš že, če moža
primes za brado, koliko bolj potem še le
podkopava propalost lastnih otrok očetovo
čast! — Kjer tedaj hišni gospodar strogo
razumeva svoje p avice, se že more pri¬
petiti, da tudi umori hčer, ki mu s po¬
hotnostjo dela sramoto; da celo primoran je
jo umoriti, ako noče brezčasten biti v zboru
svojih vrstnikov.

Taka strogost je pač grozovitna, kri¬
vična; več ostrosti nasproti lahkomiselnim
otrokom bi pa bilo pač želeti mnogim mehko-
srčnim, popustljivim krščanskim očetom in
materam!

2. Nadalje. Glavni vir in začetek ne¬
nravnosti evropejske mladine, posebno mla¬
dine na deželi, tisti nesrečni plesi,  — so
na Jutrovem do cela neznani. Kdor tam pleše,
je le glumač, burkež, ubogi človek, ki hodi
od sejma do sejma si služit s tem vsak¬
danjega kruha. Ko bi tak častitljiv starina
iz Arabije prišel na katero naših veselic,
kjer moški in ženske kakor brez pameti
skačejo po sobi, čudom bi se čudil in poln
globokega zaničevanja se obrnil proč. Le
sila in glad pripravi tedaj Jutrovca, da pleše
drugim v zabavo, sicer bi se pa, živeč v
ugodnih razmerah, sramoval plesati.

19 '

292

Plese razločujemo navadno dvojne: do¬
voljene in grešne. Pa o obojih pravi sv.
Frančišek Salezij: „Plesi so kakor gobe;
najboljše so malovredne!” Naravnost grob
nedolžnosti pa so tisti plesi, ki se imenujejo
„svobodni ali prosti”, kamor je vstop prost (
vsakomur in ki se vršijo v ponočnem času.
Marsikateri mladenič bi se ne bil zvrnil cve¬
točih lic v prerani grob, in marsikateri človek
bi ne imel tako težavne starosti, ko bi se
na ponočnih veselicah in v mladosti v polni
sapi ne bil nasrkal smrtnih kali za pljučnico
ali jetiko. Pa kaj zdravje! Kaj zapravljen
denar? Kaj to kratko življenje! Da bi se ne
zgubljalo na teh ponočnih plesih redno tudi
poštenje, večkrat vsa bodočnost in večno
zveličanje!

So pa tudi v navadi tako imenovani
„častni plesi”. Menda niso čisto nič hudega,
niso grešni! Strah me le obdaja plesati vi¬
deti stare lj udi v pričo mladine  ! Sta¬
rega človeka je že zapustil greh, odlično
osebo brani duševnega propada njen stan,
a mladina, ki se potem ravna, kar na njih
gleda, nima nikogar in ničesar, kar bi jo za¬
drževalo, da se ne strmoglavi v propad po¬
gubljenja !

Ker je tedaj mladina na Jutrovem ob¬
varovana vseh teh nevarščin, se tudi lažje
vzdržuje v mejah spodobnosti in nravnosti.

3. „Naše grešne plese” na deželi na¬
domeščajo po mestih gledališča, ker se
zlorabljajo, zastrupljajo srce in pamet ne-

293

dolžne mestne mladine. Tudi teh ne varščin
za mladino Jutrovo ne pozna. Pač imajo tam
po mestih tudi nekaj takega, kar se pri nas
imenuje gledališče, in ni dobro, kar se vidi,
a zahajajo tj e samo možje, ne pa žene in
otroci, ki ostanejo obvarovani strupa ne¬
nravnih predstav, — in odtod zopet pohvalno
vedenje mladine na Jutrovem!

Konec.

Ljubi kristjani, posebno še vi stariši in
občinski predstojniki lepe naše domovine,
sploh veljavni možje, usmilite se nedolžne
nespametne mladine in skrbite vselej in
povsod, da se ne žali nikjer očitno dostojnost
in poštenje.

Res je sicer, v prvi vrsti se mora pa¬
met in srce kristijana poprijeti verskih na¬
ukov in trdna mora biti volja, je izvrševati,
res krepost mora prihajati od znotraj, zu¬
nanjost ni prva, ali pri vsem tem ne pozabite
tudi na to, kar je zunanje dostojno
v krščanskih šegah in navadah,  —
saj vam je znana velikanska moč slabega
vzgleda!

Molimo! O Marija, Devica modra in zrcalo
pravičnosti, poglej milostivo danes zopet dol
na nas, na ta ubogi v poželjivost pogreznjen
človeški rod in usmili se, usmili se ga! Daj,
izprosi od Boga nazaj mladini ljubezen do

294  —

čednosti, in vrni starosti častitljivost in moč
dobrega vzgleda, da bodemo vredni tistega
krščanskega imena, s katerim se ponašamo.
Po Kristusa Gospodu našem. Amen.

4

Sveti kraj Gospodovega rojstva
v Betlehemu.

295

30 .

Emavs.

(Na velikonočni pondeljek.)

„In sta ga silila rekoč: Ostani z nama,
ker mrači se in dan se je že nagnil !“
(Luc. 24, 29.)

Kateremu kristjanu pač ni znano ime
Emavs in pa prekrasni evangelij veliko¬
nočnega pondeljka! Kdo še ni slišal besed:
„Gospod, pri nas ostani!“ z njih raznovrstno
razlago! Velikonočni pondeljek, kateri romar
je pač v Jeruzalemu, ki ne obišče Emavsa!
Tudi jaz sem velikonočni pondeljek 1889
stal na prostoru, kjer so se besede „Gospod
pri nas ostani!“ prvokrat izgovorile, priha¬
jajoče pač iz dnu srca, obiskal sem namreč
vas Kubebeh in razvaline cerkve, ki se je
v starih časih postavila na prostoru hiše
Kleofove, enega od emavških dveh učencev
Gospodovih. V novejšem času so postavili
tu novo cerkev in gostišče oo. frančiškani.
Emavs-Kubebeh je od Jeruzalema oddaljen
60 rimskih štadijev (3 ure hoda). Stara pot,
komaj še poznati, pelja tje po kameniti ozki
dolini mimo svetišča preroka Samuela, tu
navzgor in dalje po pustem skalovju; lega
kraja sama pa se ne da lepše misliti.

Tu sta domu hodila dva učenca Jezu¬
sova na ono prvo Veliko noč, ko se je pri-
godilo. da se jima je pridružil, njune oči pa
so bile zadržane, da ga nista spoznala.

296

„Kakšni so to pogovori, ki jih imata grede
med seboj ?“ ju vpraša malo radoveden
tujec. Tedaj vsplamti Kleofa in povzdigne
glas: „Da, ali si ti edini tujec v Jeruzalemu,
ki ne veš, kaj se je zgodilo ? Jezusa so
nam umorili in proč so vsi naši upi!“
Vzpričo teh krivih nazorov o Odrešeniku
vsplamti pa tudi tujec in začne govoriti o
Mojzesu in vseh prerokih, kako ti govorijo
o Mesiju in jima dokaže, kako je vse to
tako moralo priti, ker je tako božja volja,
po prerokih nam zdavna 'že oznanjena.
Kakor olje hladi težke rane, tako se je po¬
tolažilo pri teh besedah razburjeno srce
Kleofovo in njegovega mladega spremljevalca
in nakrat je bilo udano njuno srce učenemu
tujcu. Ko so pa prišli v trg, se nista
mogla od njega ločiti, povabita
ga k večerji. On pa je jemal slovo
in hotel dalje iti.

Ljubi kristjani! Majniške pobožnosti
čas se nam tudi nagiba h koncu! Marija,
ki je bila v tem mesecu naša voditeljica po
sveti deželi, nas je toliko lepega in za vso
večnost koristnega učila, po svetih pesmih
in pobožnih molitvah nam pripravila toliko
duhovnega veselja, jemlje od nas slovo
za eno celo leto nas hoče zapustiti. Oh,
tedaj slovo moramo za letos kmalu vzeti
od majnika in njegovih cvetlic, slovo od
Marijinega oltarja, od Marijine podobe, vun
v puščavo vsakdanjega življenja moramo
spet, kjer nas čakajo le boji in skušnjave.

297

— O Marija, ozri se dol na nas, pri nas
ostani, „ker mrači se že in dan se je že
nagnil!“

Dozdeva se mi, kakor bi nas opominjala
oltarska Marijina podoba: „Le pogum! Ne
bojte se! Bojte se le tiste dušne teme,
kadar začne pojemati vera  (1.) in kadar
začnejozginjati(2.) krščanske čednosti!“

I.

Tretji dan (nedelja) po smrti Kristusovi
je bilo, ko sta dva Gospodovih učencev z
bridko žalostjo v srcu zapuščala sveto mesto
Jeruzalem in se podajala domu v Emavs.
Žalostni sta bili njuni srci, ker pač še nista
nič slišala o velikonočnem veselju in o
vstajenju Gospodovem. — Koliko je takih
ljudi, kristjanov na svetu, ki ne poznajo
velikonočne radosti!  Pač so tudi oni
slišali glas o vstalem Zveličarju, ali njihovo
srce ne veruje, ne upa, ne ljubi, se ne
raduje. Ljubša kakor prava luč vere, jim
je medla svetilka dvomljivih naukov kakega
nadutega učenjaka (to so tako imenovani
razsvitljeni!); važniša kakor Velika noč, jim
je njih kupčija, njih obrt (to so tisti, katerim
je denar bog!) ... V naših časih, se reče,
so ljudje bolj razsvitljeni, bolj modri, ali s
to večjo mero dozdevane luči v glavah ni
prišlo več toplote v srca; nasprotno, mnogih
srca so še mlačniša, da celo mrzla postala!

Zlobnosti na milost ali nemilost prodan
je dandanes na mnogih krajih nauk Kristusov

298

in zaničevana so sredstva, ki so za to od¬
ločena, da ohranijo živo v srcih sveto vero.
Tisti je pohvaljen, tisti slavljen, ki zna
najbolj udariti po Kristusu. In kadar se je
sovražnim močem posrečil dobro premišljen
tak udarec, tedaj zavlada radost v narodih,
ki sovražijo Boga. Na tak način se zbirajo
nad našimi glavami oblaki od vseh strani
in hude verske nevihte nam pretijo. Že
semtertje otemneva solnce in dolge sence
prihodnjih velikih dogodkov padajo na zemljo,
kakor bi hotel res večer postati v verskih
rečeh, kakor bi hotel rec Jezus dalje iti!

To je žalostna podoba današnjih brezverskih
časov. Tako je vera res v nevarnosti, da
opravičeno iz dnu srca zakličemo: „0 Jezus,
o Marija, ostanita pri nas, ker mrači se že,
da nas ne objame tema novih zmot!“

Krščanski hišni gospodar, ki hočeš v
resnici biti dober poglavar vseh v tvoje
varstvo in oblast izročenih, poslušaj torej !
Ako srečavaš sovražnike vere, kadar slišiš
njih omamljive, sladke govore o zastarelosti
svete tvoje cerkve, o grešnosti njenih slu¬
žabnikov, o ničnosti presvete daritve, o
nepotrebi svetih zakramentov, — če se ti
brezverske Knjige in časniki vsiljujejo v
tvojo hišo; če te nevarni šuntarji nadlegujejo,
oblegajo; o tedaj še le prav ostani trden,
zvest in tiho govori v svojem srcu: „Jezus,
Marija, pri nas ostanita!'“ da te res ne ob¬
jame tema novih zmot!

In krščanski mladenič, ki še brezšte-

299

vilakrat nahajaš v slabih družbah, bodi že
samovoljno ali nc, tistokrat se spominjaj,
da je v nevarnosti tvoja vera, najtrdnejša
podlaga tvoje mlade sreče ! Spomni se te
resnice prej, kakor je prepozno, prej ko te
1  je že objela temna noč nevere! Ozri se le
pazno na okrog, glej svoje vrstnike, prija¬
telje od mladosti, kako divjajo, kakor ne¬
spametna bitja, in to celo ob nedeljah in
najsvetejših praznikih! Slušaj, kako sramo¬
tilno govorijo o vseh dobrih naukih svojih
dušnih pastirjev, kako z nogami teptajo za¬
povedi božje in cerkvene, a če jih gledaš
ih poslušaš, zgražaj se! Zgražaj se jih videti,
kako opojni strup prilivajo svoji mladi vroči
krvi in kako postajajo nezavestni! Oh, ti se
s studom proč obračaš in zdihuješ: „Jezus,
Marija, pri nas ostanita, ker noč se dela!“
Prav tako, moj mladi neizkušeni prijatelj,
le hitro oči proč od takih prizorov, le v
begu je i'ešitev, ker sicer bode objela tudi
tebe tema novih zmot!

II.

S propadom vere nerazločljivo pa je
tudi propadanje b o g o 1 j u b n c g a živ¬
ljenja,  ki obstoji v spolnjevanju božjih in
cerkvenih zapovedi. „Ako hočeš iti v živ¬
ljenje, spolnuj zapovedi 1 ' (Mat. 19, 17), je
rekel Jezus in vedno in vedno povdarja tudi
sveta cerkev te besede svojega Gospoda in
jih kliče v spomin vernikom. Če pa človek
proč od sebe vrže sveto vero in ne sluša

300

več cerkve, kdo bode ga še tedaj učil, kdo
opominjal: „Varuj se greha ! Stori dobro !
Spolnuj zapovedi!“ kdo? Nikdo ga več ne
opominja in strastem in hudobijam je odprto
njegovo srce široko na stežaj, kakor vrata,
ki so vzdignjena iz svojih tečajev in na f
stran dejana! — Jasni dokaz te resnice bode
na vse večne čase ostala svetu doba fran-
soske revolucije. Francija je bila svoje dni
vzgledna krščanska država in kralj se je
imenoval s častnim naslovom : ,,najbolj

krščanski 1  kralj. Strahovitih duševnih naporov
je bilo treba, da so se podkopale v ti deželi
podlage, katere je položil' sv.  Ludovik
in njegova sv. mati Blanka. Še le ko je
bila omajana trdna podlaga vere, ginevati je
začelo krščansko življenje in za vsem tem
še le je mogla priti prekucija in ž njo taka
popačenost, ki je bila dotlej nezaslišana v
krščanski zgodovini.

Pa čemu vzgledov iskati v tujini, saj
postaja v domovini tema bolj in bolj! Vera,
globoko versko prepričanje in sveto navdu¬
šenje za njo zginja iz glav, iz src, iz rodovin,
iz občin, iz države; ob enem pa se množi
pohujšanje in propada krščansko življenje 1
v državi, v občini, po rodovinah in v po-
edincih! — Tožbe o propalosti, o razdivja¬
nosti mladine, o vedno večjem številu ubojev,
samoumorov, krivih priseg in goljufijah se
množijo, in vzrok tega je, ker se je zavrgla

1  „Rex christianissimus".

301

vera. Pač še se razlagajo mladini krščanska
načela bogoljubnega življenja, pač jih sem-
tertje slišijo tudi odrasli, pa kaj! Dremajo,
v stran gledajo, usta se zaničljivo na smeh
drže . . . Zakaj ? Zato, ker se zdi boljši
oni nauk: „Ni greh, če tudi ravnaš drugače!
Ni greha! Ni Boga! Ni večnosti! Nipekla!“
— To je zopet žalostna slika današnjih
nenravnih časov in včasih se dozdeva mi¬
slečemu kristjanu, kakor da je že vse zgu¬
bljeno, ... da sejezus ne dela samo, kakor
bi hotel dalje iti, marveč da je na mnogih
krajih že zdavna vzel slovo!

O krščanske matere, ki vam je mar
blagor vaših ljubih, spoznajte, kako je v
takih časih potreba podvojene pazljivosti!
Odprite oči, kadar vam zapeljivec vaših
otrok pride pod vašo streho. Učite in k
dobremu napeljujte svoje hčere, usmilite se
tudi svojih poslov in bodite jim kakor
otrokom svojim dobre matere, da ne bode
h koncu šlo z njih nedolžnostjo in poštenjem
in da se ne bo storila nikdar tista noč, ko
jih zapustita Jezus in Marija!

In ve device, ki ste vredne tega lepega
imena, ki z mirno vestjo stopite v procesijo
z belim oblačilom, zatekajte se rade, posebno
še ob času skušnjav k Mariji, povabite jo k
sebi, prosite njo, da naj ne hodi mimo vas
in kličite v teh časih pohujšanja: „0 Marija,
pri nas ostani, ker mrači se že!“ Ako le ve
same hočete, ne zapustita vas nikdar Jezus
in Marija !

302

Sklep.

Tako zopet v duhu in mislih se mudeč
pri svojih dobrih faranih približeval sem
se sam vasi Emavs-Kubebeh, zadnjemu izmed
svetih krajev, katere obiskati mi je bilo ,
mogoče. Kakor pač vse na svetu konec
najde, tako je potekel tudi moj čas romanja
po sveti deželi in šteti so že dnevi mojega
bivanja v Jeruzalemu in okolici. Kmalu
se bode treba podati zopet na ne¬
varno pot čez morje v drago do¬
movino  !

Mnogim izmed nas so. tudi že šteti
dnevi pozemeljskega romanja. Utrujeno je
staro telo, utrujeno od dela in skrbi, na
smrt utruien je pozemeljski romar. Razno¬
vrstne telesne bolečine se oglašajo kot pred¬
hodniki in poslanci smrti. Življenja solnce
se nagiba k zatonu, napočil je življenja večer
in nastopiti bo treba — brez obotavljanja!

— daljno in težavno pot v neznano večnost!
Za vse nas bode prišel enkrat ta trenutek,
ko bodemo se željno po Jezusu ozirali in
ga klicali: „0 Gospod, pri nas ostani, ker
mrači se že!“ rj

Gorje tedaj nam, če je že Gospod od
nas slovo vzel in dalje šel!

Da se nam ta naj večja vseh nesreč še
prav na zadnjo smrtno uro ne pripeti, obr¬
nimo se zopet zaupanja polni k nebeški
Materi ljubega Jezusa. Na glas jo kličite:
Ave Marija (Zdrava Marija !) — Salve regina

303

(Češčena Kraljica!)". in jo vabite v svoja
srca ! Ne samo v majniku, vedno in povsod
radi prepevajte lepe njene pesmice, . . . .
kinčajte njene podobe in oltarje, . . . obi¬
skujte veseli njene cerkve in kapelice . . .
Pred vsem pa se trdno držite naše svete
vere in v pravičnem, brezgrešnem življenju
posnemajte njene čednosti, potem pa brez
skrbi!! Prišla bo, prišla mirno, a osreče-
valno v vaša srca, prišla bo z vso svojo
neskončno materinsko ljubeznijo, s svojimi
zakladi milostij, s samim svojimSinom
Jezusom Gospodom našim,  bo ž
njim stopila v hišico našega srca in tam
prebivala, in veselili se bodemo družbe Jezusa
in Marije na strašno smrtno uro in potem
na vse veke vekomaj. Amen.

304

31 .

