183. številka. te ---—Ž, ..Edinost z *) • ritrit na •». ruun nedet) In pr ^vikov oh 4. uri ^ar«^Btnt tuaia : cm celo leto........24 kron zrn pol leta .........12 „ zrn «trt leta........ G ca en me*ec ........3 kroni Nir^čnino »® plačevati naprej. Na ns-o'"»e 3:?f prilol»n<> naročnin« te narava il ocira __ tobakarnah ▼ Trutu n*> prodajajo po-ivnezne Številke po 6 stotin k (3 arč.t; • »en Trata pa po 8 atottnk (4 nif.t Telefon Str. *»70. Trst, v ponedeljek 12. avgusta 1901. Tečaj XXVI Edinost Oslaa« Glasilo političnega društva „Edinost46 za Primorsko. T edinosti je moč! a« računajo po vrntah v petitu. večkratno naročilo s primernim popiiMom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-mačt otciasi itd. «e računajo po poeodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije lu oglase sprejema npravnlAtvo. Naročnino in niciaae je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v olici Carinim $iv. 12. lipravulStvo, tn •prejemanje hiM<*rut»v v ulici Moli* t iccolo Siv. II. iia«inir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Fiat applicatio! ii. I><>godek v Ljubljani povodom instalacije župana Hribarja naj izkoriščajo Slovenci svojim rojakom na periferiji v prid : v Trstu v Gorici, v Celji, Marilioru itd. Tako nam kliče zaupnik v »Information«. Ako imamo Slovenci le količkaj zmisla za svojo lastno korist, ako mio le količkaj taktiki in strategi, prav za prav ne bi trebalo tacega poziva ! Kajti misel, da treba izkoriščati take dogodke, se kar usiljuj« sama po sebi. Saj človek ne more misliti, da v Ljubljani velja drugačna logika, nego pa v Trstu ali Celju. Človeku z normalnim človeškim razumom absolutno ne gre v glavo, da potreba medaebojue pravičnosti, v strpljivost i in tolerancije v Trstu ali Celju ni tako nujna, kakor je v Ljubljani ! Normalni človeški možgani altsolutno ne morejo pojmiti, da mera tolerancije bodi drugačna, kjer so Slovenci v večini in torej tudi v možnosti, biti krivičnimi ali pravičnimi nasproti drugoredni manjšini, in zopet drugačna, kjer so Nemci ali Italijani v večini in mi Slovenci v manjšini! Ce je Nemec m v Ljubljani ljubo, da uživajo vse varstvo, ki pristoja vsaki manjšini že |to zakonih pravičnosti, tolerancije in h u mani tete, potem je tudi tržaškim ali celjs-k m Slovencem istotako drago, tla so deležni takega varstva. Kakor bi ljublj. Nemce bolel««, ako bi jim občinski zastop delal krivico, j m od teza 1 pravice ter v/kračal slobodo razvijanja, oziroma sredstva, potrebna za tako razvijanje, tako boli tržaške in celjske Slovence nasilje, ki je dotična občinska zastoj a faktično vršita nasproti njim. L< giena stvar je menda v Ljubljani ista kakor v Trstu ali Celju. Kar bi bilo v Ljubljani grdo, ne more biti v Trstu ali Celju lepo!Logika in večni 7a*oni se ne morejo spreminjati po želji gospodovalnih strank ; oni so stalni, nespremenljivi — večni! Kar je prav, je prav in ostane prav — in kar je krivično, je krivično in ostane krivično brez v^acega ozira na okolnost, da-li imajo kje Italijani moč v rokah ali pa Slovani! Ce meni vlada, da bi bila v Ljubljani neobjektivnost do nemške manjšine nedopustna in da ona take neobjektivnosti ne bi mogla trjKrti, po*em ima pred seboj jedno si mo in jedino pot, to namreč: da gre nemudoma v Trst in v Celje * slovesno razglašat svoj ljubljanski nauk in zahtevat od komunalnih mogotcev, naj pri poznajo e k z i s t e n c o slov. m a n j š i n e, n a j j o upoštevajo primerno in naj bodo objektivni d o i s t e v vsakem pogledu! Ce vlada ne nastopi te poti, če bi raje krenila na strarr-ka ]>oia, da bi se izognila dolžnosti , ki jej izhaja iz apela grofa Schffgotscha do župana v Ljubljani: potem bi pokazala, da ona sama ni objektivna r e r da je ona sama potrebna posvarila, s katerim se je nje zastopnik ešofiral povodom instalacije župana v L j u b-1 j a n i. Ali poleg navedenih etičnih, nepisanih zakonov, ki so zarisani lev s-rca in pamet lju-dij. j o!eg zakonov logike, vstrpljivosti in huma ni tete, ki velevajo, d» krivica je in ostane krivica, brez ozira na to, ali se vrši v Ljubljani, ali pa v Celju, ali v Trstu, ali kje drugje — poleg teh nezapisanih imamo še pisane. koLkretno formulirane zakone z jasnimi določili! Ti zakoni so splošni v naši državi in ne poznajo mej med posamičnimi pokrajinami : oni so bili ustvarjeni istotako za Ljubljano kakor za Trst ali Celje! In ti pisani zakoni so v popolnem soglasju z onimi etičnimi zakoni. Kakor p/vi tako zahtevajo tud i ti drugi zakoni od vseh večin — od v se h in ne morda samo od slovenskih — naj bodo objektivne nasproti manjšinam. AH jedna velika razlika je mej obema vrstama zakonov. Za vršenje etičnih zakonov mora imeti človek že nagon v sebi, v svojem srcu. Človek je pošten, v strpljiv in usmiljen, ako m ii j e to že v naravi, v srcu. Siliti ne moreš nikogar, naj bo v srcu dober komu, naj ga resnično ljubi ! Pred notranjim bitstvom je obnemogla vsaka sila. A etični zakon so stvar notranjega bi t -stva človekovega! Drugače je s pisanimi, formalnimi, konkretnimi zakoni ! Zakonodajalec, ki jih je ustvaril, je dal izvrševatelju, eksekutivi, vladi, tudi sredstva, s katerimi more siliti ljudij in »Neue Freie Presse« očitajoč vsklik : naj Vsenemci pokažejo s prstom le na jedno točko na zemljevidu, kjer so kaj koristnega storil i za nemški narod! No pa, kjer so rane, je tudi balzam blizu. Na komersu, ki je sledil razgovorom, je rekel Schonererjanee, da stvar ni tako tragična ; oni da hočejo biti le kava-lerija, a druge stranke naj ostanejo infante-rija — vojskovati pa da Tiočejo vsi za isto reč. No, to vemo tudi mi Slovani in nam ne treba praviti, da nas imajo vsi — enako radi! Samo smola bi bila, ako bi v tej veliki nemški vojski z infanterijo in kavalerijo ravno listu »Neue Freie Presse« z nje bolj ali manje krivonosjimi in krivonogimi junaki prisodila Wolf in Schonerer nalogo — marodčrjev, njih zastopstva v izpolnjevanje teh zakonov!: capljaj oči h za drugimi, ki le od daleč slišajo Vladi je torej dolžnost, da nadzoruje, da-li ! gromenje tepov . . . To je res snola, ker mase ti zakoni povsodi izpoljnjujejo, ker