Slovo od Jeruzalema.

Minuli so dnevi nebeške radosti, ki sem ,
jih užival na najsvetejših krajih krščanskih,
v Jeruzalemu! Napočila je ura ločitve!
Krčevito mi polje od boli srce ! ko bi Oh,

Ob cesti iz Jeruzalema Jafo.

Grob preroka Jeremija (Jerem. 31, 22.)

ko bi ne prišla ura ta nikdar, nikdar ! Ali pa da
bi mogel prijeti za neprestano se vrteče
kolo časa, ga vstaviti, zapovedati, kakor
nekdaj izraelski vojvoda Jozua: „Solnce ne
pomikaj se nasproti Gabaonu in luna ne v
dolino ajalonsko. In obstalo je solnce in
luna ,,(Jos.  10, 12.) — Pa moram, moram

305

proč, proč morebiti za vselej! Ne bodem te
nikdar več videl, zelena Oljska gora! Ne
bodem morebiti prej po tebi hodil, o dolina
Jozafat, kakor kadar od mrtvih vstanem
sodnji dan ! Ne bodem te več gledal, časti¬
tljiva kupola cerkve Božjega groba, in zla¬
tega križa na tebi, ki je bil marsiktero noč
v jasni mesečini brezkončna moja radost!
Z Bogom tedaj gora Karmel! Z Bogom
Tabor! Z Bogom krvave rožice planjave
ezdrelonske! Z Bogom galilejsko jezero ! Z
Bogom Jordan! Z Bogom solnčne livade
betlehemske in vrti kralja Salamona! Z
Bogom vi blagi mučeniki, učeni varih i
svetih krajev, gostoljubni oo. frančiškani!
Z Bogom prijatelji in znanci v Jeruzalemu
in okolici!

Kakor danes, tako težka mi ni bila še
nikdar v življenju ločitev!

Ljubi kristjani! Zadnji dan naše maj¬
niške pobožnosti  je tudi napočil! O
ko bi ne prišel nikdar tudi ta dan ! O ko
bi moglo vedno vse tako veselo, lepo in
slovesno biti! O da bi mogli celo leto dan
za dnevom vedno, vedno peti

„slavo Mariji prečisti Devici,

slavo ji peti veseli mi vsi,“

darovati ji naše misli in občutke, njene
nauke poslušati! Pa koledar oznanja neu¬
smiljeno, brez preklica: zadnji majnik ! Eno
leto spet je dolgi čas in mnogi se poslav¬
ljajo danes od majniške pobožnosti, poslav-

20

— 306

ljajo za vselej; na zemlji je ne bodo več
obhajali!

Kaj bodi tedaj predmet današnjega pre¬
mišljevanja o slovesa? Kaj bi vam še imel
povedati? — Kaj storijo ljudje, če jemljejo
slovo? Tolažijo se, kakor se morejo, najbolj
tolažilne pa so jim besede : „Da se zopet
vidimo! — Na svidenje! Na svidenje!“

Tedaj pa naj bo : „N a s vid en j e !“
bodi danes naš majniški klic. Na svidenje !
Te besede bodo lajšale bridkost ločitve
tudi nam!

Pa na kako svidenje? V življenju je
svidenje navadno dvojno: 1. 'žalostno,
2. veselo;  ali pa je prazen klic „na svi¬
denje !“ če ga več ni na zemlji!

I.

Veselo  bode naše svidenje zopet o
prihodnji majniški slovesnosti, če besedo
božjo, ki jo slišimo, ne samo veselo sprejmemo
v dobrem in prav dobrem srcu, marveč tudi
zvesto po sprejetih naukih živimo in svoje
dobre sklepe uresničimo. Torej še enkrat
stopite vsi stanovi okoli Marijenega oltarja,
povzdignite k Nji srce in oči in slušajte
glas vaše nebeške Matere!

Otroci  najpoprej, ljubite očeta in
mater, kakor vam veleva črtrta božja za¬
poved in spominjajte se gostokrat kameni-
tega groba Absalonovega! Ako hočete biti
srečni tukaj na zemlji, spoštujte svoje sta-
riše! Huda beseda, lahko je izgovorjena in

— 307

pozabljena, pa kako boli ljubeče srce ma¬
terino ! Dobra beseda pa je zdravilo one¬
moglim starišem in tako cena!

Device,  ki ste doslej ohranile neo-
madeževano svojo belo obleko nedolžnosti,
darujte danes Mariji trden sklep: Z vencem
ali pred altar, ali pa v grob! Nič na svetu,
ne darovi, ne prilizovanje in puhla hvala
hinavcev, ne grešna priložnost, naj vam ne
iztrga vencev raz glav, Marija pa, „turen
Davidov“. „zaprt vrt“ vam bodi v obrambo
in v zgled!

Krščansko ženstvo  v obče, le spomni
se žalostnega stanja ženstva na Jutrovem,
ki bi po mnenju Arabljana niti ne bi smelo
imeti duše, skazi se vredno lepega imena,
s katerim se te sveta cerkev v svojih mo¬
litvah spominja : ,,pobožni spol“ namreč !
Le z največjo versko gorečnostjo morete
vsaj nekoliko poplačati Isaju-ben-Miriam
vaše odrešenje iz ajdovskih nečloveških spon.

Mladeniči,  oklenite se z vso močjo
svojega mladega srca naukov vaše svete
vere ; proč z vso lahkomiselnostjo, proč z
vsem, kar izpodkopuje zdravje in poštenje;
sklenite in recite: mlada leta je treba Bogu
darovati! Vzgled pa vam naj bo celo mladina
na Jutrovem s svojim resnim in' spodobnim
obnašanjem v javnosti! — Varujte se slabe
tovaršije ! Povsod, v mestu in na deželi, v
gostilni, na cesti, v delavnici in tovarni,
povsod je življenje nevarno za mladeniča,

20 ”

308

ki se je odločil živeti po naukih svojih
dobrih starišev in svojega dušnega voditelja
in si ohraniti čisto srce in mirno vest, brez
katere na svetu prave sreče ni, in ni!

Krščanske žene, matere in gospo¬
dinj  e,  velika moč vam je dana! Ve
morete postati ali vsa sreča ali vsa nesreča
svoje hiše ! Veliko tudi Bog od vas priča¬
kuje : ne samo da rešite svojo dušo, ampak
tudi duše moža, otrok in poslov, da vzgojite
cerkvi božji novih vrednih kristjanov, državi
novih koristnih državljanov in za nebesa
novih svetnikov. Velike res so vaše dolžnosti,
in težavne, pa tudi lepa krona" vas čaka v
nebesih.

Možje in gospodarji!  Časi so
jako resni postali in bolj kakor kedaj skuša
satan omajati stebre svete katoliške cerkve
na zemlji. Sveta cerkev sicer propasti ne
more, pač pa zginiti iz posameznih krajev.
Krščanski možje, ki ste kralji in duhovniki
ob enem v svetiščih vaših rodovin, od vas
pričakuje cerkev in domovina, da se krepko
potegujete za vero svojih pradedov, doma
in v tujini, v šoli, v občinski hiši, v dežel¬
nem in državnem zboru! To bodi vaša trdna
volja: naj se vrši vse po krščanskih načelih,
kakor je učil Jezus naš Gospod, da ne bodo
kedaj (kakor žaluje dandanes v Jeruzalemu
ob razvalinah svojega svetišča razkropljeno
judovsko ljudstvo!) tudi vaši potomci žalo¬
vali na razvalinah naše nekdaj katoliške
domovine!

309

In ti ljubo verno krščansko ljud¬
stvo  vse skupaj! Na Sijon se ozri, kjer
Marija iz rok apostola Janeza sprejema vsaki
dan sveto obhajilo, le rado sem priteči k
studencem božjih milosti, posebno še k sve¬
temu obhajilu. Starim je priprava na srečno
zadnjo uro, zakonskim in predstojnikom je
razsvetlenje, mladini pa najzdatniša podpora
in orožje v duhovnem boju. Če se že trdi,
da mladi človek še ni izgubljen, če še moli,
smemo to tembolj trditi, če mladina vsaki
mesec sprejema svetotajstva naše vere. Pri
spovedi morete pod pečatom večne mol¬
čečnosti vse razodeti, kar muči in stiska
vaša srca in kar bi si nikomur drugemu ne
upali povedati. Tam tudi morete slišati
opomine, ki bi vam njih sicer razven spo¬
vednika si ne upal podati nikdo drugi;
nauke sprejemate tam, katerih bi v svojem
ponosu sicer ne sprejeli od nikogar drugega
na svetu, kakor ravno od svojega duhovnega
voditelja. Po opravljeni spovedi pa stopite
k mizi Gospodovi, kjer se vaše čiste ali
očiščene duše na novo okrepčajo, z Jezusom
zopet prav tesno združijo in se novega po¬
guma napijejo za boj zoper skušnjave hu¬
dega duha.

Vredno sveto obhajilo je protistrup proti
grehu ; je sredstvo, ki če se prav porabi,
uniči vse nakane satana; če ga tedaj radi
rabimo, o kako bo enkrat veselo naše svi¬
denje ! — O, ko bi romar jeruzalemski imel
to srečo, da bi mogel mnoge izmed vas,

310

mladeniči in dekleta, katerih sicer po obličju
ne pozna, navdušiti za bogoljubno življenje
z mesečnim prejemanjem svetih zakramentov
kako veselo bodemo se tedaj enkrat gledali
in spoznavali, ko bodemo vsi stali pred
večnim sodnikom Jezusom Gospodom našim!

II.

Ako se pa ne držite naukov vaše svete
cerkve in ne izvršujete njenih navodil obogo-
ljubnem življenju in tudi vse dobro, kar ste
slišali ta mesec, pozabite, kakor bi bilo v
veter govorjeno, o kako žalostno  bode
tedaj enkrat naše svidenje! . Pa ne še le
enkrat, po dolgem času, ampak prav kmalu!
Če bodo stari grešniki in stare grešnice
drugo leto zopet tako klečale okoli oltarja
kraljice majnika, ne sicer z občutki dušnih
radostij, marveč s pobitim srcem nazaj gle¬
dajoče na eno zopet hudemu duhu darovano
leto in z malim upanjem na bližnjo spravo
z Bogom, ker malo upanja na poboljšanje,
— o, kako bode tedaj žalostno to svidenje
z njihovo nebeško Materjo !

Paše bolj  ž a 1 o s t n o bode, ako bodo
tudi taki, ki so danes še čistega srca, do
prihodnjega majnika zašli v zanjke satanove,
če bodo postali njegovi prijatelji in sovraž¬
niki božji, — oh, ti ne bodo mogli drugo
leto niti obstati pred majniškim oltarjem,
niti prenesti pogledov kraljice nebes! Ljubši
njim je bil greh'in telo in kri Sinu božjega
so z nogami teptali, zato jih je pa tudi

311

Marija zapustila, — jih ne brani več, — za
nje ne prosi več, — jih ne ljubi več, —
tistih ubogih, zapuščenih, nesrečnih duš.
Gorje srcu, ki ga Marija zapusti!

Bog nas vseh varuj tako žalostnega
svidenja !

III.

Rekli smo v začetku, da se želje do
svidenja ne izpolnujejo vsikdar na zemlji.
Če se romarji v Jeruzalemu, ki so iz vseh
delov sveta skupaj prišli in v kratkem času,
ker edini v verskih nazorih, postali mili
prijatelji, če se ti poslavljajo, vračajoči se
vsak v svojo domovino, nehote skoraj vsaki
vsklikne: „Na svidenje! Na veselo svi¬
denje v nebesih!

Enako želi romar jeruzalemski vam,
dobri otroci Marijini, ki ste mu tako voljno
sledili v duhu od enega svetega kraja v
drugega: Veselo svidenje v prihodnjem

majniku in če ne tistokrat, vsaj veselo svi¬
denje v nebesih ! Ker bolje je, ne svidenja
tu na zemlji in potem veselo svidenje v ne¬
besih ; kakor tu na zemlji: greh in tam v
večnosti: brezkončne muke in trpljenje !

..Rajši bi vas enkrat, ljubi otroci, videl
mrtve, kakor hudobne!" tako se je s solzami
v očeh poslavljal neki odhajajoči katehet
od svojih ljubih šolarčkov. In romar jeru¬
zalemski vam, ljubi Marijini otroci, ravno
tako kliče za slovo: Rajši nikdar svidenja,
kakor pa v nesrečni večnosti!

312

Sklep.

Toda h koncu ! Že je zapustil romar
sveto mesto, odhajajoč skozi jafska vrata,
brezsrčni voznik neusmiljeno podi naprej
sestradane konje, romarju pa se srce krči
ob slovesu! Ne, ne naprej, govori sirota v
otroški svoji onemoglosti. Za kako uro hoda
vstavi voznik, kjer steza začne padati, se
menda po stari navadi na romarje nazaj

Jeruza

ozre, kot bi hotel reči: „Le zdaj hitro

zadnji pogled nazaj v slovo!“ in potem iz¬
stopi z voza, ga pripravljat za vožnjo nav¬
zdol po lepi dolinici terebint (wadi Hanina).
Tudi romar se nazaj ozre, — zadnji po¬
gled na Jeruzalem!  Odslej mu bode
Jeruzalem za vselej zginil iz obzorja; ali

313

tudi iz spomina? Vstane, se odkrije, solzica
mu v očesu zaigra, trepetajoča roka pa
prijema za bukve psalmov Davidovih, da
odmoli iz njih 136. kraljevo pesem starih
judovskih romarjev v Jeruzalem. Roko kakor
I k prisegi povzdignjeno, donijo iz globokih
prs romarja besede svetega navdušenja: „Č e
na te pozabim, o Jeruzalem, tedaj
naj bo pozabljena moja desna
roka! Moj jezik naj suh obvisi na

mojih dlesnih, kadar se tebe ne
spominjam več, kadar Jeruzalema
ne stavim več na prvo (mesto)
svojih radosti!“  (ps. 136, 5. 6.)

Tako storite tudi vi, blagi častilci Ma¬
rijini, ob koncu lepe naše pobožnosti. Oblju¬
bite nji, se vsikdar zvesto spominjati spre-

jetih naukov, kličite tako: „Če na te po¬
zabimo, o Marij a, tedaj zaslužimo,
da nas tudi ti zapustiš! Jezik naš
naj se nam posuši in desnica naj
obnemore, ves mir in vsa dušna
radost naj zgine iz naših src,
kadar bi več tvoje slave ne pre¬
pevali, več ne kinčali tvojih a 1-
tarjev, po tvojem vzgledu več ne
živeli in tvojih praznikov več
slovesno ne obhajali! Tako ob¬
ljubimo! Tako prisegamo! Tako
upamo se zveličati po tvoji mo¬
gočni priprošnji, o Marija, in po
Kristusu, ljubem Jezusu Gospodu
našem. Amen.

Slava Mariji brezmadežni!

Dodatek

Molitve in pesmi v majniku.

Jutranja molitev.

Za ranega jutra sem se v Tebi prebudil,
o Bog! Prva moja misel novega dneva bodi:
„0 Bog, moj Oče!“ V žalostnih in veselih
trenutkih, bodi mi vedno sveto tvoje ime.
„Kdor izpolni mojo voljo, ostaja vekomaj;
svet pa in vse radosti posvetne minejo.“
1. Joan. 2, 17.

Nebeški Oče, tvojo voljo izpolniti pri
vsakem delu in podjetju današnjega dne,
bodi moje edino hrepenenje. Tebe spoznati
in ljubiti bodi moja prva in edina radost!
Tvoja volja naj je tudi moja volja! Tebi
darujem svoje oči, katere si ustvaril, da bi
gledale tvoje veličanstvo! Tebi darujem svoj
posluh, ker Ti si mi ga ustvaril, da spreje¬
ma tvoje glase! Tebi darujem te roke, katere
si ustvaril k dobrim opravilom! Tebi bodi
darovano še srce moje, ki ljubi Tebe sa¬
mega! Tvoj sem celi s tem svojim telesom
in z dušo, katero si mi vdihnil!

316

Toda  — šmarnice bodo danes! Ljubi
nebeški Oče, hiteti moram toraj, da opravim
svoja opravila, ki so mi naložena in da še
šmarnic ne zamudim. — Marija, Mati našega
Gospoda Jezusa Kristusa! Tvoja radost na
zemlji bila je izpolnjevati le voljo božjo in
se vselej in povsod kazati ponižno in zvesto
deklo Gospodovo. Tvoj prelepi vzgled naj
tudi mene vleče,, da ne bodem tu na zemlji
nič drugega iskal in si želel, kakor vedno
bolj in bolj spoznavati voljo božjo in njo
vedno zvestejše izpolnjevati. Amen.

Angel Gospodov.

V Prosi za nas sveta božja Porodica!

II’ Da postanemo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Milost svojo, prosimo te, Gospod, v
naša srca vlij, da ki smo po angelovem
oznanjenju spoznali učlovečenje Kristusa,
tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu
dosežemo častitljivo vstajenje. Po istem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

(100 dni odpustka vsakokrat, če se po celi mesec
vsaj enkrat vsaki dan moli, enkrat popolni
o d p u s te  k po vrednem sprejetju svetih zakramentov
in opravljeni molitvi na namen sv. Očeta. Bene¬
dikt XIII. 14. sept. 1724).

Očenaš. Češenamarija. Verujem v Boga.

Trdno sklenem nikdar grešiti in vseh
grešnih priložnosti se ogibati!

Moj Jezus usmiljenje! (100  dni odpustka
vsakokrat.) Pij IX. 24. sept. 1846,

317

O Marija, brez madeža izvirnega greha
spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!
(100 dni odp. enkrat na dan.) Leo XIII. 15. marc. 1884.

Sladko srce Jezusovo, daj,

Da vedno bolj in bolj te ljubim vekomaj!
(300 dni odp.; v mescu enkrat popolni odp.) Pij IX.
26. nov. 1875.

Sladko srce Marijino, bodi rešitev moja!
(300 dni odp.; v mescu enkrat popolni odp.) Pii
IX. 30. sept. 1851.

Večerna molitev.

O Bog, moj Oče! Prešel je današnji dan,
katerega si mi milostivo podelil. Hudo in dobro,
vse je zapisano v knjigah, po katerih bode¬
mo enkrat sprejemali plačilo za vsa svoja
dejanja. Ali smem, nebeški Oče, ta večer se
zaupljivo k Tebi gor ozreti, ali moram
osramočen pobesiti oči ?

(Izprašuj svojo vest, misli, besede, deja¬
nja in opuščenje dobrega.)

Odpusti, Oče, če sem grešil. Z otroškim
zaupanjem se k Tebi obračam, skesan pro¬
sim Te odpuščenja in milosti:

„Moj Bog, vsi moji storjeni grehi so
mi srčno žal, ker sem z njimi Tebe, svojega
najljubeznivšega Boga, največjo in neskon¬
čno dobroto, katero iz celega srca ljubim,
hudo razžalil. — Resno sklenem s pomočjo
Tvoje milosti svoje življenje poboljšati in
rajši vse, tudi smrt pretrpeti, kakor Tebe,
svojega Boga, največo dobroto še kedaj s
kakim grehom razžaliti.

— 318  —

Dodeli mi milost, da izpolnim ta svoj
sklep! Za to Te prosim po neskončnem za-
služenju Tvojega božjega Sina, našega Go¬
spoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.

Angel Gospodov . .,

Spanec je bratec smrti in konec dneva
je podoba večera življenja!

M o 1 i t e v z a s r e č n o smrtno uro.
Najdobrotlivši Jezus, zavoljo Tvojega gren¬
kega smrtnega strahu in Tvoje zapuščenosti
spomni se posebno bolnih in umirajočih.
Pomagaj tudi meni, da se morem s po¬
božnim življenjem vredno pripraviti na srečno
smrtno uro. — O moj Jezus, prosim Te, zve¬
ličaj in vzemi k sebi v svoje sveto kra¬
ljestvo vse tiste, ki se bodo to noč iz tega
sveta ločili. Amen.

K angelu  v a r i h u.

Preljubi angel varih moj,

Povsodi mi na strani stoj !

Obvari greha vselej me !

V nebeški raj pripeljaj me!(ioodniodp.)

O J e z u s , krotek in iz srca ponižen,
stori moje srce enako svojemu ! (300  dni od¬
pustka. Pij IX. 25. jan. 1868.)

Naj slajši Jezus, ne bodi mi strog sodnik,
ampak odrešenik. (50  dni odp. vsakokrat; enkrat
v mescu popolni odp. Pij IX. 11. avg. 1851.)

Sladko Srce Marijino, bodi moja rešitev!

(300 dni odp.)

— 319  —

Obiskovanje Jezusa v najsvetejši
skrivnosti.

(Spomni se tabernakelja, posebno kadar za nekaj
minut prerano prihajaš k šmarnicam.)

O moj Gospod Jezus Kristus, ki si iz
ljubezni do ljudi noč in dan tukaj pričujoč
v altarski skrivnosti in poln usmiljenja vse,
ki te prihajajo obiskovat, pričakuješ, vabiš
in sprejemaš; verujem, da si v najsvetejšem
zakramentu resnično pričujoč. Molim te iz
globočine svojega srca in se ti zahvaljujem
za premnoge mi skazane dobrote, posebno
pa še za to, da si se v ti skrivnosti tudi
meni daroval in da si me klical, tebe obiskati
v ti hiši božji.

Zato pozdravljam danes na novo tvoje
ljubeznipolno srce in sicer s trojnim na¬
menom: prvič da se ti zahvalim za ta tvoj
preveliki dar; drugič da kolikor mogoče za¬
dostim za vse krivice, katere moraš pre¬
našati od svojih sovražnikov; in slednjič, da
se združim z vsemi tvojimi častilci celega
sveta in posebno še tistih dežel, kjer se tvoja
čudapolna pričujočnost malo ali celo nič ne
ne spoznava in časti!

O moj Jezus, ljubim te; boli in žalosti me,
da sem tvojo neskončno dobroto do sedaj tako
zelo zanemarjal; ali s pomočjo tvoje milosti
trdno sklenem, v prihodnjič te nikdar več
ne razžaliti; sedaj se pa vsega tebi darujem,
dasi sem le ubogi grešnik, in odpovem se
svoji volji, svojim željam in nagnjenjem in

320

vsemu, kar imam, le da se vrednega skažem
tvoje ljubezni, da sem vdan celo v tvojo sveto
voljo in da zadobim milost stanovitnosti do
konca! — Priporočam ti še posebej verne
duše v vicah, posebno tiste, ki so gojile
vedno gorečo pobožnost do tebe v najsvetejši
skrivnosti! — Priporočam ti tudi vse uboge
grešnike na zemlji. — Slednjič, preljubi Zve¬
ličar, združujem vsa svoja pobožna čutila s
čutili tvojega ljubeznipolnega srca in v takem
združenju darujem nje tvojemu večnemu Očetu
ter ga prosim v tvojem imenu, da nje iz
ljubezni do tebe sprejme in usliši. Amen.

(300 dni odp. vsakokrat; kdo to molitev vsaki
dan opravi, pa dobi popolni odpustek  enkrat
v mescu, pod navadnimi pogoji.)

Prošnja pred Jezusom v najsv.
skrivnosti.

(Se more pred odhodom od šmarnic opraviti.)

Molim te v globoki spoštljivosti, o moj Bog
in Odrešenik Jezus Kristus, in ljubim te iz
celega srca, pravi Bog in pravi človek, pri¬
čujoč v najsvetejšem zakramentu, v za¬
doščenje za vse nespoštljivosti, onečastenja
in bogoskrunska prejemanja, katera sem
morebiti do sedaj zakrivil sam — in katera
so zakrivili drugi — ali katera bi se še v
prihodnjič zgoditi mogla.

Molim te, o moj Bog, ne sicer tako ka¬
kor si vreden, da te molijo vse stvari
ali vsaj tako, kakor morem; želim te pa

321

moliti in počastiti z vso popolnostjo, katere
so le zmožna razumna bitja.

Obujam toraj ta namen, te moliti sedaj
in vselej ne samo za tiste katoličane, kateri
te ne ljubijo, marveč tudi za spreobrnjenje
krivovercev, razkolnikov, bogatajcev, moha-
medanov, judov in malikovalcev. O ljubi
Jezus, usmili se jih in pomagaj jim, da te
spoznajo, da te začnejo ljubiti in polni hva¬
ležnosti častiti v najsvetejši božji skrivnosti.
Amen.

Hf.  Kruh z nebes si jim dodelil.

Ik Kateri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.  O Bog, ki si nam v preču-
dežnem zakramentu spomin svojega trpljenja
zapustil; prosimo te, dodeli nam svete skriv-
nesti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti,
da sad tvojega odrešenja vedno v sebi ob¬
čutimo. Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

(100 dni odp. enkrat vsaki dan; popolni od¬
pustek: na veliki četrtek, enkrat v osmini sv. Reš.
Telesa in eden dan v letu po lastni izvolitvi.)

I.

Mašne molitve romarjev na vožnji
po morju.

(Pri naših šmarnicah „Romarja jeruzalemskega 0  se
te molitve lahko rabijo prve 4 dni. Ako pa knjižica
služi resničnim romarjem v Jeruzalem kot molitvenik
in še posebno, če ti nimajo oltarja na ladiji, kjer bi
se mogla služiti sveta maša, tedaj naj se opravi
„suha maša 0  ali „maša na ladiji 0 . Duhovni vodja

21

322

romarske trume čita namreč zbranim mašne mo-
rove; med odstavki pa se lahko zapoje katera Ma¬
rijina pesem.)

Priprava.

Pač nikdar še nismo občutili tako zelo
svoje slabosti in pa Tvoje vsemogoč¬
nosti,  o Bog, kakor ravno na ti zibajoči
se ladiji sredi neizmernih vodenih širjav.
Kaj je pač človek na teh nemirnih, nevarnih
valovih morja! Eden močen sunek vetra
zadostuje in ta z železom okovana ladij a,
ki se nam je sprva dozdevala tako velikanska,
je razbita, kakor orehova lupina, nam pre¬
ostaja pa le hladni grob v temnih morskih
globinah. O Bog, bodi nam milostiv na ne¬
varni morski vožnji!

Najljubeznivši Jezus, ki si za nas toli k o
trpeti, v tako sramotno smrt iti hotel; do¬
deli nam milost, da ta Tvoj dokaz božje
ljubezni pogostokrat premišljujemo, posebno
pa da v tem trenutku, ko se pripravljamo
na daritev sv. maše, nekrvavega spomina
Tvoje krvave daritve na križu.

O Marija, morska zvezda!  bodi
naša voditeljica po tej daljni morski cesti
in pomagaj nam, da prav kmalu dospemo
na naš tako zaželjeni cilj, v sveto deželo.
O vsaj te nesreče nas obvaruj, da bi se
razbila naša ladija in bi tako blizu svojega
cilja se morali pogrezniti v hladni grob.

Očitna spoved.

Obtožim se pred Bogom, vsemogočnim,
pred Marijo Devico, pred Mihaelom nadan-

323

gelom Janezom Krstnikom, apostoloma Petrom
in Pavlom, vsemi svetniki in pred vsemi
pričujočimi kristjani, da sem mnogo in zelo
grešil z mislimi, besedami, dejanji in opu¬
ščanjem tega, kar sem bil dolžen storiti. O
greli, a moj greh, o moj preveliki greh! —
Pa ti o Marija, ti o sv. Mihael nadangel, o
sv. Janez Krstnik, vi sv. apostoli Peter in
Pavel in vsi svetniki, prosite za me, da
Gospod usliši mojo molitev in mi odpuščenje
mojih grehov podeli.

Kyrie eleison.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

G lori  a in exeisis Deo.

Slava Bogu na višavah in mir ljudem
na zemlji, ki so svete volje! Hvalimo Te,
o Gospod, in Te slavimo, častimo te in
molimo! Zahvaljujemo se Ti, da si blagovolil
razodeti svoje veličanstvo. Ti sam si Gospod,
mogočni Zapovednik, pravi Bog, Oče vse¬
mogočni. — O Jezus, Sin večnega Očeta,
ti nedolžno Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta! Usmili se nas, reši nas! Ker Ti sam
si neskončno svet, neskončno mogočen,
sam neskončno vreden vse hvale in časti
v edinosti s svetim Duhom, v veličanstvu
Očeta. Amen.

21*

324

Oremus! (Molimo!)

O Bog, ki veš, kako velikim nevar¬
nostim in burjam da smo izpostavljeni in
da jim se vspešno v bran staviti ne zado¬
stujejo samo človeške moči; reši nas na
duši in na telesu in dodeli, da to, kar za
svoje grehe po pravici trpimo, s Tvojo po¬
močjo tudi srečno pretrpimo. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Branje.

(O ljubezni do bližnjega. Rom. 13, 8—10.)

„Bratje! ne dolgujte nikomur ničesar,
razven da se ljubite med seboj; ker kdor
ljubi bližnjega, ta izpolnjuje postavo. Te
zapovedi namreč: ne prešestuj; ne ubijaj;
ne kradi; ne pričaj po krivem; ne želi, kar
je bližnjega; in vsaka druga zapoved je že
zapopadena v sledečem predpisu: Ljubi svo¬
jega bližnjega kakor samega sebe! Ljubezen
do bližnjega obvaruje nas vsega zla: lju¬
bezen do bližnjega je tedaj vrhunec vseh
zakonov.“

Evangelij.

(O zaupanju v Boga. Mat. 8, 23—27.)

„V tistem času je stopil Jezus v čolnič
in njegovi učenci so šli za njim. In glej!
nastal je strašen vihar na morju, tako da je
valovje čolnič pokrivalo. On pa je spal.
Tedaj pristopijo njegovi učenci k njemu,
vzbudijo ga in mu poreko: „Gospod, reši

325

nas, sicer poginemo ! 14  In Jezus jim reče:
„Zakaj ste boječi maloverneži ? 44  Potem
vstane, zapove vetrovom in morju in nastala
je velika tihota. Ljudje so se pa temu čudili
rekoč: „Kdo je ta, da so mu pokorni celo
vetrovi in morje ? 44

Vera.

Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega
stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa
Kristusa, Sina njegovega edinoroj enega,
Gospoda našega; ki je bil spočet od Sve¬
tega Duha, rojen iz Marije Device. Trpel je
pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl je
in bil v grob položen. Šel pred pekel, tretji
dan je od mrtvih vstal. Šel je v nebesa, sedi na
desnici Boga Očeta vsemogočnega. Od koder
pride sodit živih in mrtvih. Verujem v Duha
svetega; sveto katoliško Cerkev; občestvo
svetnikov; odpuščenje grehov; vstajenje mesa
in večno življenje. Amen.

Darovanje.

Vsemogočni večni Bog, dasiravno nisem
vreden, drznem se vendar približati se ti
daritvi svete maše, ker moje srce je prepolno
želj in občutkov: zadostil bi rad za svoje
grehe; zahvalil bi se Ti rad, o Bog, za
premnoge mi izkazane milosti in prosil bi
Te, da bi ne bil na meni izgubljen sad brid¬
kega trpljenja Tvojega božjega Sinu.

O Jezus, blagoslovi zdaj, blagoslavljaj
vselej svojo sveto Cerkev in vse svoje verne

326

služabnike: svetega Očeta, našega škofa, vse
naše dušne pastirje; blagoslovi krščanske
kralje in oblastnike; blagoslovi celi svoj
krščanski svet. — Spomni se, o Gospod,
milostivo pa tudi svojih in mojih sovraž¬
nikov! Ne odtegni tudi svoje roke nevernikom
in krivovercem! —■ Odpusti mi, o Jezus, vse
moje grehe, s katerimi sem Te tako hudo
razžalil. Sedaj mi je jasno, da vsa razžal-
jenja, katera sem moral pretrpeti od ljudi,
so v primeri k smrtnemu grehu nič; ali
usmili se me, o Gospod, ker tudi jaz sem
že zdavno iz srca odpustil vsem, ki so me
razžalili.

Slavospev (Praefatio.)

Približuje se presrečen trenutek, ko
kralj nebes in zemlje vidno stopi med nas
na zemljo. O Bog! sedaj me napolni z svetim
navdušenjem, da pozabim na vse, kar je
posvetnega in da imam v mislih le Tebe
samega!

Sursum corda! Kvišku srca k Bogu!
Hvalimo Gospoda in zahvaljujmo se mu iz
celega srca! zares prav in dobro, potrebno
in koristno je, Tebe, o Gospod, Oče, vse¬
mogočni večni Bog, vsikdar in brez nehanja
častiti in proslavljati; pa tudi Tebi, Jezus
Kristus, naš Gospod veljajo naši slavospevi,
kakor se pred Teboj angeli in nadangeli,
kerubini in serafimi v večnem zamaknjenju
klanjajo in neprenehoma prepevajo.

327

Sanctus.

Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojskinih
trum! Nebo in zemlja sta polna njegovega
veličanstva. Hozana na višavah.

Pred povzdigovanjem.

O Bog usmiljenja, ponižano padamo pred
Tebe na kolena in Te prosimo, blagoslovi
to sveto daritev in dodeli svoji sveti Cerkvi
mir in edinost in razširjaj jo čez celi svet.
Spomni se tudi, o Gospod, poglavarja svoje
svete Cerkve, papeža J., našega škofa J.,
našega cesarja }., naših duhovnih in po¬
svetnih oblastij, vseh naših bratov in sester
v Kristusu, ki v veri na Tebe in v Tvoji
ljubezni živijo, posebno še tistih za katere
smo moliti dolžni, J. J., svojih služabnikov
J. J. in dodeli nam vsem zdravje na telesu,
dušni mir, svojo milost in večno zveličanje.

In sedaj se približuje trenutek največjega
čudeža božje vsemogočnosti!

Povzdigovanje.

Jezus, v Tebe verujem!

Jezus, na Tebe upam!

Jezus, Tebe ljubim iz celega srca!

Sveta kri, očisti me!

Sveta kri, odreši me!

Sveta kri, izbriši vse moje grehe!

Po povzdigovanju.

Najljubeznivši Jezus ! koliko milost
nam skazuješ! Ponižal si se in si prišel za

328

nekoliko trenutkov v podobi svete hostije
celo vidno  sem med nas na oltar. Ali je
še res človek na zemlji, ki bi Ti bil tako
nehvaležen, da bi Te mogel še kedaj raz¬
žaliti? Oh, zares nikdar Te več ne razžalimo,
kakor nikdar ne pozabimo vsega onega
trpljenja, katerega je prestalo Tvoje sveto
telo, tisto telo, ki sedaj vidno v podobah
kruha in vina na oltarju počiva.

Blagoslovi torej, o Jezus, nas vse pri¬
čujoče. Usmili se pa posebno vernih duš v
vicah; bodi milostiv, če potrebujejo še naše
pomoči, našim pokojnim J. J.; zaradi te
svoje svete daritve Te prosimo, olajšaj njih
muke in pripelji jih kmalu do toliko za-
željenih livad nebeške luči in večnega miru.

Oče naš.

Daj, o Jezus, da s Tvojim duhovnikom
vred tisto molitev, katero si nas Ti sam učil,
prav pobožno in goreče ponovimo: „Oče
naš . . .!“

Agnus Dei.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
daj nam svoj mir!

Obhajilo.

O ljubi Jezus, kako predrzne so te
moje želje Tebe, če tudi le na duhovni način,

329

sprejeti v svoje srce. O Gospod, nisem
vreden, da greš pod mojo streho, ampak
reci le besedo in ozdravljena bo moja
duša! Toda preveliko je moje hrepenenje
Te sprejeti. Hlev zunaj Betlehema ni Ti bil
preslab, preumazan, slama Ti slabemu detetu
ni bila prebodeče ležišče, da bi ne hotel, za
dobro je sprejeti, o ne zavrzi, prosim Te,
še mojega ubogega srca brez vseh čednosti
in sprejmi ga za svoje bivališče. — Telo
našega Gospoda Jezusa Kristusa obvaruje
naj mojo dušo k večnemu življenju. Amen.

Sklepne molitve.

Kakor si se, o Jezus, Ti za me daroval,
tako se hočem jaz tudi za Te darovati z
vsem, kar sem in kar imam; vse naj služi
k Tvoji božji časti in k slavi Marije ne¬
beške matere! Ravnaj, o Jezus, z menoj po
svojem dopadenju. Vsaki križ, vsako trpljenje
celo smrt v morskih globočinah voljno na
se vzamem, če bi to bila Tvoja sveta volja.

Pri blagoslovu mašnikovem.

O naj dobro tlivši Jezus, blagoslovi in
pokrepčaj moje sklepe! Ti sam vodi roko
blagoslavljajočega me duhovnika, da ne bodem
odtod odhajal brez tvojega očetovskega
blagoslova. V imenu Boga Očeta f, in .Sina
f, in Duha Svetega f. Amen.

Zadnji evangelij.

(Joan. 1, 1-14.)

„V začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila pri Bogu, in Bog je bil Beseda. Ta

330

je bila v začetku pri Bogu. Po njem je vse
ustvarjeno in brez njega ni nič ustvarjenega,
karkoli je ustvarjeno. V njem je bilo življenje,
in to življenje je postalo luč sveta. In ta luč
je zasvetila v tmine, ali tmine je niso za-
popadle. — Bil je človek poslan od Boga,
z imenom Janez. Ta je prišel za pričo, da bi
pričal o luči, da bi vsi po njem postali ver¬
niki. Ali on sam ni bil luč, samo pričati je
smel o luči. — Bila je prava luč, ki
razsvetljuje vsakega človeka, ki se narodi
na svet. Na svetu je bil in svet je bil po
njem vstvarjen, ali vendar ga svet ni spo¬
znal. V svojo last je prišel, pa njegovi ga
niso sprejeli. Vsem pa, kateri so ga spre¬
jeli, je dal pravico, da so postali otroci božji,
tem namreč kateri verujejo v njegovo ime,
kateri niso rojeni po krvi, po volji mesa in
ne po volji človeka, ampak ki so rojeni iz
Boga. In Beseda je meso postala,
(se prikloni), in je med nami prebivala. In
mi smo bili priče njegovega veličanstva, in
slave kot Edinorojenca iz Očeta, polnega
milosti in resnice“.