isti so roderji prihajajo še le potem, ko so drugi že jednako veljavni za vse kraje in vse ljudi ter — oplenili. ne dopuščajo nikakega razlikovanja. Vlada je Sicer danes nič posebnega torej odgovorna za to, da se državni zakoni tabora. povsodi izvršujejo. za proglašenje Pulja rz Kronberg, kjer so je postavili na mrtvaški oder. Krsto je nosilo 12 podčastnikov, pred in ob krsti so stopali vojaki, noseči baklje. Za krsto so šli cesar, cesarica, cesarski princi in drugi dostojanstveniki. Ko je cesar položil v cerkvi venec na krsto svoje matere, odpeljala se je vsa cesarska rodbina v Hom-burg. Včeraj zjutraj sta dospela v Homburg angležki kralj in kraljica ter sta se podala z nemško cesarsko dvojico in princi v Kronberg k truplu pokojne cesarice. O smrti Crispija. Fran Crispi je umrl sinoči ob 7. uri in tričetrt zvečer v Neapelju. Crispi je jako dolgo in silno težko umiral. Ze pred več dnevi so mislili zdravniki, da mora umreti vsaki hip, a vlekel jo je vendar vedno naprej. Slednjič so sklepali, da nikakor ne doživi včerajšnje zore, a preživel je kljubu temu ves dan in umri še - le zvečer. Agonija je trajala nad pol ure. nemškega Glavni krivec je šel torej za — manjim j krivcem. Res, čudno naključje, skoro nekakov A sedaj nam prihaja usodno vprašanje: vrši-li vlada povsodi to svojo dolžnost, jo-li vrši glavnim memento: Baratieri in Crispi sta se preselila mestom Istre. V soboto je bil v puljskem v večnost jeden za drugim ! Nesrečno kam- gledališču javen shod, ki se je bavil z vpra- panjo v Afriki, sugerirano mu od Anglije iz povsodi z jednako strogostjo Ni-li šanjem prenosa deželnih uradov iz Poreča in zavratnih spekulativnih namenov, je imel na morda kje krajev, kjer si ljudje po njeni krivdi določitvijo deželnega glavnega mesta za Istro, vesti Crispi a Baratieri je bil le prisiljen domišljajo, da se smejo postavljati nad pisane Gledališče »Politeama Ciscutti« je bilo natla- j i z v r š e v a t e 1 j njegove volje. Baratieriju čeno občinstva. Predsednikom je bil izvoljen je bilo morda očitati nesposobnost, Crispiju pa one, g. A. Wassermann. Laški deželni poslanci, ki zločin, ker je v neodpustni megalomaniji z manj- so nastanjeni v Pulju, in zastopnik puljske vratolomnim in pustolovnim podjetjem na imajo občine, kateri so bili vsi povabljeni na shod, tisoče življenj svojega lastnega naroda pognal zakone ? Zakoni jamčijo jednako pravo ki so v večini, kakor za one, ki so šini. A ker so večine v po loženju za sredstva v to, da si same branijo pravice na se istega niso udeležili, priposlavši tozadevne v pogubo. vse strani, bi bilo onim, katerim je dolžnost čuvati, da se vrše zakoni in da so vsi deležni pravic in dobrot, ki jih podeljujejo zakoni, v posebno dolžnost, da skrbe za varstvo manjšin!! Kako vrši naša državna uprava to svojo dolžnost? V Ijani menda da, kakor ka/e eksempel grofa Schaflgotscha! Jo-li vrši v isti meri tudi na Stajarskem in v Primorju?! izjave, v katerih so utemeljevali svoj korak. A vendar, kako različno seje postopalo s (Kaj pa je bilo z drom. Laginjo, ki je ven- tema dvema možema v življenju in v smrti, dar v stvari stavil jako važen predlog in je Nečuveno ! Baratierija so tirali pred sodišče našel najprimernejo formulo za rešenje tega in ga moralno ubili, da je mož slednjič bežal v vprašanja ? Na shod so vabili s povdarkom samotarstvo. A ko je umrl, so se ga — poleg Ljub- »brez razlike strank*. Zakaj niso torej poslali novinstva, ki je pisalo o njem po dolžnosti Politični pregled. poziva tudi listu »Naša Sloga«, ki ne le da kronistov — pijetetno spominjali le lastni ro-izhaja v Pulju, ampak je tudi oficijelno gla- jaki v Tirolu in pa par tovarišev iz italijan-silo deželnozborske manjšine! Najprimitivneja ske vojske, ki so se nekdaj borili ž njim rama obzirnost in pa tudi eminentna korist stvari ob rami na bojnem polju. Oficijelna Italija same bi bila zahtevala, da pozovejo na shod pa ga ni poznala več. V TRSTU, dne 12. avgusta 1901 tudi zastopnike deželnozborske manjšine. Ali ne! S tem so pokazali, da tudi ob najvital- Crispija pa so tudi potem, ko si je z afriško ekspedicijo tako grozno obtežil svojo Volitve na Kranjskem. Izvrševalni nejih vprašanjih ne morejo premagovati svoje vest, tudi potem, ko je prinesel toliko neiz- odbor katolisko-narodne stranke je že izdal proglas za prihodnje deželnozborske volitve. Par toček podamo jutri. Iz nemškega tabora. Minole sobote se je sešlo v Brucku ob. M. kakih -:i0 poslancev nemške ljudske stranke na neobvezne pogovore o političnem položaju. Govorili so o strasti; ali o tem so si dali tudi-spričsvalo, da mernega gorja nad Italijo, tudi potem, koso niso sposobni za vspešno upravo javnih ko- mu dokazali, da kakor minister ni imel čistih r.sti dežele. Kajti velike administiacije treba rok — Crispija so tudi potem še imeli v voditi z razumom in ne s fanatizmom. Op. vseh časteh, kakor da se ni nič zgodilo, in ured. »Ldinosti«.) ' vedno je bil na listi med onimi, ki utegnejo po- stati ministerski predsedniki. Ravno po tem razmerju med Crispijem in laško oficijelno in Glavni govornik, g. E. Pons, je dokazoval obširno, da je Pulj jedino mesto v Istri, jesenskem zasedanju državnega zt>ora. Sosebno ki je pripravno za sedež vseh deželnih ura- , neoficijelno javnostjo tudi po katastrofi v Afriki so zahtevali, da se parlamentu temeljito razpravo proračuna, bodo delovali odseki, naj zbornica da prilika za a mej tem, ko reši zlasti tiskovno reformo. — O vprašanju nemškega ministra-rojaka so bila nienenja razdeljena. Gg. iz Ctške so bili za imenovanje takega ministra, ker hočejo vedeti, da češki minister krajan dr. Rezek dopeza velikih vspehov. Gg. iz alpskih dežel pa so bolj pri apetitu, naj bo ministerstvo v svoji do v; in posebno po svoji legi, svojem pomenu : in po tolikih razodetih škandalih in tudi kazen-ter po številu prebivalcev, ki vsa druga istrska mesta, da postane faktično in formalno daleč prekaša j skih procesih, ki so bili v zvezi z imenom je vredno, da | Crispija, mora človek misliti na strašno de-mesto | generacijo glavno tega plemena, kajti zdi se, da isterske pokrajine. Josip