II.

Mašne molitve romarjev v sveti
deželi.

Priprava.

O Gospod Jezus Kristus! Celo zapopasti ne
morem skoraj svoje prevelike sreče, po ka-

331

teri je toliko in toliko let koprnelo moje
srce: stojim na tistem kraju zemlje, po ka¬
teri so hodile tvoje noge ! Tu si ti počival
na trdih tleh, tu učil, ta zemlja je pila rešnjo
tvojo srčno kri; tukaj si dokončal veliko
svojo spravno daritev na križu! — Tukaj (v
Nazaretu, ob galilejskem jezeru, v Betlehemu

.) bodem sedaj pričujoč pri daritvi

svete maše, nekrvavem spominu tiste tvoje
krvave daritve na Kalvariji.

O Gospod, pripravi moje srce še posebno
na tem svetem kraju, da bodem začel zapo-
padati tvojo neizmerno ljubezen do človeškega
rodu; umiri in pripravi na te svete trenutke
vse moje počutke; vodi moje misli in srce;
očisti grehov mojo dušo. Ne spominjaj se, o
Gospod, mojih hudobij, katere neizmerno ob¬
žalujem. Odpusti, kakor tudi jaz odpuščam
iz celega srca vsem, ki so me kedaj žalili.

Očitna spoved.

Obtožim se pred Bogom vsemogočnim,
blaženo vselej Devico Marijo, svetim Mihaelom
nadangelom, svetim Janezom Krstnikom, sve¬
tima apostoloma Petrom in Pavlom, vsemi
svetniki in pred vami bratje, da sem zelo
grešil z mislimi, besedami, dejanji. (Se trikrat
na prša udari :) Moj greh, moj greh, preveliki
je moj greh! — Zategadel prosim blaženo
vselej Devico Marijo, svetega Mihaela nad¬
angela, svetega Janeza Krstnika, sveta apo¬
stola Petra in Pavla, vse svetnike in vas,
bratje, da prosite za me pri Gospodu, našem
Bogu.

332

Vsemogočni Bog naj bode nam milostiv,
odpusti nam naše grehe in naj nas pripelja
k večnemu življenju. Amen.

Gloria  in exelsis Deo!

Slava Bogu na višavah in na zemlji
mir ljudem ki so dobrega srca! Tebe hva¬
limo! Tebe slavimo! Tebe molimo! Tebe po¬
veličujemo! Tebi se zahvaljujemo; ker velika
je dobrota tvoja, Bog naš Gospod! Kralj ne¬
bes! Bog Oče, vsemogočni! — Gospod Jezus
Kristus, edinorojeni, Bog, naš Gospod! Jagnje
božje, Sin Očetov, ki odjemlješ grehe sveta:
usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta:
usliši naše prošnje! Ti, ki sediš na desnici
Očeta: usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti
sam Gospod, ti sam najviši, Jezus Kristus, s
svetim Duhom v slavi Boga Očeta! Amen.

Oremus! (Molimo!)

(Molitev sv. Frančiška Ksaverija za spreobrnjenje
ajdov, krivovercev in grešnikov.)

Večni Bog, Stvarnik vseh reči! usmili
se vendar nevernikov, krivovercev in grešni¬
kov, katere si ustvaril po svoji podobi.
Spomni se, kaj je Jezus, tvoj ljubljeni Sin
za nje pretrpel in kako umrl za njih rešitev j
in zveličanje. — Prosim te, o Gospod, ne
pripusti, da bi tvoj Sin še nadalje bil pro-
klinjan in zaničevan od krivovercev, never- I
nikov in grešnikov. Glej, kako neprestano
za nje prosijo tvoji izvoljeni in sveta Cerkev/
ljubljena nevesta tvojega Sinu! Pozabi njih

333

malikovanje in njih hudobijo in usmili se
jih. Stori, da vendar enkrat spoznajo Njega,
katerega si poslal, Jezusa Kristusa Gospoda
našega, kateri edini je rešitev naša, življenje
naše in vstajenje naše; po katerem smo
odrešeni; po katerem se tudi zveličamo; Njemu
bodi čast, hvala, slava vekomaj.

t.  Razpošlji svojega Duha in prerojeni
bodo.

IJ. In tedaj se prenovi obličje zemlje.

Molimo! Vsemogočni, večni Bog, ki hočeš,
da bi bili vsi zveličani, in ne želiš po¬
gubljenja nobenega človeka, ozri se milostivo
na duše, ki so za pravo vero ogoljufane po
zvijači hudičevi, in dodeli jim milost, da
odložijo hudobijo nevere omamljena srca in
se vrnejo zopet k spoznavanju tvoje resnice;
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Branje.

(Iz pisma sv. apostola Pavla Rimljanom 11,33—36.)

„0 kako neskončna je modrost in spo¬
znanje božje! Kako nezapopadljivi so njegovi
sklepi in nerazumljiva so njegova pota! Ker
kdo je kedaj zapopadel misli Gospodove?
Kdo je kedaj bil njegov svetovalec? Ali kdo
mu je naprej česar dal, da bi potem spre¬
jemal od njega le v povračilo, kar mu gre?
(Nikakor ne! Marveč) iz Njega, po Njem
in v Njem  so vse stvari:

Njemu slava in čast na veke! Amen.

334

Evangelij.

(Mat. 28, 18—20.)

„V tistem času poreče Jezus svojim
učencem: Meni je dana vsa oblast na nebu
in na zemlji. Zatorej idite, učite vse narode
in krščujte je v imenu Očeta, in Sina, in
svetega Duha; učite jih vsega tega se držati,
kar sem vam zapovedal; in glejte; jaz sem
pri vas do konca sveta!“

Vera.

(Molitev vere, kakor jo je sestavil cerkveni zbor
v Niceji 1. 325.1

Verujem v enega Boga, vsemogočnega
Očeta, stvarnika nebes in zemlje, in vsega,
kar vidimo in česar ne vidimo. In enega
Gospoda Jezusa Kristusa, edinor oj enega Sina
božjega. Rojen je iz Očeta pred vsemi časi,
Bog iz Boga, luč iz luči, pravi Bog iz pra¬
vega Boga: rojen, ne ustvarjen, ravno tisti
kakor Oče, po katerem je vse ustvarjeno.
Kateri je zavoljo nas ljudi, in da bi nas zve¬
ličal, stopil iz nebes. In je telo sprejel po
svetem Duhu iz Marije Device; in je človek
postal. Bil je križan tudi zavoljo nas: pod
Poncijem Pilatom je trpel in bil pokopan. In
je tretjega dne vstal od mrtvih, kakor nam
priča sveto Pismo. In je šel v nebesa; sedi
na desnici Očeta. In zopet enkrat pride z
veliko slavo: sodit žive in mrtve; njegovega
kraljestva pa ne bode konec. — In v sve¬
tega Duha, Gospoda in oživljavca: ki iz

335

Očeta in Sina izhaja. Kateri se z Očetom in
Sinom skupaj moli in časti; ki je govoril po
prerokih. — In v edino, sveto, katoliško in
apostolsko cerkev. Spoznavam eden krst v
odpuščenje grehov. Pričakujem vstajenje
mrtvih. In večno življenje. Amen.

Darovanje.

(Darovanje kruha.)

Sprejmi, nebeški Oče, vsemogočni večni
Bog, to čisto daritev, katero sedaj daruje
tvoj služabnik tebi, pravemu, živemu Bogu v
zadoščenje tudi za moje neštevilne grehe,
razžaljenja in opuščenja dobrega; za vse
pričujoče in za vse kristjane, žive in mrtve,
da bi jim bila ta daritev k zveličanju.

(Darovanje keliha.)

Darujemo ti, o Gospod, ta kelih zve¬
ličanja zaupajoči v tvoje usmiljenje, da bode
ta daritev pred tron tvojega veličanstva k
našemu zveličanju in k zveličanju celega
sveta se kakor prijetna vonjava k tebi po¬
vzdigovala.

(Blagoslov čez kruh in vino.)

Pridi, vsemogočni večni Bog, ti ki edino
v resnici blagosloviš in posvetiš, in blago¬
slovi in posveti te naše darove, katere smo
pripravili na oltar k časti tvojega svetega
imena!

Slavospev (Praefatio.)

Povzdignimo k Bogu srca! Hvalimo Go¬
spoda, našega Boga! Zares prav in dobro,

336

potrebno in koristno je, da te vsikdar in
povsod z vso hvaležnostjo slavimo, tebe,
Gospoda vsemogočnega Očeta, večnega Boga;
posebno veliko zaupanje in gorečnost pa še
nas navdaja, ko ponavljamo svoj slavospev
na ravno teh svetih krajih, ki še imajo na
sebi znamenja in sledove tistega veličastnega
dogodka, ko je Jezus Kristus tukaj tako po¬
gumno v smrt šel in tako dovršil veliko
delo zveličanja. Zategadel se tudi veselijo
z nami trume angelov in nadangelov, keru¬
binov in serafinov, ki brez konca in brez
kraja prepevajo :

Svet, svet, svet si, o Gospod, Bog
vojskinih trum; nebo in zemlja sta polna
tvoje časti! Slava tebi na višavah! Hvaljen
bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Hozana
na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Tebe tedaj, najdobrotlivši Oče, prosimo
po tvojem Sinu, našemu Gospodu Jezusu
Kristusu, in si globoko ponižani želimo, da
blagovoliš milostivo sprejeti in blagosloviti
te darove, to sveto, brezmadežno daritev.
Darujemo Ti jo v imenu in v blagor Tvoje
svete katoliške Cerkve, da ji Ti na zemlji
mir podeliš, jo ohraniš, očistiš in vladaš; da
blagosloviš svojega služabnika našega pa¬
peža . . ., našega škofa . . ., našega ce¬
sarja ... in vse tiste, ki pravo, to je ka¬
toliško vero spoznavajo.

337

Spomni se, o Gospod, svojih služab¬
nikov in služabnic . . ., vseh tukaj priču¬
jočih, katerih vera in goreča pobožnost Ti
je dobro znana; spomni se tistih, za katere
se ta daritev še s posebnim namenom daruje,
da bi bila njim in nam in vsem našim ko¬
ristna na duši in telesu.

Povzdigovanje.

Jezus, Tebi živim!

Jezus, Tebi umerjem!

Jezus, Tvoj sem v življenju in v smrti!

O Jezus, bodi mi milostjiv!

O Jezus, usmili se me!

O Jezus, odpusti mi moje grehe!

Po povzdigovanju.

Jezus Kristus, naš Gospod, Sin živega
Doga, ki si po volji Očeta in v moči svetega
Duha po svoji smrti človeškemu rodu zopet
zadobil milost večnega življenja, o reši tudi
mojo dušo, in po svojem svetem telesu in
svoji krvi očisti jo vseh grehov in napak,
ter ji dodeli krepost, da bodem odslej zvesto
spolnjeval tvoje zapovedi in se tako nikdar
več od tebe ne ločil. Amen.

Zavživanje tvojega Telesa, katero se
jaz sicer nevreden drznem sprejeti, naj mi
ne bode, o Gospod, vzrok moje obsodbe in
pogubljenja; marveč postane naj mi po tvoji
dobrotljivosti mogočna obramba in koristno
zdravilo telesa in duše. Amen.

22

338  -

Obhajilo.

0 Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa
obvaruj mojo dušo k večnemu življenju.
Amen.

Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa
pripelji mojo dušo v večno življenje. Amen.

Po obhajilu.

Kar sem sedaj z ustmi zaužil, hočem
v čistem srcu ohraniti kot zdravilo k več¬
nemu življenju. Telo Tvoje, o Gospod,
katero sem sprejel, in Kri Tvoja, katero
sem pil, naj me vsega prevzame; daj, da no¬
beden madež greha v meni ne ostane, ko
me je enkrat ta sveta in neomadeževana
skrivnost okrepčala. Amen.

Sklepne molitve.

(Priprošnja za romarje.)

O Bog, ki si nas milostivo obvaroval
v vseh nevarščinah na morju, nas ohranil
na kamenitih stezah puščave in nas skozi
toliko po Odrešeniku našem posvečenih
krajev srečno pripeljal na goro sijonsko in
v sveto mesto Jeruzalem; ne zapusti nas
še zanaprej, ki v Tebe zaupamo, in daj
nam ravno tako srečno priti v nebeški
Jeruzalem. Po Kristusu Gospodu našem-
Amen.

339  —

O presveta Trojica, poglej z dopade-
njem na to našo današnjo sveto daritev,
katero smo sicer nevredni povzdignili pred
obličje Tvojega veličanstva in dodeli po
svojem prevelikem usmiljenju, da služi nam
in celemu krščanstvu v zveličanje. Amen.

Molitev papeža Leona XIII. po sveti maši.

(Se moli kleče.)

Češčena Marija {trikrat).

Češčena bodi kraljica, Mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češ¬
čena ! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša
pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in
pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa,
blagoslovljeni sad svojega telesa; o milost¬
ljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

t.  Prosi za nas, sveta božja Porodnica!

B>. Da postanemo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo. O Bog naše pribežališče in
naša moč, ozri se milostno na ljudstvo, k tebi
vpijoče; in na priprošnjo častitljive in brez¬
madežne Device Marije, božje Porodnice,
svetega Jožefa, njenega ženina, svojih svetih
apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov,
usliši milostno in dobrotno naše prošnje za
spreobrnjenje grešnikov, za prostost in po¬
višanje matere svete Cerkve. Po Kristusu,
Gospodu našem.

22 *

340

Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju;
bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zale¬
zovanj e hudega duha! Ukroti naj ga
Bog,  ponižno za to prosimo! In ti, vodnik
nebeške vojne, satana in druge hudobne du¬
hove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z
božjo močjo v pekel pahni! Amen.

(300 dni odpustka vsakokrat.)

Presveto Srce Jeznsovo, usmili se nas!

(Trikrat.)

Spovedne molitve.

(Kdo se sam presodi, ne-bode sojen ! K naši
največi tolažbi in v naše posvečenje nam je ne¬
skončna ljubezen božja podala zakrament svete po¬
kore v odpuščenje grehov. Ali dobra reč se mora
pridno porabiti! Mladini, ki je nestanovitna in po¬
zabljiva, priporočam iti vsaki mesec k spovedij
odrasli naj odračunijo s svojim Bogom vsaj vsaki
četrt leta. Porabi vestno tudi izvanredne priložnosti,
velike praznike in sv. misijon! — Dokler si zdrav
in pri jasni pameti, delaj svoj račun, ko bodeš en¬
krat opešal na telesu in bodo jele propadati tudi
duševne moči, bode račun neresničen, nezanesljiv,
morebiti hujši ko nič. Tudi malih grehov se iz¬
povej in skušaj se otresti svojih slabih navad, da
po malem, kakor slikar dela črto za črto lepo sliko, 1
postaneš popolni človek!)

Priprava na spoved.

O presveta Trojica, Bog Oče, Sin in
Sveti Duh ! Sklenil sem sprejeti zakrament
svete pokore, ker moja duša je potrebna
očiščenja in moja vest miru. Učil sem se
od svoje mladosti, da moč te skrivnosti
vzdigne težo grehov, obvaruje pred peklom.

341

potrdi pa človeka v dobrih sklepih, ga z no¬
vimi milostmi obdaruje in tako vsa moja
dela zaslužna stori za srečno večnost, če
se vredno prejme ta zakrament. — Danes
ga tedaj želim prav vredno sprejeti! O
ljubi Bog, na kolena zato pred tebe padem
in te ponižno prosim, dodeli mi za moj
namen potrebno moč in pomoč ! — Pridi
sveti Duh, napolni moje srce in vžgi v
njem ogenj svoje ljubezni!

O Bog, ki srca svojih vernih z raz¬
svetljenjem Svetega Duha poučuješ, daj mi
sedaj spoznati vse, kar je prav, in to spo¬
ved tako vredno opraviti, da mi ne bode
v prokletstvo, ampak v blagoslov in zago¬
tovilo večnega zveličanja. Amen.

Izpraševanje vesti.

(Dobro prevdari sledeče: Kedaj si bil zadnjo-
krat pri spovedi? Ali ie bila ista veljavna?  Ali
nisi katerega greha navlašč  zamolčal? Ali spo¬
vedi sploh zavoljo slabe priprave  nemarno opra¬
vil? Ali si opravil naloženo pokoro? Ali si storil,
kar si pri spovedi obljubil: povrniti storjeno škodo,
— preklicati obrekovanje ? Deset božjih zapovedi !
Pet cerkvenih ! Sedem poglavitnih grehov ! Deset
tujih! Šest grehov zoper Svetega Duha' Štiri vnebo-
P.ijoče! Kaj te najbolj teži?  Kako dolgo?
Število  velikih grehov? Grehi iz navade?  Grehi
doma?  Grehi v službi? Stanovske dol¬
žnosti,  si jih-li zanemarjal? Koliko dobrega si
opustil?)

Kes in trden sklep.

O moj Gospod in moj Bog! ki si me
ustvaril, da bi ti služil, odkritosrčno danes

— 342

obžalujem, da sem ti bil nepokoren in da
sem te razžalil. O da bi se to ne bilo
nikdar zgodilo ! Oh, jaz nehvaležnež ! tebe
sem razžalil, ki si mi skazal toliko dobrot
na duši in na telesu! Oh, jaz nespametnež !
ki sem zaničeval tvoje zapovedi, dasi si
mi zagotovil večno življenje, če je izpol¬
nim! Pa danes, o Bog, obžalujem iz celega
srca vse svoje grehe!

Usmili se me tedaj, o Gospod, in ne
daj, da bi se večno pogubil. Usmili se me,
in prenovi me, da ti bodem mogel zana-
prej vredno služiti! Ti o Bog se me zares
usmiliš, ker nočeš smrti grešnika, marveč
da se spreobrne in živi, jaz pa se tudi v
resnici hočem spreobrniti in živeti v tvoji
milosti na zemlji! V ta namen se sedaj
odpovem iz celega srca vsem grehom in
grešnim priložnostim, jaz sovražim svoje
hudobije, in groza me je samega sebe, ker
sem Ti bil tako nezvest. Ali sedaj sklenem:
rajše umreti, kakor te še kedaj več raz¬
žaliti! Iz ljubezni do tebe hočem zanaprej
natanko spolnjevati tvoje zapovedi, greha
in grešnih priložnosti se ogibati in svoje
hudobije nadomestiti z dobrimi deli. O Bog,
bodi mi zato milostiv in krepčaj me v
moji slabosti, da morem izpolniti svoje
sklepe. Amen.