Pollaje obžaloval, niso udeležili laški d da bi tal. «1 a je doseglo že toliko stopinjo, da so ljudje da se s ho d a j zgubili ves zmisel za razlikovanje med dobrim in e ž. poslanci, slabim. V vsaki drugi deželi bi bil mož, ka- Ze tako zahtevanje samo na podpirali Pulj, podpirali istega tudi v državi, ki po veliki večini rodnem obziru in da ne bo nosil Pul; krivde, če pomislimo, da je sedanje ako, zanemarjen od svojih sorojakov, podleže kajti zahtevajo celoti nemško, sebi je kričeče ni nemška ; a ministerstvo itak že skoro prek in prek bolj ali manj nemško, potem se nam gg. iz alpskih dežel morajo videti naravnost nenasitne. — Nadalje so se gg. izrekli proti novemu nemškemu carinskemu načrtu, češ, da ga ni moči v sprejeti. Tn pametna sodba pa jih bržkone tndi v prihodnje ne bo ovirala, da ne bi zahtevali naše zavisnosti od Nemčije. Važna točka je bila odgovor g. Pradetu na prijavo, da je odložil čast podpredsednika zbornice. Gg. so izrekli svoje obžalovanje na tem koraku in so gosp. Pradeja telegrafično zagotovili svojega somišljeništva in spoštovanja. Za to pa jih je — slute, da pride tako — g. ArVolf v svojem organu že a priori neznansko šil, kar je iztisnilo iz žalostnih deviških prsi slišali Ponsova izvajanja in jim je oči- ; koršnjega se je pokazal Crisp*, postal nemo-izpolnili svoje n a- i goč ; in to ne le kakor minister, ampak Lahi, ako bi I sploh za vsako delovanje v javnosti. Crispi niso loge. Trdil je, da bi istrski v narodnih bojih. Socijalist Verginella je povdarjal, da vsi puljski meščani soglašajo v tem vprašanju ter se je v imenu socijalistov pridružil mnenju Ponsa in obijal insinuacijo, da so s o c i j a-listi nasprotniki domovine! (He, gospod Kristan, ali ste čuli t! Ali pa je morda Je slovenska domovina manje vredna, nego kakova — cunja ?!) Slednjič je shod sprejel resolucijo, ki poživlja deželni zbor in vlado, naj se vprašanje prenosa deželnih uradov in določitva glavnega mesta za Istro reši Pulju prilog! Pogrebni sprevod cesarice Friderik. Truplo pokojne cesarice so prenesli sinoči iz grada Friedrichshof v cerkev v v na- pa je ostal do svoje smrti cenjen činitelj po-litiškega življenja Italije. V Nemčiji niso kazali toliko zanimanja za časa bolezni in smrti blage cesarice Friderik, ki je vsikdar porabljala svoj upliv,-da bi uglajala ostrosti pruske politike, kakor so ga v Italiji kazali za — Crispija. In isti visoki in najviši krogi italijanski, ki so prezirali smrt Baratierija, kakor da si nočejo vzbujati neljubih spominov, so pošiljali na smrtno postelj Crispijevo brzojavko za brzojavko, kakor da gre za življenje najvećemu dobrotniku domovine. Naj se ne reče, da sramotimo spomin mrtvih. Da je Crispi umrl kakor njegov šoki ivec Baratieri, pozabljen in ponižan, žal-besede ne bi bilo iz naših ust za človekom Crispijem, ali le-ta je bil po svojem uplivu aktiven politik do zadnjega — sodba o politikih pa ne utihne tudi potem, ko se je zemlja zgrnila nad človekom, In mi primorski Slovani ne moremo pozabit", da je Crispi *»e svojo politiko pogubno uplival tudi na naše } k »loženje in da mnogo tega, kar smo pretrpeli in trpimo še. je prišlo nad nas |»o njegovi volji in [*» njegovih intrigah. Vojna med Kolumbijo in Venezuelo Drugo invazijo kolumbijskih čet so v Venezueli ima gon os no odbili. 22 tisoč mož straži mejo proti Kolumbiji. Členi kolumbijskega poslaništva f*» (»dpotovali danes iz Earakara. Tržaške vesti- Obletnica blagoslov ljenja zastare .De-lavskes* podpornega društva*. — To je bil z«u>et praznik. Veličastvenost tega vsakoletnega slavja raste od leta do leta, dosledno in vidno. Včerajšnji zjutranji del slavnosti je bil naravnost iinpozanten. Ze pred 8. uro je kar mrgolelo Ijmlij po vsei ulic; Molin pie-colo, da se uvrste za svojo divno zastavo. A neprestano so prihajale nove in nove vrste. blage pokojnice. Za temi so korakale Kola-šice in potem neštevilna množica prijateljic. Na čelu možkim sta stopala odbor »Kola« in odbor »Zveze tržaške slov. mladine«, potem ves možki zl>or »Kola« in na stotine narodnjakov. Sprevod je bil nepregleden! Med drugimi venci smo opazili se onega : »Svoji nepozabni Fanici — Žalujoča stric in teta« in pa : »Žalujoče sestričine Žagar — V blagi sdomin«. Ta zadnji je bil trobojnimi trakovi. Pokojna Fanica si je, ko je uvidela, da jej ni več pomoči, želela, naj bo ob nje pogrebu vse slovensko! In res bilo je. Trije venci z narodnimi trakovi ! Ostali vsi slovenskimi napisi in tri narodna društva za pogrebom ! Bilo je to res veličanstno spremstvo na potu v večnost, kakor je je imela nepozabna naša Franica! Kako je bila pokojnica priljubljena, priča grozna gnječa, ki je bila v hiši žalosti neprestano od smrti pa do pogreba. Zbor »Kola« je šel kropit v soboto zvečer korporativno in je ob tej priliki zapel žalost'nko. Med drugimi se je udeležila pogreba tudi »Marijina Iz ko se je dvignila zastava in je godba za- j bratovščina« v ogromnem številu, ker je bila svirala vesel« koračnico, razvil se je za od- ; pokojnica udinja iste. borom društva, kateremu je bil na čelu g. Sploh pa moramo reči, da je osobito ko predsednik proži Mandie,sprevod, kakoršnjega 80 "doneli akordi nagrobniee — jokalo vse! še nismo videl; o tej priliki. Vrsta je kora- To naj žalojuče sorodnike, a v prvi kaJa za vrsto, nepregledno, da ni bilo ne vrsti revno teto in strica, ki sta jo od 3 me- konea ne kraja. In kako so korakali, s ka- »ecev njene dobe naprej vzgajala po očetovski, kini [k»nosom. Po vsej poti do cerkve so se Tebi Franica pa še enkrat: z Bogom odpirala okna, po ulicah pa je bila nešteta do »videnja nad zvezdami, množica, ki je občudovala ta divni prizor. Kolaš. Po vsej poti in zlasti pre»l cerkvijo pri sv. Domišljavim skribentom »Rdeeesa Antonu novem je bil razju»stavljen močan po- prapora«. »Rdeči prapor« prav:, da je »Edi- lieij-ki aparat. Se predno se je sprevod pri- nost« naivna, da nihče pri »Edinosti« ne ve, bližal prostoru pred cerkvijo, se je tu tako kaj treba, da je človek socijalist, da nimamo zgostilo, da je bil onemogočen vsaki promet, najmanjšega pojma o temeljnih stavkih soci- Aii tudi to pot so se izkazali naši ljudje di- jologije in da ie našemu listu nevednost prv; sci plini rane. Brez vsake težave so redarji na- p<>g«j življenja. pravili in vzdrževali prostor, da so se vrste Tako govorč gospodje, ki sicer niso do-moznajo še kaj druga iz te Velikanska cerkev se je napolnila do stroke. Niti to se jim ne more priznati, da zadnjega kotička, a velik del množice jemo- socijologijo študirajo sedaj, ko bi že moral ostati zunaj. Sv. mašo je daroval gospod rali biti pripravljeni za svoje »delovanje« ; kapelan Steinl>erger, j>elo pa je »Slovansko kajti čitati en par enostranskih piscev, ki so pevsko društvo« — j>od osebnim vodstvom vsi jedini samo v tem, da zabavljajo čez vero, g. ]>evovodje Bartela — naravnost divno. To to se še ne pravi, resno pečati se s kakim je donelo tako milo, tako fino nijansirano, a predmetom. ob enem tako majestozno, da je kar obje- Prepričani smo, da kdor je čital glasilo malo duše in povzdigalo iste na krilih božje stranke jugoslovanskih soc. demokratov od harmonije gori k Stvarniku s prošnjo, da bi početka do danes, kdor je poslušal dotične ros i svoj blagoslov na to blagonoano družtvo govornike in na vseh shodih, ki so jih pri- in usmiljenje l>ožje našemu trpečemu rodu. redili, da še danes nima, čeprav morda ni Čast pereem, čast g. pevovodju ! eo ipso bebec, nobenega pojma o temeljnih Po sv. maši se je ponovil pred cerkvijo idejah socijalne demokracije, isti divni, premagoval ni prizor. In zopet so Da si g. Kristan sam ni na jasnem o korakale vrste ob veselih zvokih našega »Na- vedi, katero tako samozavestno jemlje v za- prej«, le /, razliko, da jih je bilo — še več. kup, je dokazal med drugim v neki seriji Od cerkve pa do stana »Del. pod p. društva« člankov, kijih je priobčil v neki tr/aški je bila glava pri glavi. Ljudje so cenili, da »cunji«. Vezal je prazno slamo o nedolžnih je bilo samo v sprevodu f>—6el po blagoslov ljenju trupla milotožno: zaklade itd. To točko svojega programa iz v r- »Blagor mu, ki se sj»očije.« šujejo res na način, ki je vreden vsega obču- Pred modro-srebrnim vozom, v katerega dovanja. je bilo vpreženih par belih konj nosila so Naroden socijalist. dekleta krasen venec z belimi trakovi, ter z napisom : »Pevkinje društva »Kolo« — prijateljici Franici Berginec«. Za tem: so zopet dekleta nosile venec pevskega društva »Kolo« z narodnimi trakovi in z napisom: »Pevsko društvo »Kolo« — Svoji nepozabni Franici Berginec.« Za temi so štirje členi »Zveze tržaške slov. mladine« nosili istega društva venec z narodnimi trakovi in z napisom : »Zveza tržaške slovenske mladine« — Svoji prijateljici Franici Berginec.« Ob vozu je stopalo 6 v lurlo oblečenih gospic. Za vozom so korakali prvi sor«»dniki Kusi o jugoslovanskem Sokolstvu. Dopisnik velikega ruskega lista: »Peterburg-skija Vjedomosti« omenja v svojem dolgem opisu vsesokolske slavnosti v Pragi v jedni številki minolega meseca sledeče o jugoslovanskem Sokolstvu: Posebno pazljivost je obračala na se skupina Črnogorcev, zavzemajočih jedno izmed prvih mest sredi tisočglavih množic, v svojih bogatih prelepih oblekah s harmonična urejenimi narodnimi barvami. Moj sosed (tu omenja pisec svojega prija telj a-soseda) spoznavši očevidno izbornost Slovanov različnih narečij po njih tipu in šegah, ojKizoril me je navdušeno tudi na skupino Hrvatov in jw>tem na ono zdravih, vztrajnih in zagorelih Slovencev. Domovina v oeeh »slovenskih« socijalnih demokratov. Da bodo cenjeni čitatelji vedeli, kake vrste ljudje profanirajo slovenstvo, citiramo iz zadnjega »Delavca-Rdečega prapora« naslednje vrstice : »Nikakor nam ne gre v glavo, kaj je prav za prav ta slavna domovina, posebno slovenska domovina, in kadar nam »Edinost« primerja to čudno reč z očetom, ki ima odrasle sinove, ali pa nam pravi, da je domovina naša mati, tedaj gledamo še bolj debelo. Kajti — oprostite — to je silna neumnost. Kolikor morejo naši od narodnjakov trpinčeni možgani razumeti, je »domovina« kos zemlje, katero so si bogatejši ljudje med seboj razdelili, za katero se med seboj pravdajo in sleparijo, in katero jim morajo siromašnejši obdelovati. Kako pride tu »Edinost« do primerjanja z očetom in materjo, naj razume, kdor hoče. Ali kako absurdno je še le tisto pravo, po katerem nam hoče »Edinost« natvezati, da nam je ta v tujih rokah nahajajoči kos zemlje nekaj posodil? »Edinost« pravi namreč, da smo tej domovini nekaj dolžni in sicer ljubezen in spoštovanje. Naši delavci morajo dom, kjer koli ga imajo, plačati, in še precej drago. Da bi bili temu domu vrhu tega še kaj dolžni, je čudna juristarija. A da bi bili ljubezen in spoštovanje dolžni neki fikciji — kajti to, kar poetje imenujejo domovino, je prazna fikcija — je absurdno, ker jim nikdar nobena »domovina« ni posojevala ljubezni in spoštovanja, isto tako jih ni nikdar redila, temveč v otroških letih so jih morali živi, pravi očetje vzgajati, potem so se pa morali sami rediti. (Ako ne zobajo delavskih flik! Opomba stavca.) Delavci so torej dolžni ljubezen in spoštovanja včasi svojim starišem, vedno pa sami sebi (Ako jim vest tega ne brani ! Op. stavca.), nikdar pa ne kraškemu kamnu ali pa frazam. In domovina — to mora biti enkrat jasno povedano — ni nič druzega, kakor m a 1 i k, s katerim hočejo bogatini svoje ubožnejše sunarodnjake ohraniti v suženjski službi.