Spoved.

(Spovedne molitve moli, če jih dobro znaš ;
nerazumljivega mrmranja se sramuj! Povej naj-
poprej, in ne daj se za to še le vprašati, kedaj si

343

opravil svojo zadnjo spoved, in ne muči od go¬
vorjenja že itak oslabelega spovednika. Ne zahtevaj
da te „izprašuje“ in ne bodi taka duševna reva! —
Grehe pravi na kratko! Ne zagovarjaj grehov! Ne
pomanjšuj grehov! Ne povečaj jih! Nepravi, česar
nisi krivega storil! Ne hlini se na nobeno stran!
Spoved od tistih dob, odkar ti pravi vest, da se
nisi več vredno in veljavno obtoževal, je neobhodno
potrebna! Če mora  biti tedaj dolga spoved, ne
opravljaj lahkomiselno kratke ! To je v resnici huje,
kakor prazno slamo mlatiti! Ne zamolči danes zo¬
pet svojega starega greha! Ne boj še spovednika,
ampak boj se Boga! Ne sramuj se pred spovednikom!
Stopi proč od spovednice in pobegni rajši v drugo
cerkev, v čisto drugi kraj, kakor da bi danes zopet
zamolčal kaki greh! Ne laži se! Pomisli, da po
nevredni spovedi ne z a d o b i š zaželjene odveze,
ampak da vkovaš ubogo svojo dušo še v nove ve¬
rige! Spomni se štirih poslednjih reči! Strah te
bodi nagle in neprevidenc smrti! Pogumno na-
prej !)

Molitve po spovedi.

O moj Bog in moj Oče nebeški
kako dober si! V sveti radosti utriplje
moje srce, ker je zopet svobodno! O Bog,
sedaj se te moja duša zares veseli!
Kako me je prej k zemlji tiščala teža mojih
grehov in kako mi je zdaj dobro na tvojem
očetovskem srcu ! Sedaj je zopet mirna
moja vest! Sedaj uživam tisti dušni mir,
ki ga svet ne more dati, in ki ga deli le
nebeška moč zakramenta svete pokore!
Raztrgano je moje dolžno pismo, o Bog,
pred Teboj in mojo dušo kinča zopet tvoja
milost! — Čast in hvala ti, o Bog, in večna
slava za vso tvojo ljubezen in usmiljenje!

344

Iz dolžne hvaležnosti sedaj v svoji tihi
sreči trdno sklenem, svoje življenje pobolj¬
šati, tvoje zapovedi zvesto, spolnjevati in
te vedno ljubiti iz celega srca!

O Jezus moj Odrešenik!  Po
tvojem neskončnem zasluženju odpuščeni
so mi moji grehi. Velika je za to moja
ljubezen do tebe! Da bi le mogel tudi v
tvoji ljubezni vedno ostati in v tvoji milo¬
sti živeti do zadnjega zdihljeja! Obvaruj me,
o Jezus, le samo greha v skušnjavah in te¬
žavah! Daj mi stanovitnost in pogum v
boju za moje dušno zveličanje! Tvoj nauk
naj me vodi in ravna! tvoj. vzgled naj mi
bode vedno pred očmi! Po tvojih stopinjah
hočem ti slediti, svoj križ voljno na se
vzeti in vedno le za teboj hoditi!

O sveti  Duh, razsvetljevalec duš,
pregnal si temo tudi iz moje uboge duše!
Naj se užge tedaj moje srce v ljubezni in
hvaležnosti do tebe! Naj se razveže vez
mojega jezika v tvojo čast in slavo! Daj,
da moja duša vzplamti v ognju svetega
navdušenja: hudega se vselej varovati in
po dobrih činih koprneti! Razsveti, o sveti
Duh, mojo pamet, da to pot spokornosti,
katero sem danes začel, srečno nadaljujem,
da postanem tempelj, v katerem ti prebivaš
in tako srečno dospem v svojo nebeško
domovino. Amen.

O Marija, božja  M a ti, ki si izpro¬
sila že tolikim grešnikom milost pravega
spokornega duha, iz globočine svojega srca

345

sc tudi tebi zahvaljujem za tvojo priproš¬
njo pred tvojim božjim Sinom Jezusom
Kristusom, po katerem sem danes tako ne¬
izmerno srečen postal. — O moja Gospa!
iz dolžne hvaležnosti podam se danes celo
pod tvojo oblast, tvoji službi se vsega
izročim ! Sprejmi me, o Mati, v vrste svojih
služabnikov. Goreče te hočem častiti, tvo¬
jemu vzgledu slediti in nobene priložnosti
ne zamuditi, da bi ti ne skazal svoje lju¬
bezni in zvestobe. Pomagaj mi s svojo mo¬
gočno priprošnjo, da ostanem zvest svojim
dobrim sklepom v vseh skušnjavah, stiskah
in težavah, izprosi mi od svojega božjega
Sinu še posebno stanovitnost do konca! Po¬
magaj mi obvarovati si čistost svoje duše
in ohraniti si v srcu ljubezen do Jezusa,
da, ko se enkrat konča to moje romanje
po zemlji, ga enkrat s teboj vred od obličja
do obličja gledam in z vsemi izvoljenimi
molim, hvalim in častim. Amen.

Večni Oče, darujem ti dragoceno kri
Jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje grehe
in za vse potrebe svete cerkve! (100 dni
odp. Pij VII.)

Moj Jezus, usmiljenje! (100 dni odp.
Pij IX.)

Sladko srce Marijino, bodi moja rešitev!
(300 dni odp. Pij IX.)

(Opravi naloženo pokoro, kolikor je le moreš,
sedaj hitro, ker je ista k veljavnosti zakramenta
neohhodno potrebna.)

346

Obhajilne molitve.

(„Kaj mi pomaga to v večnosti ?“ Ako bi se
kristjani vsakokrat pred sv. obhajilom s sv. Alojzijem
tako vprašali, bi bila pač gorečnost ljudi pri sv.
obhajilu večja in sadovi in korist iz mize Gospo¬
dove obilniša, očitniša. Saj vendar nič na svetu bolj
ne pospešuje bogoljubnega življenja, kakor ravno
zakrament presv. Rešnjega Telesa. To je hrana celo
nadnaravne moči, čudoviti kruh z nebes, nebeška
mana v dolini solz,, po kateri potujemo v nebeško
domovino. Po vredno sprejetem sv. obhajilu se nam
pomnoži posvečujoča milost božja in odpustijo se
nam mnoge časne kazni; koristimo pa lahko s svojim
vrednim sv. obhajilom tudi vernim dušam v vicah.

„Ne dajajte svete reči psom in ne mečite bi¬
serov pred svinje! 11  opominja naš-božji Odrešenik
svoje apostole. (Mat. 7, 6). Proč od mize Gospodove,
proč, proč, če imaš veliki greh na vesti! Imej sam s
seboj usmiljenje in ne oskrunjaj Najsvetejšega! Za¬
voljo malih in brez tvoje krivde pozabljenih grehov
obudi še enkrat kesanje, potem se pripravi na sveto
obhajilo tako:)

Priprava.

Vsemogočni večni Bog, prišel je dan,
prišla je ura neizmerno velike sreče za me,
ker glej! približujem se skrivnosti tvojega
edinorojenega Sinu, našega Cospoda Jezusa
Kristusa. Želim si sprejeti ta kruh angelski
s tako spoštljivostjo s takim čistim in verno
vnetim srcem, kakor je to potreba k zve¬
ličanju moje duše. Dodeli mi o Bog le to
moč. da ne samo zunanje sprejmem telo in
kri našega Gospoda, marveč da sem tudi
znotranje deležen njegovega bivstva in moči,
da postanem vreden ud njegovega telesa, ki

347

je sveta katoliška cerkev, — in da ga tudi
enkrat v resnici od obličja do obličja gledam,
ki s teboj in svetim Duhom živi in vlada
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Vera.

O ljubi Jezus! za mene voljo prišel si
na svet, prenašal si vso težo trudapolnega
življenja in pretrpel si celo grozovitno smrt
na križu, da se jaz vekomaj zveličam in ve¬
komaj živim!

In se po svoji rešni smrti kaže tvoja
skrb za me, ker na čudežen način podajaš
se v hrano moji duši. Z živo vero spominjam
se velikega dneva pred tvojim trpljenjem in
smrtjo, ko si sedel se svojimi učenci pri
zadnji večerji. Vzel si kruh, ga blagoslovil
in podal svojim učencem rekoč: „Vzemite in
jejte, to je moje telo!" Ravnotako si njim
podal kelih svoje krvi z besedami: „ Pij te iz
njega vsi, .to je moja kri!“ Pokoren tvoji
zapovedi obhaja krščanski svet to skrivnost
in njo bo obhajal do konca dni. Tvoje telo
in tvojo kri zavživamo, o Gospod! Kdo za-
popade to skrivnost, ta očitni dokaz tvoje
vsemogočnosti? Človeška pamet je preslaba!
Zato pa nič manj trdno ne verujem, kar si
ti porekel, ki si učenik pravice in resnice,
da si tukaj v najsvetejšem zakramentu pri¬
čujoč, s krvjo in mesom, z dušo in telesom
kakor Bog in človek. O ljubi Jezus, pomnoži
mojo vero.

348

Upanje.

O Jezus, s to trdno vero prihajam danes
k tvoji sveti mizi. Bil si na zemlji tako mil,
tako ljubezniv nasproti ljudem in tvoja ra¬
dost bila je izpolniti želje in upe revežev.
Na tvojo obljubo se tudi jaz zanašam. Re¬
kel si enkrat:

„Kdor je moje meso in pije mojo kri,
bo živel vekomaj!“ Glej, o Jezus! vse moje
upanje so te tvoje besede, na tvojo neskončno
usmiljenje se zanašam, zaslug tvojega
trpljenja si deležen biti želim. V tem za-*
upanju zdihujem k tebi: O Gospod, jaz nisem
vreden, da greš pod mojo streho, ampak
reci le z besedo, in ozdravljena bo duša moja!
Utrdi moje upanje!

Ljubezen.

O Jezus, vera in zaupanje v tebe užiga
v mojem srcu tudi ogenj ljubezni do tebe.
Ti se me prej ljubil in iz ljubezni do mene
si krvavi pot potil, se dal zasramovati, bičati
in s trnjem kronati, tudi za mene si nesel
težek križ in se dal za roke in noge na
križ pribiti. V duhu te gledam polnega ran,
s krvjo oblitega razprostirati roke, kot bi
v neskočni ljubezni svoji hotel stisniti na
prsi svoje ves človeški rod. Umiraš slednjič
za me na najstrašniši način. O Jezus, ti si
me zares bolj ljubil, kakor se jaz ljubim
samega sebe, ali odslej ti hočem povračevati
tvojo ljubezen vedno bolj in bolj! Da, ljubim

349

te iz celega srce, iz vse svoje duše, iz vseh
svojih moči. Močno te ljubim in nespre¬
menljivo, o Jezus, pomnoži še danes to lju¬
bezen mojo!

Počeščenje.

V globoki spoštljivosti padam na kolena
pred te, moj Bog in moj Odrešenik, Iti si
tukaj v najsvetejšem zakramentu resnično
pričujoč!

Molim te, kakor so te nekdaj molili
pastirci pri jaslicah v Betlehemu in modri
iz jutrovih dežel. Molim te sedaj v ljubki
podobi skritega Boga, Odrešenika in Pastirja
dobrega, molim te v družbi angelskih trum
katere so nekdaj oznanjale tvoje rojstvo in
mir ljudem, in katere te sedaj molče obda¬
jajo tudi tukaj v tem tabernaklu. — Že
se bliža trenutek, da te sprejmem v svoje
srce! Sprejel bom tistega, po katerem so
preroki tako koprneli, ki je bil željno pri¬
čakovan od vseh narodov, luč sveta, moč
slabim in tolažba žalostnim! O kako se, o
moj Jezus, veselim tega trenutka, ko bodeš
zopet začel prebivati v moji duši . . .

Hrepenenje.

„Kakor žejni jelen po požirku hladne
vode, tako vpije moja duša po tebi, o
Gospod!“ O pridi kmalu, ljubi Jezus, in imej
me za vrednega, da smem občutiti blaženo
bližino tvojo. Z vsemi svetniki in pravičnimi,
ki so tebi dopadljivo živeli in vedno po

350  —

združenju s teboj hrepeneli, vpije k tebi
moje ubogo srce: Jezus tebi živim! Jezus
tebi umerjem! Jezus, tvoj sem v življenju in
v smrti! Amen.

Ponižanje.

Pa ali se tudi smem drzniti priti k
tvoji mizi, o moj Bog in moj Odrešenik?
Najsvetejši človek na svetu pred teboj, sv.
Janez Krstnik sam je pripoznaval, da ni
vreden odvezati le jermenov tvojih črevljev!

In angeli se spoštljivo pred teboj do tal
priklanjajo, jaz pa bi te naj celo sprejel v
svoje srce! O Gospod, jaz nisem vreden, da
ti k meni prideš! Ti si moj Bog, jaz reven
človek; ti Gospod, jaz slab služabnik tvoj!
Ti najsvetejši, jaz grešna stvar, ti Odrešenik,
ki si me ljubil do smrti na križu, jaz ne-
hvaležnež, ki sem te le žalil s svojimi grehi!
O Gospod, jaz nisem vreden ! — Ne upal
bi se tudi ne stopiti k tvoji mizi, ko bi me
ne bil ti sam povabil, celo zapovedal si mi
priti in zažugal si mi, da me izključiš od
večnega življenja, če ne zaužijem tvojega
mesa in se ne napijem tvoje krvi! Iz po¬
korščine tedaj prihajam, o Gospod, in te milo
prosim, ne spominjaj se več mojih grehov
in slabosti, ampak ravnaj z menoj po svojem
usmiljenju! Ne, kakor da bi vreden bil, pri¬
hajam, ampak kakor berač, ki prosi milo-
dara !

.Sprejmi me tedaj, o Jezus, in stori z
menoj, kakor si obljubil. V tebe verujem, v

351

tebe upam, tebe ljubim! V svoji dragoceni,
za me preliti sveti rešnji krvi očisti in po¬
sveti mojo dušo in obvaruj jo zavečno
življenje.  Amen.

Obhajilo.

(Se je čas, da se ogneš božjega ropa, če
smrtni greh teži tvojo dušo. „Naj torej človek sa¬
mega sebe presodi in tako naj je od tega kruha in
pije iz keliha. Kdor namreč nevredno je in pije, je
in pije si prokletstvo! 11  A če je mirna tvoja vest,
se za te sedaj odpira tabernakel kot vir velikih
milostij. Ko se je tedaj duhovnik obrnil, dela
znamenje svetega križa čez pričujoče, moli tako:)

f Vsemogočni Bog, naj se me usmili,
on naj mi odpusti moje grehe in me pelja
v večno življenje.

Glejte Jagnje božje, glejte, ki odjemlje
grehe sveta!

O Gospod, jaz nisem vreden da greš
pod mojo streho, ampak reci le z besedo in
ozdravljena bo moja duša!

Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa
obvaruje naj mojo dušo za večno življenje.
Amen.

(Končano je!)

Po svetem obhajilu.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, nasiti me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz stranske rane Kristusove, očisti

me!

Dobrotljivi Jezus, usliši me!

352

V tvoje svete rane, skrij me!

Da nikdar od tebe ne ločim se!

Pred hudim sovražnikom varuj me!
Na smrtno uro zakliči me!

Da približati smem ti se,

S svetniki vsemi hvalit te
Na vse veke vekomaj. Amen.
(Vsakokrat 300 dni odp.; po sv. obhajilu vsaki-
krat odpustka 7 lot in 7 kvadragen; če se vsaki dan
enega celega meseca moli, popolni  odpustek na
dan obhajila enkrat v mesecu. Pij IX. 9. jan. 1854.)

Premišljevanje.

Kakor bi se pogreznil v celo morje
radosti, se mi dozdeva, ko sem sprejel svo¬
jega Boga in sveti mir vlada na dnu moje
duše. Res veliko je storil na meni On, čegar
ime je slavno! Tisti, ki kraljuje v nebesih,
ki je ustvaril nebo in zemljo, me je obiskal
da prežene temo moje duše, da me razsveti
s svojo lučjo, prežene mraz in mlačnost iz
srca in ga ogreje s svojim božjim ognjem.
Zdaj res živim,  a ne živim jaz v svoji
moči, ampak živi v meni Jezus moj Bog!
— Kakor je vskliknil nekdaj radostno Cahej,
ko je Gospod stopil v njegovo hišo, tako
se radujem in kličem jaz: „Danes je v to
hišo prišel blagoslov! 11  ker obiskal me je
Jezus, moje vse, moje veselje in moje zve¬
ličanje.

Zahvala.

Zahvaljujem si ti, vsemogočni večni
Bog, ker si me blagovolil brez mojih za-

353  —

služenj, samo po neskončnem svojem usmi¬
ljenju nasititi z dragocenim telesom in krvjo
svojega Sinu, našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa! Zahvaljujem se tebi, o Jezus Kristus,
Jagnje božje, za vso ljubezen, ki si mi jo
skazal, da te zdaj v svojem srcu nosim in
moja duša sreče in radosti vesela poskakuje.
Zahvalim se ti, o sveti Duh, za pomnoženje
posvečujoče milosti, za razsvetljenje moje
pameti in okrepčanje moje slabe volje!

O da bi mi to obhajilo ne bilo v po¬
gubljenje, marveč v zveličanje! Naj mi služi
v odpuščen je mojih grehov, v zaničenje
vseh hudih nagnjenj, v pomnoženje ljubezni
do bližnjega, potrpežljivosti, ponižnosti, po¬
korščine; naj mi bode v obrambo proti
sovražnikom dušnega zveličanja, vidnim in
nevidnim, da vedno stanoviten ostanem v
sveti službi božji, da srečno svoj večni cilj
dosežem in pridem k -tisti večni veliki ve¬
čerji, kjer se ti, o Bog, s Sinom in Svetim
Duhom svojim izvoljenim sam prava luč,
popolno nasičenje, večno veselje in sam njih
neskončno veliko plačilo. Amen.

Prošnja.

O Jezus! z očakom Jakobom se te
oklepam in upijem: „Ne izpustim te prej,
dokler me ne blagosloviš! 4 ' Blagoslovi me
s tvojim svetim in bogatim blagoslovom! Z
otroškim zaupanjem izročim v tvoje varstvo
vse svoje zadeve dušne in telesne, vse svoje
upanje in skrbi, veselje in žalost; uredi,

354

vodi ti vse moje po tvoji sveti volji k svoji
časti in v zveličanje moje duše!

Ne zapusti me, o Jezus, posebno na mojo
smrtno uro! Tvoje sveto telo bodi mi po¬
potnica na dolgi poti v večnost; tvoja kri
naj tistokrat poživi mojo utrujeno dušo, da
bode smela stopiti v tvoje kraljestvo. Telo
moje pa naj v miru počiva; in dodeli mu,
ko zopet prideš, častitljivo vstajenje!