« Tako »Rdeči prapor«. — Ako bi bil te bogokletne besede napisal kak Eskimo ali Culukafer, mi bi razumeli ; a da tako piše človek, katerega so zredili slovenski stariši, katerim je tudi soc. demokrat »včasih dolžan ljubezni in spoštovanja«, da tako piše človek, ki bi rad igral ulogo v slovenski literaturi, to je preveč. Eskimov in Calu-kafrov še pač ne razjeda rudeča židovska in-ternacijonala, tam še ne poznajo tistega »ma-lika«, s katerim hočejo premeteni propoved-niki svoje duševno ubožnejše sonarodnjake ohraniti v suženjskem — plačevanju Hik ! Ob enem pa bi ponižno naprosili tiste ljube prijatelje v Gorici, ki ne nehajo očitati nam, češ, da »pregrdo« delamo s tržaškimi socijalnimi demokrati : naj si vendar zapišejo I v album gornjo blasfemijo, to vnebovpijoče proklinjanje lastne domovine, ta nauk nagega brezdomovinstva in pa čudno moralo, da otroci so le »včasih« dolžni biti hvaležni svojim sta rišem ! i Kako pri nas in kakodrnsrod !! Nem-j ške oblasti so o priliki smrti cesarice Friderik izgnale vse laške delavce iz obližja gradu Friedrichshof, kjer je ležala mrtva cesarica in iz bližnjega mesta Kronberg. To odredbo so izdali zato, ker se boje kakega atentata. Ni-li to značilno? Drugje pazijo na laške podanike kolikor mogoče previdno, ker poznajo nevarni značaj njihov in grde lastuosti njihove, pri nas pa so ti polentarji protežirani in jim je dovoljeno, da smejo izzivati naše mirno ljudstvo, ki prihaja često v nesrečo radi pre-potentnega nastopanja usiljencev iz sosednjega kraljestva. Kedaj bo vendar enkrat polna mera teh absurdnih razmer? Ali moramo res priti slednjič do prepričanja, da se v naših pokrajinah le laškemu podaniku žari sreče svit ? ! Možje, na delo ! S Prošeka nam pišejo : Gospod urednik! Tropična vročina, katero trpite Vi meščani, ne prizanaša tudi nam. Posledica temu — da-si je padlo malo dežja — je ta, da smo brez vode. Ker si sami ne moremo in nočemo pomagat1, tolažimo oe, da nam pride pomoč od strani prijaznega nam magistrata. Ali tudi ta up splava nam najbrže po tisti vodi, katere — ni ! Kako so nam gospoda prijazni, o tem priča jasno njihovo glasilo, tržaška baba »II Piccolo«, imenujč nas o vsaki dani mu pri- liki »prossecani«....! Smo-li mi v resnici — psi? Da! Zvesti čuvarji smo na obali Ad rije I Nekdaj so se nam dobra gospoda na magistratu kazali vsaj navidezno tolerantne, med tem ko so nam tedaj ostentativno nasprotni. Kje tiči tu del krivde? Naše priprosto ljudstvo je ostalo to, kar je bilo. Vsa čast mu ! Oni, nasprotniki naši, so postali srditeji, nestrpneji. Oni dvigajo sedaj roko, da bi nam zadali zadnji, grozni — smrtni udarec. Oni slutijo, da nastopa kritični, odločilni trenotek v boju med nami in njimi, da se bliža rešitev vprašanja : ali naj oni sami zavla lajo 'ob Adriji, ali pa naj Slovan ohrani in utrdi ekzi-stencc in pravo svoji na tej prevažni točki, ki vleče na se pozornost vse Evrope. Naši nasprotniki vedo, da se bliža trenotek, ki pri-! mese odločitev, oni vedo: ali sedaj, ali nikdar več! Od todi prihaja srditost njihova, tista brez vestnost v izbiranju sredstev, tisto pomanjkanje vsake moriCle v načinu vojevanja, ; ki je drastično izraženo v Bartolijevi paroli : i osar tu tlo ! Naši sovražniki se torej zavedajo v polni meri, kaj in koliko je sedaj v igri. Zato nas ne proganjajo le na politiškem in parlamentarnem parketu, ampak tudi v podrobnostih vsakdanjega življenja, socijalnegfa in gospodarskega : dosledno, neiprosno iu tja do vsake najmanjše vasi z nje lokalnimi interesi. Taka je ordre de bataille v nasprotnem taboru in temu primerna mora biti tudi naša obramba : celotna in jednotna od dela v večera stilu na parlamentariškem odru pa do podrobnosti v vsaki vasi. To stanje stvari nalaga veliko dolžnost zlasti naši inteligencei po posamičnih selih. Oni se morajo prvi zavedati potrebe dobre in proračunjene organizačije, ki ne bo puščala iz vida ni najmanjega lokalnega interesa našega ljudstva ; oni se morajo prvi zavedati potrebe tesne discipline, da bodo potem mogli sami dalje širiti zmisel za disciplino v borbi toliko za gospodarske kolikor politiške interese. Tacega zraisla in tacega zavedanja pogrešamo še precej. Na delo torej ! Še je čas ! Lotimo se drobnega dela, ker po skrbi naši za lokalne gospodarske interese ljudstva zadobi isto prepričanje, da smo res prijatelji, da mu res dobro hočemo, in iz tega prepričanja pride v ljudstvo tisto, česar ne smemo pogrešati, ako hočemo, da bo naš boj vspe-šen : da pride — zaupanje ! Tudi v nas na Prošeku imamo takih lo-kal nih, v velikem narodnem okvirju sicer malih, ali v našem malem, lokalnem okvirju velikih vprašanj. Tu imamo — poleg akutnega vprašanja pitne vode — vprašanje poljskih čuvajev, ki sega našemu ljudstvu prav do nage kože. Toli potrebno varstvo našemu polju nam je naš dobri magistrat odrekel v svojem velikem — spoštovanju do nas. Bodete-li Vi, naši edini zaščitniki, mirno gledah", kako nam že sedaj tuja roka ropa naše poljske pridelke, za katere se je naše ljudstvo skozi vse leto krvavo potilo ? Vino je skoro edini naš pridelek, edina podlaga naši eksistenci! A obče znan je slučaj, da so nam že zdaj potrgali nezrelo grozdje ! Govori se celd, da so našli kar cele grozde k u hane v znamenje, da se nezrelo grozdje v vodi kuha in vodo potem pije. Kaj bo še le, ko grozdje dozori ?! Tem veča nevarnost nam preti, ko imamo po naših poljih veliko število delavcev iz blažene Italije, ki stoje v j službi družbe »Aurisina« ! In koliko drugih drobnih lokalnih inte-j resov imamo še, katerih nočemo naštevati tu. , Za vse to moramo imeti odprte oči ! Kazati ; moramo ljudstvu, da se brigamo za njega bedo. Na delo torej, možje ! Lotimo se dela, lotilno se borbe! Ne plašimo se s tem, da ne moremo nič. Zlasti glede vprašanja poljskih čuvarjev smo uverjeni, da ne more ostati brez efekta, ako se upremo vsi, zložno in jedinstveno. Kajti ob tem vprašanju moremo prisiliti še druge činitelje, poleg komunalnih, da posežejo vmes. Le raaiije malodušja, in več vere v lastno moč. Tega nam treba. Dohodki tržaskeira tramvaja. Belgijski »Messager de Bruxelles« piše: »Dohodki tržaškega električnega tramvvava so se v mesecu juliju t. I. povečali na 131.307.50 kron, jednako 137.872.87 frankov. V mesecu juliju minolega leta imel je tram\vay 92.103 frankov dohodkov. Narastek znaša torej okoli 50°/o. Ta rezultat je jeden najznamenitijih. Naraščanje, k: se je pojavilo v minolih mesecih, vstraja še dalje in ker gre tu ravno za mesec, v katerem so tudi v minolih letih, s konjskim tram\vavem, dosezali najpovoljnejše dohodke, je pa ta razultat toliko bolj znači- jen. Skupni dohodki od 1. jannvarija do 31. julija t. 1. znašajo 715.723.52 frankov pr<>ti frankov v istem času 1. 1900. V šestih mesecih znašal je povprečni povišek Kljubu tem lepim vspehom pa se z uslužbenci električnega tram\vava tako *labo postopa, da mora iste, radi premajhnih plač, mnogoštevilnih glob in družili nadlog, vzdrževati po večem delu občinstvo samo. Družba plačuje svoje uslužbence za tako naporno in dežavno delo tako slai>o, da bi isti gotovo niti 24 ur ne ostali v službi, ako bi bili primorani živeti samo od svojih plač in bi ne bilo — usmiljenega občinstva. Zato pa je ravnateljstvo tem radodarneje z — demonstracijami proti Sloveneem. Mi bi sodili, da je to nekoliko medla odškodnina za občinstvo, ki neprestano toži radi nedostatkov, najmedleja pa za uboge uslužl>enee! Iz BarkovHi srno naprošeni, da naznanimo, da romarji v Barban odidejo letos dne 14. t. m. med 7. in 9. uro zjutraj in ne kak or navadno, zvečer. Odj>eljejo »e na lastnih ladijah. — Toliko na znanje onim, ki se mislijo udeležiti tega romanja. Nadobudna mladina. 14-Ietni Leonard M. je že sedaj prebrisan in predrzen tat. Ivo so pred časom njegovi stariši zapazili, da ima fant slal»e nagone, hoteli so ga poboljšati s pretepanjem, a on je pobegnil od doma in se od takrat vedno klati o^oli ter živi s tatvino ;n spi zdaj tu zdaj tam, kjer more dobiti kak varen prostorček. Minoli četrtek zjutraj se je približal oprezno k neki kmetici blizu javnega vrta in jej odnesel dva vrča mleka. Neki redar je opazil u> in stekel za mladim nepridipravom, a ta jo je brzih nog fiopihdl in se izgubil redarjevemu pogledu. Po » >-ludne pa je skušal ukrasti žepno uro nekemu gospodu, ki je šel jx» ulici (jriulia. Še le včeraj zjutraj je pridni fante padel v roke policije in sedi sedaj v ulici Tigor. (»rožna nesreča. Včeraj |H»poludne je voznik tvrdke Deja':, 5.'J-Ietni (Gregor Hro-vatin, vozil navzdol po ulici Cisternone. Kar na «*nkrat sta se, bog ve iz kakega uzroka, splašila konja in letela v divjem diru navzdol po -trmi <-esti. Voznik je natezal na vso rn. vajeti, da bi ustavil konja, a ves njegov trud je bil zastonj ; na neki točki je voz močno poskočil in vrgel utx>zega voznika na ce^t". Konji so vlekli reveža, ki je še vedno držal za vajeti, jm> tleh, a slednijič je prišel jvod kolesa in obležal na cesti. Voz je kmalu na to zadel z opesorn v zid, konji so padli na tla in tako obležali. Mimogredoči so takoj prihiteli možu na pomoč, a ta je ležal na tleh kakor mrtev in se ni niti ganil. Telefonirali so na zdravniško postajo, odkjer so kmalu prišli po H rovati na z vozom, v katerem eo ga odpeljali v bolnišnico. Mož je imel obilo jako težkih ran po vsem telesu in glavi ter več kosti polomljenih. Kljubu jako vestni zdruvnišk? pomoči umrl je revež črez jedno uro. Dražbe premičnin. V torek, dne 13. avgusta ob 10. uri predpoludue ae bodo vsle.i naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Mercaio veechio 4, hišna oprava : v ulici Sanita, "S, ura in zastavni listki ; v ulici Chiozza .>«, hišna oprava: v ulici Ireneo 65.), hišna oprava. Vesti iz ostale Primorske. X Pozor na občino Dekani! Pišejo nam: Iranskega leta dne 13. julija v št. 15-K cenjene »K linosti« je neki dopisnik iz Dekani hvalil župana Ivana Mahniča. češ, da se isti ni nikdar mešal med volilce. Temu je sledil drug dopisnik, ki je nekoliko (»ojasuil to zavijanje in hvalisanje župana. Konečno je vskliknil ta |>osiednji dopisnik: Da vidimo, k.aj prinesejo te voirtve ! Ali zapomnijo naj si, da bo tudi njihova mera enkrat |»olna! Ali vse je bilo bob ob steno. Naš župan je jiostopal tudi nadalje, kakor se je njemu zljubilo. Istotako njegovi zavezniki, ker so bili gotovi, da njih se ne dotakne nol>ena oblast, tudi če se kdo pritoži proti njim. Naš župan ima veliko prijateljev v Kopru. Njim je on jMjštenjak. «un buon uomo« zato, ker — drži žnjimi. Ker drži žnjimi, je mož velik poštenjak tudi na okrajnem glavarstvu in na deželnem odboru. Kako britka resnica je to, se prepričamo, ako pr meraimi, kako se postopa s tistimi župani, ki nimajo — takih prijateljev, in kako onimi, ki so v takih prijateljstvih! Dne 2. julija t. 1. je naš župan odredil sejo občinskega svetovalstva samo radi tega, da odpuste iz službe občinskega tajnika. Tako je bilo tudi sklenjeno h 3 proti 2 glasom. Občinskega tajnika so odstranili nemudoma. Občinski tajnik, vidč, kako so ga odslovili, pa je začel županu očitati take nerednosti, da se človek kar zgraža. Tudi tajnik jih je zakrivil nekaj, ali niso ni približno tacega pomena. Med drugim očita bivši tajnik županu, da je na račun občine pokrival troške za agitacije. Tega je bil župan obdolžen tudi v re-kurzu proti volitvam in na deželni odbor v Poreču dne 27. julija 1900 in 20. marca 1901. Vse to ni nič jx»magalo, ker je naš župan — lin buon uomo. Dne 29. julija t. 1. se je bila podala deputacija ."> odbornikov na okrajno glavarstvo v Koper, da se potoži radi krivic in nerednosti, storjenih od strani župana in tajnika. Tudi to, seveda, ni nič izdalo in dobili so odgovor: »Vaš župan je dober mož-poštenjak, vam ne ver ujem nič!« Slučajno so bili izvedeli, da je v Kopru tudi deželni glavar. Sli so možje torej tudi k njemu. Deželni glavar sicer ni hvalil našega župana, marveč je deputaciji zagotovil, tla pošlje takoj deželnega nadzornika v Dekani ; ali dosedaj ni niti znamenja kakega pregledovanja. Dne 5. t. m. je naš župan sklical občinsko sejo, kateri je bil glavni namen ta, da se potrdi odpuščenje tajnika iz službe. Prečitali so zapisnik svetovalstvene seje od dne 2. julija t. L, ko je bilo sklenjeno, da se tajnik odpusti. Za besedo se je oglasil občinski odbornik Stškovič, ki je izvajal, da, kakor so odpustili tajnika radi nerednosti navedenih po županu, treba tudi, da občinski izbor izve, kaj je na nerednostih, ki jih tajnik očita županu. Govornik je navajal ta očitanja, a župan se ni mogel opravičiti niti radi enega samega, ampak se je omejil na to, da je vse z vrača l na tajnika. Na to je g. Siškovič predlagal občinskemu zboru, naj se župan suspendira ! Kventuvelno naj se mu izreče nezaupnica za toliko časa, da bo preiskava dovršena. O b-činski zbor je sklenil tako s 26 p r o t i 2 g 1 a s o m. Temu sklepu pa seje proti vil vladni komisar!! Zlasti pa je bil proti takojšnjemu suspendiranju. O, da bi bil na Mahničevem mestu kakov Jenko ali Jelušič, potem bi se vladni komisar gotovo nič