Tvoj nebeški blagoslov naj pride tudi
čez moje ljube stariše, sorodnike, dobrotnike,
prijatelje in sovražnike. Ti poznaš njih te¬
žave, njih muke, njih trpljenje in potrebe!
— Usmili se tudi vseh tistih, ki so v zna¬
menju zveličanja odšli pred nami in spijo
spanje miru v hladni zemlji! Tvoj sveti bla¬
goslov naj pride čez nas vse in naj ostane
z nami vekomaj. Amen.

Molitev za odpustke pred podobo Križanega.

(Kdor koli to molitev po sprejetih svetih za¬
kramentih, ali vsaj s spokornim duhom pred po¬
dobo Križanega  pobožno opravi in moli na
namen sv. Očeta za potrebe svete Cerkve, dobi
popolni odpustek.  Pij VII. 10. aprila 1821).

Glej, o moj dobrotljivi in
ljubljeni Jezus! v tvoji naj¬
svetejši pričujočnosti klečim
tu pred tvojimi nogami in te
milo prosim, da blagovoliš
v moje srce vtisniti občutek
vere, upanja in ljubezni, ke¬
sanja čez storjene grehe in
trden sklep te nikdar več ne

355

žaliti, medtem ko z vso ljubeznijo in glo¬
bokim sožaljem premišljujem tvoje petere
rane in si pred oči postavljam, kaj je o
tebi, o moj Jezus, prerokoval sveti prerok
David rekoč: „Prebodli so moje roke in
noge, prešteli vse moje kosti “. (ps, 21, 17. 18.)

—o ^—

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas! 1
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, prosi  za  nas! 3
Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angeli in nadangeli, prosite
za nas! 3

Vse svete vrste zveličanih duhov,

Sveti Janez Krstnik, prosi za nas! 4

>— 4  Tako se primerno odgovarja pri nasled¬
njih nazivih.

23 "

356

Sveti Jožef,

Vsi sveti očaki in preroki,

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matej,

Sveti Simon,

Sveti Tadej,

Sveti Matija,

Sveti Barnaba,

Sveti Luka,

Sveti Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti,

Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sveti Štefan,

Sveti Lavrencij,

Sveti Vincencij,

Sveti Fabijan in Sebastijan, prosita za nas
Sveti Janez in Pavel
Sveti Kozma in Damijan,

Sveti Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučenci
Sveti Silvester,

Sveti Gregorij,

Sveti Ambrozij,

Sveti Avguštin,

357

Sveti Hieronim,

Sveti Martin,

Sveti Nikolaj,

Vsi vseti škofje in spoznavavci,

Vsi sveti učeniki,

Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti.

Vsi sveti menihi in puščavniki,

Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

Vse svete device in vdove,

Vsi svetniki in svetnice božje,

Bodi nam milostljiv, —

prizanesi nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv,

usliši nas, o Gospod!

Vsega hudega — reši nas, o Gospod
Vsega greha
Svoje jeze

Nagle in neprevidene smrti

Skušnjav hudičevih

Jeze, sovraštva in vse hude volje

Tako tudi pri naslednjih prošnjah.

358

Duha nečistosti

Treska in hudega vremena

Šibe potresa

Kuge, lakote in vojske

Večne smrti

Po skrivnosti svojega sv. učlovečenja
Po svojem prihodu
Po svojem rojstvu
Po svojem krstu in svetem postu
Po svojem križu in trpljenju
Po svoji smrti in svojem pokopu
Po svojem svetem vstajenju
Po svojem čudežnem vnebohodu
Po prihodu tolažnilca Svetega Duha
Na dan sodbe

Mi grešniki, — prosimo te, sliši nas!
Prizanesi nam, — prosimo itd.

Odpusti nam,

Pripelji nas k pravi pokori,

Vladaj in ohrani svojo sveto Cerkev,
Ohrani apostolskega pastirja in vse cerk¬
vene stanove v svoji sveti veri,

Ponižaj sovražnike svete Cerkve,

Varuj našega cesarja,

Daj krščanskim kraljem in oblastnikom
mir in edinost,

Potrdi in ohrani nas vse v svoji sveti
službi,

Povzdigni naše misli k nebeškim željam,
Povrni vsem našim dobrotnikom z večnimi
darovi,

Reši duše naše in naših bratov, sorodnikov
in dobrotnikov večnega pogubljenja,

359

Daj in ohrani sad zemlje,

Daj vsem vernim dušam večni pokoj,

Usliši nas,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, —
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, —
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, —
usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . (dalje tiho).

V.  In ne vpelji nas v skušnjavo.

0. Temveč reši nas hudega.

Ob praznikih

se lahko dostavi cerkvena molitev dotičnega dne.

Molitev k presv. Rešnjemu Telesu.

0 Bog, ki si nam v čudežnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil,
daj nam, te prosimo, svete skvivnosti tvo¬
jega Telesa in tvoje krvi tako častiti, da
bomo sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutili. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj.

O. Amen.

360

Navadne molitve po litanijah.

Psalm 69.

O Bog, pridi mi na pomoč ; Gospod hiti
mi pomagat.

Osramočeni naj bodo in naj se sramujejo,
* kateri mi strežejo po življenju.

Zavrnejo naj se in sram jih bodi, * ka¬
teri mi hudo žele.

Zavrnejo naj se hitro osramočeni, * ka¬
teri se mi posmehujejo.

Radujejo in vesele naj se v tebi vsi,
kateri te iščejo; * in kateri ljubijo tvoje
odrešenje, naj vedno govore: Hvaljen bodi,
Gospod!

Jaz pa sem revež in siromak, *  Bog
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik si ti, #
Gospod, nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu;  kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in veselej in vekomaj. Amen.

V.  Bodi nam, Gospod, močen stolp.

O.  Pred sovražnikom.

V.  Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O.  In sin krivice naj se ne loti nam
škodovati.

V.  Gospod, ne ravnaj z nami po naših
grehih.

O.  In ne povračuj nam po naših hudo¬
bijah.

V.  Molimo za našega papeža I.

361

O.  Ohrani ga, Gospod, poživljaj in osre¬
čuj ga na zemlji, in ne daj ga v roke nje¬
govih sovražnikov.

V.  Molimo za našega škofa I.

O.  Gospod, ohrani in varuj ga vsega hu¬
dega.

V.  Molimo za našega cesarja I.

O.  Ohrani, Gospod, našega cesarja in
usliši nas na dan, ko kličemo k tebi.

V.  Molimo za svoje dobrotnike.

O.  Povrni milostno, Gospod, vsem, ki
nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega
store, z večnim življenjem.

V.  Molimo za verne duše v vicah.

O.  Gospod, daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti.

V.  Naj počivajo v miru.

O.  Amen.

V.  Molimo za svoje brate, katerih ni
tukaj.

O.  Pomagaj svojim služabnikom, ki v
tebe zaupajo, moj Bog.

V.  Pošlji jim, Gospod, pomoč iz svetišča.

O.  In varuj jih s Sijona.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

O.  In moje klicanje naj pride k tebi.

Molimo.

O Bog, ki ti je lastno, da vedno usmi¬
ljenje skazuješ in prizanašaš, sprejmi
naše prošnje, naj nas in vse tvoje služab¬
nike, katere veže grehov veriga, milostno
odveže tvoje dobrotno usmiljenje.

362

Usliši, prosimo, Gospod, naše ponižne
prošnje in odpusti nam grehe, ki se ti jih
obtožimo, da nam z odpuščenjem vred do¬
brotljivi mir podeliš.

Skaži nam milostno, Gospod, svoje neiz¬
rekljivo usmiljenje, da nas vseh grehov
odvežeš, in kazni, ki jih zanje zaslužimo,
rešiš.

O Bog, ki te greh razžali in pokora po¬
tolaži, ozri se milostno na molitev svojega
ljudstva, ki te ponižno prosi; in odvrni
šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe za¬
služimo.

Vsemogočni večni Bog, usmili se svojega
služabnika, našega papeža I., in vodi ga v
svojem usmiljenju po potu večnega živ¬
ljenja, da bo, kar je tebi prijetno, s tvojo
pomočjo želel in z vso močjo izvrševal.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih,
glej milostljivo na svojega služabnika, na¬
šega škofa I., ki si ga za pastirja naši ško¬
fiji postavil; podeli mu, da bo tistim, črez
katere je postavljen, z besedo in dejanjem
koristil in tako s čredo, ki mu je izročena,
dosegel večno življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj tvoj slu¬
žabnik, naš cesar I., ki je po tvojem usmi¬
ljenju sprejel cesarsko vladarstvo, tudi v
vseh čednostih, da bo, z njimi lepo ozaljšan,
mogel greha se varovati, sovražnike zmago¬
vati in k tebi, ki si pot, resnica življenje,
v milosti dospeti.

363

O Bog, ki od tebe izhajajo svete želje,
dobre misli in pravična dela, daj svojim
služabnikom tak mir, ki ga svet ne more
dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim
vdana, in da bodo časi po zatrtem strahu
pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in
mirni.

Užgi, Gospod, naša srca z ognjem Sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom
služili in z neomadeževanim srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, podeli dušam svojih služabnikov in
služabnic odpuščenje vseh grehov, da us¬
miljenje, ki so ga vedno želeli, s pobož¬
nimi prošnjami dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod, naša dejanja s
svojim navdihovanjem in spremljaj jih s
svojo pomočjo, da se vse vaše molitve in
vsa naša dela vselej po tebi začno in po
tebi začeta končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki gospoduješ
nad živimi in mrtvimi in se usmiliš vseh,
o katerih veš, da bodo tvoji po veri in
dobrih delih, ponižno te prosimo, naj vsi,
za katere smo se namenili moliti, ki še
žive ali pa so se že s sveta ločili, po proš¬
njah vseh tvojih svetnikov iz usmiljenja
tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih gre¬
hov dosežejo. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj.

364

O.  Amen.

V.  Gospod z vami.

0.  In s tvojim duhom.

V.  Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas
usliši.

O.  Amen.

V.  In vernih duše naj po milosti božji
počivajo v miru.

O.  Amen.

Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat) Čast
bodi.

Lavretanske litanije Matere božje.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas! 1
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog.

Sveta Marija, prosi za nas!
Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica, -
Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista, -

1  Tako se odgovarja pri naslednjih nazivih.

365

Mati brezmadežna,

Mati nedolžna,

Mati deviška, -
Mati ljubezniva,

Mati čudovita
Mati dobrega sveta, -
Mati Stvarnikova,

Mati Odrešenikova,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,
Devica hvalevredna,
Devica mogočna, -
Devica milostjiva,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,

Začetek našega veselja,
Posoda duhovna, -
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Roža skrivnostna, -
Stolp Davidov,

Stolp slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov, -

366

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučencev, -
Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov, -
Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta,

Kraljica presvetega rožnega venca,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, -
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, -
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, -
usmili se nas!

(300 dni odpustka vsakikrat. Pij VII.,
30. sept. 1817.)

Ob Marijinih praznikih

se lahko dostavi cerkvena molitev dotičnega dne.

K presv. Rešnjemu Telesu.

(Moli sc, kadar je izpostavljeno str. 359).

Molitev k Materi božji.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta
božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v
naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh
nevarnosti, o častljiva in blagoslovljena
Devica, naša gospa, naša srednica, naša be¬
sednica! S svojim Sinom nas spravi, svo¬
jemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas
izroči!

V.  Prosi za nas, sveta božja Porodnica.

367

O.  Da postanemo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.  Podeli nam, svojim služab¬
nikom, prosimo, Gospod Bog, da se bomo
vedno veselili zdravja na duši in na telesu,
in da bomo po častitih prošnjah presvete
Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni
in večnega veselja deležni. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

(Naslednja molitev se ob onih Marijinih
praznikih, ob katerih se moli cerkvena molitev, za
dotični dan lahko izpusti.)

Litanije presv. Imena Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas! 1
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, osvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus ljubeznivi,

1  Tako se odgovarja pri naslednjih nazivih.

368

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, oče prihodnjega veka,

Jezus, angel velikega sklepa,

Jezus najmogočnejši,

Jezus najpotrpežljivejši,

Jezus najpokornejši,

Jezus krotki in iz srca ponižni.
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš, -
Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naša pot in naše življenje,
Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučencev,

Jezus, luč spoznavavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, - prizanesi
Jezus!

nam, o

369

Bodi nam milostljiv, - usliši nas, o Jezus!

Vsega hudega — reši nas, o Jezus ! 1

Vsega greha

Svoje jeze

Skušnjav hudičevih

Duha nečistosti

Večne smrti

Zanemarjanja tvojih navdihov

Po skrivnosti svojega svetega učlovečenja

Po svojem rojstvu

Po svojem detinstvu

Po svojem božjem življenju

Po svojih trudih

Po svoji smrtni bridkosti in svojem trpljenju

Po svojem križu in svoji zapuščenosti

Po svojih bolečinah

Po svoji smrti in svojem pokopu

Po svojem vstajenju

Po svojem vnebohodu

Po svoji ustanovitvi naj svetejšega Zakra¬
menta

Po svojih radostih
Po svojem veličastvu

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, -
prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, -
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, -
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

1  Tako se odgovarja pri vsakem nazivu.

24

— 370  —

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel: „Prosite in se vam bo dalo, iščite
in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo w ,
daj nam, te prosimo, gorečnost svoje božje
ljubezni, da te bomo s celim srcem, z be¬
sedo in dejanjem ljubili in neprenehoma
hvalili.

Daj nam, Gospod, da vedno v sebi ohra¬
nimo strah in ljubezen do tvojega svetega
imena, ker nikdar ne nehaš voditi teh, ki
jih utrdiš v stanovitnosti svoje ljubezni. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. — Leon XIII.
16. jan. 1886.)

Litanije presv. Srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili  se  nas ! 1
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,

Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega

Duha upodobljeno,

1  Tako se odgovarja pri vseh nazivih.

— 371

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi
zedinjeno,

Srce Jezusovo, neskončno veličastno,

Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška,
Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni,

Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice,
Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno,
Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti,

Srce Jezusovo, vse hvale vredno,

Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src,
Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi
modrosti in vednosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost
božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno
veselje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi
prejeli,

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno
usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo,
Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti,

Srce Jezusovo, sprava za naše grehe,

Sree Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno,
Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto,
Srce Jezusovo, do smrti pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje,
Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava,

24 *

372  —

Srce Jezusovo, daritev za grešnike,

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih,
Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih,
Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov,
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, —
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, —
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, —
usmili se nas!

V.  Jezus krotki in iz srca ponižni.

O.  Upodobi naše srce po svojem Srcu.

Molimo.  Vsemogočni, večni Bog, ozri
se na Srce svojega preljubega Sina in na
češčenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v
imenu grešnikov, in po njem potolažen od¬
pusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v
imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa,
ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega
Duha, Dog od vekomaj do vekomaj. Amen.
(300 dni odpustka vsakikrat. - Leon XIII.)
[Kadar se molijo litanije samo do tukaj,, se
pristavi Oče naš, Češčena Marija (trikrat) in Čast
bodi.]


373

Križev pot,

kakor ga frančiškani v Jeruzalemu molijo.

Priprava.

Molimo! Začni, prosimo, o Gospod, naša
dejanja s svojim navdihovanjem in spremljaj
jih s svojo pomočjo, da se vse naše molitve
in vsa naša dela vselej po tebi začnejo in
po tebi začeta končajo.

Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
(.Pesem križevega pota.) (Stabat Mater.)

O pridite, stvari. 1.

kaj, glejte, se godi, Mati je pod križem stala,
edini božji Sin jokala in zdihovala,

strašno za nas trpi. kjer je visel njeni Sin.

Jaz uboga grešna stvar padam na zemljo
in v najglobokejši ponižnosti te molim kot
svojega Gospoda in Boga. V tebe verujem,
v tebe upam, tebe ljubim čez vse, in zato
mi je prisrčno žal, da sem tebe, največjo
dobroto kedaj razžalil. K tvoji večji časti,
k svojemu zveličanju, in da zadobim po¬
deljene odpustke za svojo revno dušo, kakor
tudi za vse verne duše v vicah, posebno pa
za rajne . . ., pričenjam to pobožnost, ter
nasledujoč žalostno Mater božjo Marijo v
spremstvu svojega svetega angela variha
nastopam s tvojo milostjo, o Bog, ta sveti
križev pot. Amen.

Razbičan, zapljuvan 2 -

'n kronan, zasramovan Srce v žalosti vtopljeno
pred sodni stol zdaj gre, jc pobito, prebodeno
nedolžen v smrt izdan. z mečem dušnih bolečin.

374

Prva postaja.

Jezusa nedolžnega k smrti obsodijo.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus,
in te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Nedolžni Jezus, ki nikdar ni storil nič
hudega, je obsojen k smrti, in sicer k naj-
sramotnejši smrti na križu. Da bi bil Pilat
spoznan za prijatelja cesarjevega, izda Je¬
zusa volji njegovih sovražnikov, da ga
morejo umoriti. Kolika hudobija — nedolž¬
nost k smrti obsoditi in Boga žaliti, samo
zavoljo dopadenja pred ljudmi!

Oh najnedolžniši Jezus, grešil sem in
smrt sem zaslužil. Da pa živim jaz, jemlješ
ti smrtno obsodbo voljno na se. Kako naj
bi drugače še jživeti mogel, kakor tebi
samemu, o Jezus! Dokler se trudim dopadati
ljudem, ne morem biti pravi tvoj služabnik.
Zato si ne želim dopasti ljudem in svetu,
da se dopadein tebi samemu. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Glej, križ mu nalože 3 '

na ranjene rame, O kaj žalosti prestati

objame ga voljno morala je sveta Mati,

in nese vseh dolge. ktere Sin je rešil svet!

Druga postaja.

Jezus vzeme križ na svoje rame.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

375

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Ko je zagledal Jezus križ, iztegnil je
po njem z največjim hrepenenjem svoje
okrvavljene roke, ga je ljubeznivo objel,
srčno poljubil in z veseljem vzel na svoje
rame polne ran. In dasi je bil izmučen na
smrt, se je vendar radoval in pogumno na¬
stopil svojo pot.

Kako bi pač mogel jaz biti prijatelj
Jezusa Kristusa, če bi bil sovražnik križa ?

O ljubljeni, o dragi križ, objemam te,
poljubljam te, z veseljem te iz božjih rok
sprejemam. Nikdar nočem se veseliti v ničem
drugem kakor v križu. Po njem naj mi bo
svet in jaz svetu križan (in odvzet), da sem,
o Jezus samo tvoj. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Opešal je v močeh, ^ 4 -

podre ga križ, naš greh, Žalosno vzdihuje bleda,
vtopljen v dolge sveta, ko v trepetu Sina gleda,
leži potrt na tla. ki trpi na les razpet.

Tretja postaja.

Jezus pade prvokrat pod križem.

V. Molim te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Ko je moj ljubi Odrešenik težki križ
na svojih ramah po cesti nesel, stisnila ga

376

je teža na zemljo. Bolestni polno padanje!
Moji grehi in hudobije namreč bile so kot
veliko breme nanj naložene, tako da so ga
pritisnile na tla. Lahko in sladko breme bil
bi. mu križ, neznosnejša teža bili so mu
moji grehi!

Oh, moj Jezus, ti si moje breme na se
vzel in veliko težo mojih grehov nosil!
Zakaj bi potem jaz ne hotel vzeti tvojega
jarma voljno na se, da midva tako, drug
drugemu breme prenašajoča, izpolniva po¬
stavo? Tvoj jarem je sladak in tvoje breme
je lahko; zato ga nosim tako radovoljno,
jemljem tudi svoj križ na se in hodim za
teboj. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

O žalostni spomin, 5.

ko Mater sreča Sin, Komu potok solz ne lije,

bridkosti meč ji gre videti bridkost Marije
do srca globočin. grozno, kot morja

grenkost!

Četrta postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Kak je pač to moral biti bolestni prizor,
ko je žalostna Mati Marija zagledala svojega
preljubega Sina Jezusa nositi težki križ!

377

Kake neizrekljive bolečine je pač občutila
v svojem srcu! Hrepenela pa je ali za
Jezusa ali z njim umreti! — Prosi, o kristjan,
žalostno Mater, da ona tebi naproti pride
pri tvoji ločitvi iz sveta!

O Jezusa, Marije ljubljeni, žalostipolni
srci! Jaz sem vzrok vajinih tako velikih in
tak raznovrstnih bolečin. O ko bi bilo tudi
moje srce napolnjeno s temi bolečinami! O
prežalostna Mati! daj da sem deležen tvojih
bolečin; daj, da čutim bolečine tvojega srca,
da za to, ker s teboj žalujem, mi ti naproti
prideš v pomoč v moji poslednji sili, na
mojo smrtno uro. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Omagal Jezus je 6 -

od teže križeve; Kdo prisrčno ne žaluje,

o Simon, prosim te, če to Mater premišljuje,
ne brani križa se. in trpljenja velikost!

Peta postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Simona iz Cirene, kmeta prisilijo na
smrt utrujenemu Jezusu pomagati nositi križ.
Jezus ga sprejme kot svojega pomočnika in
spremljevalca na potu križevem. O kako
rad bi tudi tebe tako sprejel, če bi le hotel!

378

Kliče te, pa ti ga nočeš slišati; vabi te, pa
ti se braniš priti. Sramuj se. da križ nosiš
le prisiljeno!

O Jezus, kdor tvojega križa ne nosi in
ti ne sledi, tebe vreden ni. Jaz pa ti hočem
pomagati tvoj križ nositi, jaz ti hočem biti
na cesti križevi spremljevalec in pomočnik.
Po tvojih krvavih sledovih hočem stopati,
za teboj hoditi, da tako k tebi priromam v
večno zveličanje. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

S prtom Veronika 7 -

obriše Jezusa; Vidi Jezusa trpeti,

zato ji da spomin grehe ljudstva na se vzeti,

obličja svetega. šibam vdati se voljno!

Šesta postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Veronika poda iz pobožnosti in usmil¬
jenja Jezusu (belo) ogrinjalo svoje glave kot
potni prt, da bi si obrisal svoj smrtnobledi,
izmučeni, krvav obraz. On pa je v isti prt
vtisnil podobo svojega najsvetejšega obličja.
Mala uslužba — pa veliko plačilo! Kako pa
ti plačuješ s postrežljivostjo in hvaležnostjo
svojemu Odrešeniku njegove tako velike
dobrote ?

379

O Jezus, kako naj ti povrnem vse, kar
si ti meni in za me storil! Glej! vsega se
ti izročim v tvojo službo! Darujem ti svoje
srce. Oh vtisni v njega svojo presveto po¬
dobo tako, da ne zatemni v njem nikdar na
večne čase. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Slabosti ves prevzet 8 -

Zveličar pade spet; Gleda svoj’ga Sina milo,

oh, grehi ga teže, ko je vse ga zapustilo,

ki jih ponavlja svet. kadar nagnil je glavo.

Sedma postaja.

Jezus pade drugokrat pod križem.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Zato pade bolečin poln Odrešenik pod
težo križa na zemljo, na tla s svojim naj¬
svetejšim obličjem. Vendar grozoviti rabelj ni
ne dajo mu ne trenutka miru, da bi se od¬
počil; z udarci ga priganjajo, z vrvmi ga
dalje vlečejo. Tako obtežujejo Jezusa moji
večkrat se ponavljajoči grehi! To videti, pa
bi naj še kedaj več grešil!

O Jezus, usmili se me, podaj mi svojo
usmiljeno roko in podpiraj me, da ne padem
več nazaj v poprejšnje grehe. Trdno sem
sklenil in sedaj hočem resnično začeti, nič
več ne grešiti. Krepčaj me, o Jezus, s svojo

380

milostjo, brez katere ne premorem ničesar,
da bom svoj sklep zvesto izvršil. A men.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Usmiljene žene, 9.

ne jokajte čez me; Mati, vir ljubezni prave,

le zase in svoj rod daj da čutim te težave,

točite zdaj solze. in s teboj žalujem zdaj.

Osma postaja.

Jezus tolaži jokajoče žene jeruzalemske.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Usmiljene žene jokale so zavoljo trpe¬
čega Odrešenika, on se je pa k njim obrnil
in rekel: „Ne jokajte se nad menoj, ki sem
nedolžen, ampak žalujte čez same sebe in
čez svoj rod, ki je tega kriv; jokajte čez
svoje storjene grehe!" — Tako jokaj tudi
ti, o grešnik, in toči solze pokore, ker Je¬
zusu ni nič prijetnišega, zate pa nič korist-
nišega, kakor solze, ki jih pretakaš iz ke¬
sanja nad svojimi grehi.

O Jezus, kdo da moji glavi vodo in
mojim očem potoke solz, da objokujem noč
in dan svoje grehe! Prosim te zavoljo tvojih
bridkih in krvavih solz, dodeli mi milost
pravega kesanja in stori moje srce tako
zgrevano, da pogostokrat pretakam solze
kesanja in sočutja, da bom tvoje trpljenje in

381

sočutja, da bom mogel tvoje trpljenje in
svoje grehe celo svoje življenje objokovati.
Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Zveličar omedli, 10 -

pod križem spet leži; Daj, da bi se srce vnelo
o trdo srce, glej, in za Jezusa gorelo

tvoj greh ga žalosti. mi v ljubezni vekomaj!

Deveta postaja.

Jezus pade tretjikrat pod križem.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Ko je celo utrujeni Odrešenik dospel
na Kalvarijo, je tretjikrat na zemljo padel
in ne bilo bi se takrat čuditi, če bi si celo
razbil svojo sveto glavo. Pa ljubezen nje¬
gova ne omaguje! Kako pač mora biti to
breme — grehov! Jezusa večkrat pritisne na
zemljo, mene pa, če bi ne bil odrešen po
zasluženju trpljenja in smrti Jezusa Kristusa,
bi bili strmoglavili celo v pogubljenje.

O usmiljeni Jezus, tebi bodi izrečena
neskončna hvala, da me nisi pustil umreti v
grehih in se pogrezniti v brezdno peklensko,
kakor bi bil zaslužil. Vžgi meni novo go¬
rečnost v dobrem, vzdrži me stanovitnega v
svoji milosti, da nikdar več v greh ne pa¬
dem, ampak v dobrem stanoviten ostanem
do konca. Amen.

— 382

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas.

Ko pride na goro, H-

obleko mu vzemo, Sveta Mati, to te prosim,

in za dolge sveta, rane Kristusa naj nosim,

še žolča mu dado. vtisni v moje jih srce!

Deseta postaja.

Jezusa njegovih oblačil oropajo.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Ljubemu Odrešeniku oblačila slečejo,
ali prav povedano: strgajo in — kolika ža¬
lost! — z obleko vred, ki se je prijela ran
in s krvjo prisušila, odtrgajo tudi še pri¬
lepljeno kožo, rane se pa tako obnove in
povečajo. Obleko mu slečejo, da bi nag in
gol umrl. Kako lahko bodem umiral tudi
jaz, če bom slekel prej starega človeka z
vsemi njegovimi hudimi nagnjenji in poželenji.

Iz ljubezni do tebe, o Jezus, hočem jaz
starega grešnega človeka sleči in novega
obleči, ki je po tvoji volji in željah. In če
bi mi bilo to še tako težavno, ne bom pri¬
zanesel svojemu telesu ! Vsega posvetnega,
vsega časnega prost, želim le umreti, da bi
s teboj živel vekomaj. Amen.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

383

Na križ ga polože, 12.

razprto roke, noge, Daj da rane tvoj’ga Sina,

in ostri mu žeblji naših grehov bolečina,

spet rane narede. tudi mene živo sklč!

Ednajsta postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo.

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Jezusa svojih oblačil oropanega, na križ
raztegnejo in ga za roke in noge nanj pri¬
bijejo. O, kako nepopisljiva bolečina. In Jezus
molči, ker je tak volja nebeškega Očeta. Po¬
trpežljivo vse prenaša, ker meni na ljubo
trpi. Kako se pa ti obnašaš v križih in
trpljenju? Kako si nepotrpežljiv! Kako se
pritožujes!

O Jezus, potrpežljivo Jagnje, studi se mi,
sovražim njo, vso svojo nepopolnost in ne-
potrpežljivost. Sprejmi me, pa križaj moje
meso z njegovimi poželjenji in hudimi na¬
gnjenji, tepi, žgi, križaj v tem življenju, ka¬
kor hočeš, le mi prizanesi v večnosti! Svoje
roke stegnem in se tebi vsega izročujem.
V vsem naj se godi tvoja sveta volja. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

Na križu Bog visi, 13.

in sveta teče kri; Daj, da rad s teboj žalujem,

za nas umira Bog! — svoje grehe objokujem,
Žalujte vse stvari! dokler tukaj še živim!

384

Dvanajsta postaja.

Jezus umrje na križu.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Ozri se gori k Jezusu na križ, ko nag
in gol na njem visi, moreš rane videti,
katere je sprejel iz ljubezni do tebe. Ali po¬
stava križanega Jezusa je polna ljubezni. Glava
je nagnjena, da te poljubi; roke so razpro¬
strte, da te ljubeznivo objamejo, srce je
odprto,  da tebe sprejme v se. O kolika
ljubezen! Jezus umrje na križu, da bi bil
grešni človek rešen večnega pogubljenja!

O preljubi Jezus, kdo mi da to milost,
da bi mogel umreti iz ljubezni do tebe!
Daj da vsaj svetu popolnoma odmrjem! O
kako mi postaja zopern svet z vso svojo
nečimurnostjo, če tebe nagega in golega gle¬
dam, visečega na križu! Sprejmi me, o Jezus,
v svoje odprto srce, tvoj sem cel in za vse¬
lej ! Nič drugega si ne želim, kakor le s
teboj živeti in umreti. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas!

O Mati žalostna, 1 4.

ki ljubiš Jezusa, S teboj poleg križa stati

objemaš zadnjikrat in tam milo žalovati

Sina zdaj mrtvega! s srca celega želim.

385

Trinajsta postaja

Jezusa s križa snamejo.

V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Jezus ni hotel s križa stopiti, ampak
ostal je na njem do zadnjega zdihljaja. Po
snetju s križa hotel je pa še mrtev, kakor v
življenju, počivati v deviškem naročju svoje
matere. Bodi stanoviten v dobrem in ne za¬
puščaj križa, ker le kdor do konca stanoviten
ostane, se zveliča. Pomisli pa še tudi to, kako
čisto mora tisto srce biti, katero nježno Telo
Jezusovo sprejema v najsvetejši oltarski
skrivnosti!

O Jezus, prosim te, ne daj, da bi bil
vzet s svojega križa, želim na njem živeti in
umreti. Ustvari pa v meni čisto srce, da bom
v sv. obhajilu vredno sprejemal tvoje naj¬
svetejše Telo, da boš ti v meni ostajal in jaz
v tebi in da ne bom nikdar več ločen od
tebe. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čaat bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus!

O. Usmili se nas.

Bridko objokovan

je Jezus v grob dejan, Svojo žalost, o Devica,
o grešnik, moli ga, mučenikov vseh kraljica,

tvoj greh je zdaj opran, tudi v moje srce vlij!

25

386

Štirnajsta postaja.

Jezusa v grob položijo.

V. Molimo le, Gospod Jezus Kristus, in
te hvalimo!

O. Ker si s svojim sv. križem celi svet
odrešil.

Telo Jevusovo pokopljejo — v tuj grob.
Tisti, ki na zemlji nič ni imel, kam bi po¬
ložil svojo glavo, na tem svetu še niti
lastnega groba ni imel, kam bi položil svojo
glavo na tem svetu še niti lastnega groba
ne dobi; ker namreč on ni bil iz tega sveta.
Ti pa, ki samo to zemljo poznaš in njo ljubiš,
hoteč samo zemlja biti, zaničuj odslej raji
svet, da ne boš z njim vred v pogubo prišel.

O Jezus, ti si me odbral od sveta; kaj
naj še torej iščem v njem? Ti si me ustvaril
za nebesa; kaj naj še torej želim od sveta?
Daleč proč od tebe, svet, in tvojih nečimur-
nosti, na križevem potu, katerega mi je na¬
redil moj Odrešenik in Zveličar s svojimi
blagoslovljenimi stopinjami, hočem tiho, mirno
romati v svojo domovino, v nebesa. Tam
bode moje prebivališče vekomaj. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

V. Križani Gospod Jezus Kristus.

O. Usmili se nas!

Sklep.

O Jezus, hvali naj lf) -

ves svet te vekomaj! Kristusovo smrt,
po svojem križu nam trpljenje

podeli sveti raj. za prihodnje vse življenje

daj mi premišljavati!

387

Molimo.

Prisrčno se ti zahvaljujem, o predobrot-
ljivi Jezus, za to veliko usmiljenje, katero
si mi dodelil na tem križevem potu. Darujem
ti ga v počeščenje tvojega bridkega trpljenja
in smrti, v odpuščenje svojih grehov, v za-
dostenje za zaslužene kazni, v pomoč in
tolažbo vernim dušam v vicah. Slednjič te
prosim prav ponižno, o Jezus, daj, da ne bo
za mene zgubljena tvoja dragocena kri, tvoje
bridko trpljenje in tvoja smrt, marveč sprejmi
me v večno življenje in zveličanje, ki živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv.
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Prosim te, Gospod Jezus Kristus, naj
bo po tvojem usmiljenju preblažena Devica
Marija tvoja Mati, katere preblaženo dušo
je v uri tvojega trpljenja prebodel meč bo¬
lečin, zdaj in v uro naše smrti naša mo¬
gočna priprošnica; po tebi Jezusu Kristusu,
Odrešeniku sveta, ki z Očetom in Duhom
svetim živiš in kraljuješ od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

17 . 19 .

Daj, da tvoj’ga Sina rane Daj, da sveti križ me brani,
bojo v moje srce vžgane, Kristusova smrt ohrani,
njega kri očisti me! Srce moje varje naj!

18 . 20 .

Da se pekla nimam bati, Kadar bom pa moral
varuj ti me, ljuba Mati, vmreti,

kadar z menoj v sodbo gre! O Marija, daj prejeti

Moji duši sveti raj!

25 *

Pesmi v čast Mariji Devici, kraljici
majnika.

Češčenje Marije

mesca majnika pri domači kapeli.

1 .

Spet kliče nas venčani maj,

K Mariji nas kliče v svet raj;

Cvetlice goščave
Si venčajo glave,

Raduje polje se in gaj.

2 .

Vsa drevca na vrtu cveto,

Po drevju pa ptice pojo:

Nebeški kraljici,

Mariji Devici
Pozdrave in slavo dajo.

3 .

Že šmarnice nežne cvetd,

In venec vrtnice pletd,

Da krasnega maja
Se slava obhaja
Cvetlici Mariji lep6.

4 .

Pod lipo kapela stoji,

V kapeli oltar se blišči,

— 389  —

In biser oltarja
Ko juterna zarja
Podoba Marije slovi.

5 .

In kadar spet maj pricveti,
Kapela, ko vrtec diši,

Oltar so in stene
Novč, razcvetene,

Da bolj se Marija časti.

6 .

Sem trikrat na dan pribežim,
Marijo prav lepo častim;

Do nje vse veselje,

Imam srčne želje,

Za čast nje živim in gorim.

7 .

Ko zarja zlati vse gore,
Darujem Mariji srce;

O poldne spet tečem
V kapelo in rečem:

Oh prosi, Marija, za-me!

8 .

Ko solnce za goro beži
In „Ave Marijo“ zvoni,
Vzdihujem: O Mati!

Tvoj hočem ostati,
Dokler ne zatisnem oči. —

9 .

Tako se Marija časti,

Ko majnik jej v slavo cveti;
Za grešne sirote
Pa Mati dobrote
Pred sedežem božjim kleči.

10 .

Le kliči nas, venčani maj,

Le kliči k Mariji nas v raj.

— 390  —

Da večno veseli
Tam slavo bi peli
Mariji, o Jezus, nam daj!

1 .

Prvi dan majnika.

Čas najlepši, čas prekrasni
Danes že obhaja se —

Vse Mariji, Devi jasni,

Čast in hvalo naj daje!

Vse po zemlji, vse po zraku
Naj svoj glas povzdigne zdaj,
Vse po vodi, po oblaku
Zdaj Marijo slavi naj.

2 .

Mile ptice žvrgolite
Svoje pesmice sladke,

Čisto Devo počastite
Hribje, zemlja in morje!
Rožice lep6 cvetite
Ljubi Materi na čast;

V zale vence se povijte,
Povišujte njeno slast!

3 .

Otročiči vi nedolžni,

Ne mudite se nikar;

Čista srca vsi podložni
Prinesite Devi v dar!

Njej se čisto izročite,

Ona vas čuvala bo;

Prav goreče jo prosite,

Da vam roko dala bo.

4 .

O Marija, ti Devica,

Naših vzdihov vsliši glas!
Slavna majeva kraljica,
Sprejmi majnik v dar od nas!

— 391

Tebi peli bomo slavo,

Da se zlega v sveti raj;
Ti pa pot daj najti pravo
K lezusu na vekomaj.

Slava Mariji I.

Tebi Marija, o Mati premila,

Rad bi jaz pesmico novo zapel;

Rad bi razlil v njo vsa srčna čutila,
Revež ne vem le, kako bi začel?
Veš o Marija, kako čem začeti?

Šel bom na goro in tam bom začel:
,.Slava Mariji, oj slava prelepi!"
Tak, o Marija bom tebi zapel.

2 .

Klical bom tamkaj na gori krog sebe,
Klical bom brate, naj z menoj pojo;
Klical bom sestre, naj slavijo tebe,
Mladi in stari naj glas zaženo.

Divje zverine naj tebe častijo,

Voda v potoku naj tebi Šumija,
Tički preljubi ti naj žvrgolijo,
Vetrec po gozdu naj tebi pihlja.

3 .

Hribi planine, gorice, doline,
Travniki, logi, široko polje,

Gozdi ravnine in strme planine,

Vsi naj te z menoj, o mati. časte.
Naj se razlega po silni daljavi,

Naj le odmeva se vedno glasi
Krog in krog po nezmerni višavi:
„Slava Mariji!" naj vedno doni!

Slava Mariji II.

l.

Slava Mariji, prečisti Devici!

Slavo ji pojmo veselo mi vsi.

Slava v nebesih mogočni kraljici,

392

Slava po zemlji naj glasno doni!
Angelski kori Marijo slavite,

Slavo vse trume svetnikov ženite,

V svetih nebesih ji slava doni.

2 .

Slavo ji pojte nedolžne device!

Slava nji, ki je Devica devic!

Slavo ji pojte mladenčev dušice,

Njej, ki je varhinja vaših dušic
Slavo ji pojte vi starčeki mili,

Ki je var’vala vas mnogih nadlog,

B’la pomočnica vam vselej je v sili,

In spremenila v veselje vaš jok.

3 .

Pevci pobožni, oj vsi zaženimo,

Kdor le premore, naj vzdigne svoj glas.
Združeno v petju Marijo častimo,
„Slava!“ zapojmo Mariji na glas!

Slava, Marija, o mati premila,

Slava naj tebi na večno doni!

Jezusa si nam Devica rodila,

Slava za to naj se tebi glasi

4 .

Ti si Marija res naše veselje,

Našega srca si prava sladkost!

Ljubiti tebe so naše res želje,

Vselej podpiraj ti našo slabost!

K tebi vzdihujemo revne sirote,

V žalosti k tebi pritečemo mi,

Vsliši nas mati, vsa polna dobrote,

Na nas obrni ti svoje oči.

5 .

Kadar bo ura poslednja odbila,

In se bo duša ločila odtod,

Bodi nam takrat pomočnica mila.

Pridi nam z Jezusom, pridi nasprot’.
Slava, usmiljena Mati, ti bodi,

Slava iz srca se tebi glasi,

393  —

Slava razlega se naj vsepovsodi,
Slava na večno naj tebi doni!

Šmarnica.

1.

Že prišla je spomlad vesela,
Cvetlica se je razcvetela,

Ki vsak jo ljubi, rad ima:
Prelepa bela šmarnica!

2 .

Pomladna cvetka ta razvija
Vse cvetje tebi, o Marija,

V češčenje tvoje vsa duhti,

In k tebi vabi vse stvari.

3 .

Še mene kliče ta cvetlica,

Da k tebi bližam se, Devica,
Se ozri milo še na me,
Ozdravi revno mi srce.

4 .

Ti bodi moja ljuba mati,
Pomoči svoje mi ne krati;
Kjer milost tvoja se žari,
Objema sreča vse stvari.

5 .

Devica, ti se me usmili,
Odkrij obraz mi svoj premili,
Da hodim tvojo pot, mi daj,
Naj k tebi pridem v večni raj

Mariji majnikovi.

l.

O Marija, ti cvetlica,
Šmarnica si majnika,

Lepa vseh cvetlic kraljica,

— 394  —

Kar jih celi svet ima.

Torej tebi pesmi glasne,

O Marija se pojo,

Slavovite vence krasne
Plete žemlja in nebo.

2 .

O Marija, zvezda jasna,
Lepša kakor solnce si,

Vsa si sveta, vsa si krasna,
Polna božje milosti!

Solnčni žar ti krilo daja,
Zvezde tvoja krona so,

Vsi svetniki svet’ga raja
Čast in slavo ti pojo.

3.

O Marija, ti kraljica,

Z rajsko zarjo venčana,

Si brez madeža Devica,

Mati svojega Boga;

Stvar čez vse stvari veliko,
Zemlje in nebes gospa,
Božjih angelov si dika,

O cvetlica majnika!

4.

„0 Marija!“ tak prepeva
Slavne pesmi sveti raj
In vsa zemlja jih odmeva,
Kadar pride srečni maj!

Daj nam vredno te častiti,

O Marija, rožni cvet,

Nekdaj pa k Očetu priti,

Tebi večno slavo pet!

Marija milosti polna,

l.

Veselo pesem, jezik moj,
Mariji v čast in slavo poj,

395

Ki je brez madeža spočeta
Postala božja mati sveta;

Zato ji vedno čast doni
Od vseh jezikov in stvari:
Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti!

2 .

Če vprašam drobne ptičice:
..Zakaj tak’ lepo pojete,

Da sladkih pesem glas medeni
Odmeva v log in gaj zeleni ?“
„Marijo me pozdravljamo",

Mi ptičice odpevajo:

Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti!

3 .

Če vprašam zale rožice:

„Kaj tak’ lepo se spletate
V prekrasen venček razcveteni,
Iz njega klije duh medeni?"
„Mariji venec pletemo",

Mi rožice odmevajo:

Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti!

4 .

Če vprašam svetle zvezdice:
„Kaj tak’ lepo se vtrinjate,

Po nebu se vaš svit razliva,

Ko rajska zarja ljubezniva?"

,,Mariji krono kinčamo",

Mi zvezdice odkimajo:

Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti!

5 .

Če vprašam božje angelce:

„Kaj tak’ lepo prepevate,

Da vse nebo v radosti plava,

In vedno se razlega slava?"

396

„Mariji čast prepevamo,
Kraljico mi pozdravljamo”:
Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti!

6 .

Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti,
Razlegaj se po zemlji celi,
Odpevaj sveti raj veseli!
Kraljici slave in časti!
Pozdrav naj vekomaj doni:
Češčena si Marija ti,

Vsa polna božje milosti!

O sanctissima! ‘)

1.

O sanctissima, o piissima,

Dulcis virgo Maria!

Mater amata, intemerata,

Ora, ora pro nobis.

2 .

Tu solatium, et refugium,

Virgo, Mater, Maria!

Quidqui optamus, per te speramus
Ora, . . .

3 .

Ecce debiles, perquam flebiles,
Salva nos, o Maria!

Tolle languores, sana dolores,

Ora, . . .

•) Priljubljena pesem jeruzalemskih
romarjev. Slišal sem jo z velikim vese¬
ljem čestokrat na svetih krajih prepevati
skupno v lepi slogi od Nemcev, Itali¬
janov, Špancev, Poljakov, Angličanov
in Američanov.

397

4 .

Virgo respice, mater adspice,
Audi nos, o Maria!

Tu medicinam portas divinam
Ora, . . .

V slavo majnikovl kraljici.

j.

Zbudi se, narava mila,

Zdaj iz spanja svojega,

Venčaj Mater, ki rodila
Nam je Sina božjega.

Blage pesmi ljud prepevaj,
Množi njeno slavo, čast!

Gaj in log povsod odmevaj,
Vse podaj se njej v oblast.

2 .

Njiva, polje, travnik, gora,
Sveto Devo posvečuj!

Množi slavo jutra zora,

V nje češčenje se združuj!
Skala, dol, prepad, višava,
Močno glas povzdigni zdaj!
Tebi, Deva, naj bo slava,

V tvojo čast naj cvete maj!

3 .

Ribe morja prinesite
Naši Materi svoj dar!

Verniki vsi prihitite
Tu pred cvetni njen oltar,
Čute svoje razodevat
Sladki zvezdi upanja;

V pesmih slavo ji prepevat
Hiti sem narava vsa!

4 .

Ti podnebje milo-jasno,

Ti viharja bučni hrum,

398

Požeščuj Devico glasno
Slap in vode močni šum!

Zlate rožice berite

V slavo kroni vseh devic,

In Mariji podarite
Venec majevih cvetlic.

5 .

Zveri divje po goščavah,

Množite Device slast!

Ptice drobne po višavah,

Zdaj ji pojte hvalo, čast!

Drevje cvetno, grmi mali,
Spletajte zdaj venček svoj!
Miljeni kraljici zali
Vse stvarjenje slavo poj!'

6 .

V tvojo slavo, o Devica! •
Družijo se vse stvari,

Slavi naj te, o kraljica,

Vse naj vedno te časti.

Ti zastava varna bodi,

Blaga nam Devica vsa,

Nas po potu v večnost vodi,

Pelji nas pred Jezusa!

7 .

Tam, Devica, Mati sveta,

Kjer so trume angelov,

Naj bo tebi slava peta,

V družbi vseh nebeščanov.

Slava, slava v svetem raju,

Slava tebi bode naj,

Slava ti v nebeškem maju,

Slava tu in vekomaj!

Druga v slavo majnikovi kraljici.

l.

Krasen majnik že razliva
Po cvetlicah žlahten cvet,

399  —

In pomlad vsa ljubeznjiva
Rojstva god obhaja spet;
Ptice glasno po goščavah
Slavo Jezusu pojo,

In Mariji po dobravah
Venec šmarnice pletb.

2 .

Biserna odeja krije
Gaj, ledine in polje,

In drevesom v čast Marije
Okrašene so glave;

Srce moje pa radujc
Tn veselja se topi,

Čast Mariji oznanjuje,

Za Marijo vse gori.

3 .

Bodi vekomaj češčena,

O Marija, rožni cvet;

Taka ni cvetlic nobena,
Take nima celi svet;

Vse cvetlice obledijo,

Ko ti, roža, zacvetiš,

Žarne zvezde otemnijo,

Ko ti, zarja, prisvetliš.

4 .

Lepše stvari od Marije
Nima zemlja, ne neb6,

Iz nje božje solnce sije,
Luna plava pod nogo;
Žarki zvezd se lesketajo

V rajski kroni nad glav6,

V tronu biseri igrajo,

V srcu lilije cveto.

5 .

Tako zaljša Bog Marijo,
Kadar majnik pricveti,

In na zemljo se rosijo
Žarki božje milosti; —

400

Vsa nebeška tovaršija
Povzdiguje sveti glas:

Vsa si lepa, o Marija!

Ti kraljica, vladaj nas!

6 .

Kaj pa bomo darovali
Mi otroci, Mati, kaj?

Na, Marija! venec zali,

Spletel ga je krasni maj!

Na, Marija! vse ti damo,
Svojo dušo in teld,

Vse, kar smo in kar imamo,
Zemljo damo in neb6!

7 .

Ti, Marija, nas tolaži,

Upov naših vir in nad!

V stiskah, križih nam p ikaži
Svojega telesa sad! —

Kadar bomo se ločili.

Vzemi dušo v sveti raj,

Da te bomo tam častili,

Kjer kraljuje večni maj.

Majeva.

1.

Že slavčki žvrgolijo,
Vesel se maj budi;

Srca pa jej darijo,

Kar lepi maj rodi.

Glej, rožic ti delimo,
Vsi vneti te slavimo:
Marija, Marija!

2 .

Devica ti premila,

Ne zvrzi rožic teh,

Ki v venček jih zložila
Ljubezen nas je vseh.
O čuj! sreč boleče

401

Te kliče hrepeneče:

Marija, Marija!

3 .

Glej, cvetja ti podamo,

V zastavo bo za nas:

Za Mater te imamo,

Nas brani vsaki čas!

Ti daj, da v tvojem krili
Kot lepi cvet bi bili,

Marija, Marija!

4 .

Odbrana vrtnarica
Za božji vrt si ti,

Ohrani nas, Devica,

V nadlogah zadnjih dni.

Daj zmagati nam boje

Z močjo obrambe tvoje,
Marija, Marija!

5 .

Marija, vir dobrote,

Lij milost nam v srca;

Ti čista luč brez zmote,
Razsvetljuj nam duha;

Naj Bog, ko gremo z zemlje,

V nebeški vrt nas jemlje,
Marija, Marija!

6 .

Tam gor na rajski trati,

Kjer cvete maj ves čas,

Tam daj nam, sveta Mati!
Tvoj gledati obraz,

Da v vencih bomo maja
Ti peli v slavi raja:

Marija Marija!

Zadnji dan majnika.

l.

„Z Bogom!” danes Marija pravi,

„Z Bogom!" ljubo vas pozdravi:

2h

402

„Ste v majnik hodili,

Vsak dan me častili,

Lepe nauke poslušali,

Da bi se po njih ravnali —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!"

2 .

„Z Bogom!" danes Marija pravi,
„Z Bogom!" srčno vas pozdravi:
„Ki tačas, premili,

Ste se spokorili,

Jezusu se zaročili,

Služiti mu obljubili —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!"

3 .

„Z Bogom!" dnes Marija pravi:

„Z Bogom!" žalno vas pozdravi,
„Oj mlačni kristjani,

Za dobro ne vžgani,

Zlate dni ste zamudili,

Me slaviti opustili —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!"

4 .

„Z Bogom!" dnes Marija pravi,

„Z Bogom!" resno vas pozdravi:
„Oj hčere, sinovi,

Ki grehov okovi
Žugajo vas pogubiti,

V večni ogenj pogrezniti —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!"

5 .

„Z Bogom!" dnes Marija pravi,

„Z Bogom, z Bogom!" vse pozdravi;
„Ne bom zapustila
Vas, čredica mila!

403

Šmarnice si v prid storite,
Bogoljubno vsi živite:

Za vse bom prosila,

Oj z Bogom, preljubi!"

Zahvalna pesem.

l.

Hvala večnemu Bogu!
Vse stvari ga zdaj molite,

Stvarniku, Dobrotniku
Večno slavo zadonite!

Zbori angelski pojo,
Hvali zemlja in nebo.

3 .

Sveti, sveti, sveti Bog,
Vse je polno tvoje slave!

Tebe moli zemlje krog,
Molijo nebes višave,

Vsi svetniki te časte.

Vsi pravični te slave.

3 .

Hvaljen, trojedini Bog,
Oče, Sin in Duh presveti!

Iz pregrehe vseh nadlog
Hotel si naš rod oteti,

Jezus, naš Odrešenik,

V smrti milostni sodnik!

4 .

Bodi, Bog nam milostljiv,
Varuj greha nas in zmote,

Ti si svet in ljubezniv,

Si usmiljen, poln dobrote:

Vodi naše duše v raj,
Čast izvoljenih nam daj!

26 *

404  —

Cesarska pesem.

1.

Bog ohrani, Bog obvari
Nam cesarja, Avstrijo,

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo.

Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike,

S habsburškim bo tronom vedno
Sreča trdna Avstrije.

2 .

Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno zvesto stoj,

Če bo treba, pa desnico -
S srčnim upom dvigni v boj!

Naša vojska iz viharja
Prišla še brez slave ni,

Vse za dom in za cesarja,

Za cesarja blago, kri!

3 .

Trdno dajmo se skleniti:

Sloga pravo moč rodi,

Vse lahko nam bo storiti
Ako združimo moči.

Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega;

Živi cesar, domovina,

Večna bode Avstrija.

Pregled in kazalo

Šmarnic romarja jeruzalemskega.

Stran

Posvetitev . 3

Predgovor. 5

Predvečer 1. majnika: Hrepenenje po sveti

deželi. 7

1. Dvojna pot v Jeruzalem .....  17

2. Pobožnost dervišev in sveti roženvenec . 27

3. Romar na gori Karmelu.37

4. Čuvaji svetih krajev.48

5. Nazaret.58

6. Pred podobo sv. Petra v Tiberiadi . . 69

7. Na razvalinah KafarnaCtm-a ....  79

8. „Salem aleikum 0  (Mir z vami)! ... 88

9. Stanje ženskega spola na Jutrovem . . 97

10. Marijina dekliška leta v jeruzalemskem

templju.109

11. V obednici na gori sijonski ....  119

12. Sv. Peter na gori sijonski.129

13. Križev pot v Jeruzalemu.138

14. XIII. postaja sv. križevega pota . . . 149

15. Na najsvetejšem kraju zemlje: ob Božjem

grobu.158

16. Na grobu Device Marije .171

17. „Turen Davidov 0 .179

18. Na prostoru žalovanja Judov v Jeruzalemu 188

19. V dolini Jozafat.198

20. Ob grobu Absalonovem — v dolini Jozafat 205

21. Mrtvo morje.214

22. Reka Jordan.223

23. Tri spokornice v sveti deželi ....  231

24. Marija nasproti mohamedanskim zmotam 240

25. Betlehem.251

26. Sv. Jeronim ..259

27. »Zapečaten studenec 0  — predpodoba Brez¬

madežne , 267

406

Stran

28. „Zaprt vrt“ — predpodoba Marijinega či¬

stega življenja . .276

29. Nekaj o nravnosti mladine na Jutrovem 284

30. Emavs.295

31. Slovo od Jeruzalema.304

Dodatek: Molitve in pesmi v majniku.

Jutranja molitev ..315

Večerna molitev.317

Obiskovanje Jezusa v najsv. skrivnosti 319
Prošnja pred Jezusom v naj sv. skrivnosti 320

I. Mašne molitve romarjev na morju . . 321

II. Mašne molitve romarjev v sveti deželi 330

Litanije vseh svetnikov.355

Lavretanske litanije . . . ' . . . 364

Litanije presv. Imena Jezusovega . . 367

Litanije presv. Srca Jezusovega . . 370

Križev pot.. 373

Pesmi.

Pesmi v čast Mariji Devici, kraljici majnika.

Češčenje Marije.388

Prvi dan majnika.390

Slava Mariji 1.391

Slava Mariji II.391

Šmarnica.393

Mariji majnikovi.393

Marija milosti polna.394

O sanctissima.396

V slavo majnikovi kraljici.397

Druga v slavo majnikovi kraljici ....  398

Majeva.  400

Zadnji dan majnika.401

Zahvalna pesem:  Hvala večnemu Bogu 403
Cesarska pesem .404

Slike.

1. Romar (v začetni črki). 5

2. Jafa (Jope).. . 37

3. Nazaret ,,,,,,,,,,, 58

— 407

Stran

4. Notranjščina cerkve v Nazaretu ... 59

5. Marijin studenec v Nazaretu ....  67

6. Cerkev sv. Ane v Jeruzalemu ....  97

7. Omarjeva moskeja v Jeruzalemu . . . 109

8. Sijon! Samostan dervišev.119

9. Dvorana zadnje večerje (Coenaculum) . 121

10. Križev pot v Jeruzalemu: II. postaja . . 139

11. Vhod v cerkev Božjega groba ....  143

12. Kapela Božjega groba: XIV. postaja . . 146

13. Na Kalvariji.149

14. Marijin grob.171

15. Cerkev obiskovanja D. M. na mestu hiše

Caharijeve.243

16. Betlehem.283

17. Sveti kraj Gospodovega rojstva v Betle¬

hemu .......

18. Ob cesti iz Jeruzalema v Jafo

19. Jeruzalem

■ : §4

. 294

. 304

312—313

lotu


' : f-v -

.

'



' ■ . K


. . .

■ ^

fi  . :


.






-







.