ne proti vil, ali naš župan je — un buon uomo. O tem priča tudi dejstvo, da se je on ostentativno izjavil, da bi se ne dal za noben denar voliti za volilnega moža, češ, da ima v Kopru preveliko prijateljev ! Zal, da mož ni popolnoma osamljen v našem občinskem zboru ! Dragi Dekanci in drugi rodoljubi širom vse občine! Pomislite, da ne zadošča še, ako snujete narodna društva ! Tudi občinskim stvarem morate obračati vso pozornost svojo, da ne bodo nad nami ljudje, ki podirajo, kar vi zidate. Vse delo naše obrnimo v to, da tate elemente iztrebimo iz občinskega zastopa. Tega ne zahtevajo le narodni, ampak tudi ekonomski oziri. Opazova lec. X Utonil je dne 10. t. m. dopo-ludne o kopanju v Keki pri Vremskem Bri-rofu na goriško-kranjski meji gospod Vinko Brence, uradniški aspirant pri južni železnici v Divači. Prišel je s svojimi tovariši iz Divače k Reki in d oči m so šli ostali v čoln ter se vozili po vodi, šel se je Brence kopat. Najbrže ga je prijel v vodi krč: tovariši prihiteli so mu sicer na njegovo u pitje na pomoč, a bilo je prepozno. Brence se je že potapljal v vodi in kmalu zginil pod vodo. Proti večeru so [»otegnili truplo iz vode. — Pokojnik je bil še le v 26. letu svoje dobe, doma iz Velenja v Savinjski dolini na Sta-jarskem, kjer je njegov oče nadučitelj. Dovrši vši učiteljišče v Mariboru, bil je za učitelja v Laškem trgu : potem je služil kakor jednoleten dobrovoljec v vojakih in je po vojaščini vstopil k južni železnici v Divači. Pokojnik je bil mirnega značaja in vsakemu prav priljubljen tovariš. Bodi mu zemljica lahka ! X J z Sežsnr nam pišejo: Gospa Ne-žika udova Paximadi je mesto venca na krsto pokojnemu dru. Frančišku Jaschi-ju, c. kr. višjemu okrajnemu zdravniku v pokoju, darovala 15 kron za uboge sežanske župnije. Bog povrni stotero ! X Za po toči odškodovane siromake v L a b o r j i je doroval veleč. g. Andrej Zink, župnik v Pomjanu, 4 krone. Bodi izrečena g. darovalcu na tem mestu najprisrčneja zahvala. Nadaljne darove sprejema hvaležno županstvo v Marezigah pri Kopru v Istri. X Bralno društvo »Domovina« v Volčjemgradu pri Koranu bo imelo ti ne 18. avgusta ob 4. uri popoludne svoj letni občni zbor z nastopnim dnevnim redom : 1.) Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni pogovori. Začetek je napovedan za 4. uro, če bo navzočnih dovoljno število udov, ali ob 6. uri se prične zborovanje brez ozira na število navzočih udov. Vesti iz Kranjske. * V o d i t e 1 j socijalnih demokratov Kopač je bil te dni pred deželnim sodiščem v Ljubljani obsojen na teden zapora ratli žaljenja Časti. Tožil ga je župnik Jurij Dernovšek iz Zabnice pri Radovljici. * Stritarjeva rojstna hiša podrta. »Slovencu« poročajo, tla so rojstno hišo genijalnega slovenskega pesnika in pisatelja, Josipa Stritarja podrli, ter da so tikom zraven začeli zidati novo hišo. Vesti iz Štajerske. — Proč od Rima — za plačilo. V »Sudsteierische Presse« čitamo, da vsaki katolik v Gradcu, ki je prestopil v luteran-stvo, dobi 18 gld. in jih je tam prestopilo že 1000. V Mariboru pa do 30 gld., po — vrednosti osebe. Denar tla daje Gustav-Adolf-Verein. Sakraboltarsko nizko cenijo ti nemški junaki svoje osebe. 16—30 gld.! Toliko stane pri nas vsaki — osel! Vsakako pa so te dušice jako — i dej a Ino nadah nene. In potem pravijo še, tla delajo za evangeljsko vero. i Apostoli tnjnda niso tem načinom širili evan-| gelija • — Slavnoznani slovenski skladatelj dr. Avgust I p a v i c, bo slavil | dne 15. avgušta svojo 70 letnico. Na tem slavju bodo gotovo v duhu sodelovali vsi oni, ki ne prezirajo, koliko je ravno slovenska pesem pripomogla do prjbuje našega naroda. — O to spodnještajersko »nem-štvo«. V uvodnem članku minole sobote smo izrekali svoje dvome na provenijenci ljubljanskega nemštva. Pa tudi spodnještajersko neraštvo ti pobledi, čim si je postavil na solnce. Nekje na Spodnje - Štajerskem so imeli svoj »Sudmarkfest«. Dnevni retl — kakor po navadi : Wacht am Rhein, Deutsche Lied in imenitne govorance, kakor da je mati Germanija že potegnila svoj meč iz nožnice in da kliče tudi velike tevtone iz slovenskega Sta-jerja na boj.... A ko je slavnostni govornik najlepše govoril in je plaval v višave na pe-roti svoje ekstaze, so povpraševali Germani pri mizah: »Ka-aj je zdaj povedal?« No da, kaj je zdaj povedal ? Kaj nas to briga! Ono vpraševanje pa pravi vendar-le, kako — pristno je tisto nemštvo na Spodnjem Štajerskem. Ratli točnosti poročila povemo še, da so se slavni sudmarkovci konečno malce — stepli in daje bilo v poznejih urah precej zmešnjave. Ni čuda, ko niso vedeli, »ka — aj je zdaj povedal ?!« — Slt» venska trgovina v Mariboru! Lepa, moderna trgovina s špecerijskim in mešanim drobnim blagom, z dovoljenjem za pretakanje in prodajanje piva, vina in žganja v steklenicah, — edino v najlepši in najživahnejši ulici v Mariboru se takoj s proste roke za gotov denar proda. Več pove gospa Amalija Marin, Bismark-strasse (poprej Biirgerstrasse) v Mariboru. vedejo na posebnem parniku v Palermo. Kipar Jerace je snel smrtno masko pokojnega. Sobo, v kateri je Crispi delal, so zapečatili ter testament pohranili pri notarju Bonucciju. Strajk v Uimu RIM 11. (B.) Uslužbenci cestnih železnic so danes stopili v štrajk. Isti zahtevajo povišanje plačil in druge koncesije. Vzlie štrajku vozi več vozov konjske in električne železnice in sicer pod varstvom policije. Požara. HA VRE 12. (B) Velik požar je uničil neko znamenito tukajšnjo tkalnico in neko žago. Škodo cenijo na dva miljona frankov. PETROGRAD 12. (B). V »Staničnaji Slobodi« je pogorelo 14 kmetskih gospodarstev, o čemer so 4 osebe zgubile življenje. Velikanska tatviva. BRUSELJ 11. (B) Sodišču je došla ovadba o tatvini 508.000 frankov. Tatvina je bila izvršena baje na škodo neke velike železniške družbe v provinciji in sicer od blagajnika ob sokrivdi opravitelja. Blagajnik je imel to svoto položiti v banko, a si jo je pridržal za-se in je napravil Krivo pobotnico. Vojna v južni Afriki. LONDON 12. (B). »Standard« javlja iz Pretorije včerajšnjega dne: 12 Burov, ki so se udali Angležem in so od istih dobili puške, da bi varoval: svojo živino, so bili v neki farmi obkoljeni .od Burov. Udali so se potem, ko je bil jeden od njih ustreljen. Petorico Burov so postavili pred vojno sodišče pod predsedništvoin Kristjana Botha in so bili po njega razsodbi baje 4 Buri ustreljeni. Letiua v Ameriki. AVASHINGTON 11. (B) Po sporočilu poljedelskega oddelka je povprečno stanje spomladne pšenice 80*3 (proti 95*6 v prošlem mesecu in 56*4 v lanskem letu); turšeice :>t (proti 81"3 oziroma 87'5) ; ovsa 73-6 (proti 83 7 oziroma 85). Newvorški statistiki cenijo prihod žetve tako-le: Pšenice 658.969.0CK) bushelnov (proti 522,229.500 v lanskem letu) ; turščice 1393,140 000 bushelnov (proti 2105,102.516 v prošlem letu); ovsa 671,228.000 bushelnov (prtiti 809,125.589 v minolem letu). Povprečno strnje spomladne rži cenijo na 83.6. Goriomenjeno poročilo ima nastopne opazke: V nekaterih okrožjih je bilo poškodovanje tursične žetve toliko, da se ne more več popraviti, v družili delih je deževje, ki je padalo v zadnjem času, prouzročilo izdatno pobolšanje in nada tlo precej dobre letine. Ovsa lanske letine je še 59.9%. fj&^^f^f^SfSfSfSfSfSfSfSf i Aleksander Levi Minil & (S (S Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. —T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (šol.slco poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Sf Si & S) Sf m m m Brzojavna poročila. Sodba proti Izgrednikom v Lvovn. LVOV 12. (B.) Danes se je preglasila razsodba v procesu proti obtožencem, ki so se bili udeležili izgredov brezposelnih delavcev. 17 obtožencev je bilo obsojenih v težko s postom poostreno ječo od 4 mesecev do jed nega leta, 5 njih pa v zapor od 7 dnij do 3 mesecev. Obsojeni so bili deloma radi zločina javnega nasilstva, storjenega po zlobnem poškodovanju tuje lastnine, deloma radi tatvine, krive prijave in druzih deliktov. f Crispi. NEAPELJ 12. (B) Truplo Crispija polože na mrtvaški oder v sobi, kjer je urari v vili »Lina«. Oastno stražo bodo oskrbovali veterani, gasilci in mestna policija. Dan pogreba še ni določen. Truplo Crispijevo pre- velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. IL OSTRO V AM J CENIK ZASTONJ IH FfiANKO Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak iZ^lZt Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od n a j b o 1 j 5 e g a izdelka. V ia[ogi ima: podobe na platno in Sipe, ogledala, žims edzla atno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok * MIZARSKA ZADRUGA V GORICI i x x z omejenim jamstvom ^^ naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^ je prevzela x x XXXXKXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X m slov. zalogo pohištva ^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to-H varn v Solkanu in Gorici K Antona Černigoj-a y Katera se nahaja H v Trstu, Via Piazza vecchia jg (Rosario) it. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). m Konkurenoa nemogoča, ker je blago y lz prve roke. kkkkkhkkkkkkkkkh Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inercijo se plaća po 1 nvč. za b»-*iedo: sta večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnib obrokih. Najmanja objava ^JO nvč. V Trstu. in buteljkah. ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih ▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Ulica Stadion št. 20, pe karna in sladeičarna. a vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Zalotra likerjev t sod cM h Perhauc Jakob Jak. Perhauc »precorljive mrežiee. \/m± ^ v Trstu, Piazza Nejrozianti št 1 W I lufc wJm priporoča slavnemu občinstti svoje nepregorljive mrežice trettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.a Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Cominercio« in »Tedesco« ki s t i shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Restaurant silbeeegg Via Ghega št. 9 A. M najugodnejša gostilna m plzensko pivo silberegs |m> 24 iiovč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20- nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG {(i. E. P O H L Y), gC Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša Prodaja vina „Ai Maestri"jTomsig Ludvik ! v ulici Valdirivo 5t. 17. Od danes naprej se prodaje ^ - - ■■ • istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. V OOriCl, UllCa IVlOreill SI. OVJ. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 ^^^^^ nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pri- SiM^ DELAVNICA pravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo i po zelo ugodnih cenah. za plačevanje in dekoracije. Prvo primorsko podjetje ZSL! Sprejema vse v to stroko spadajoče razpošiljanje ill prevažanje pollištra ' poprave, toliko za cerkve kolikor za Jj^ U O 1 jf JJ Q | zasebnike. Velika in izbrana zaloga Trst. -- Via Squero liuovo 7. — Trst. Telefon 847. Ilatev za okvirje in kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zalojra slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove 1 »od i si bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno iu po ugodnih pripon »ca pristna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov^ Sprejemanje posameznih kovčekov. za-1. lWt,»\lj.i na (lmn m i.>/p«».-,ilja po ze-. _ ... . 1 leznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih ou vise. Pneumatiki, dobre vrste K —. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. 3 Največja novost! K 18. ^m »prekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko ..The j uvel" 5iva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— llustrovani dunajski koncertni ročni akordeon Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje Lstega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča ivan Cink, ulica rv l>aniele št. 2. H. Stibiel Pekarne iu sladčicarne. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladčićarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškf.tov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko m doni in trgovcem v razprodajo. Domač mali-novec no nizki ceni. '_I Stroji in tehnični predmeti vsake vrs e iz naj ttoljših tovarn se vdobivajo po tovarniški ceni v zalogi tvrdke Schivitz & C< mp., inženirja Živica v Trstu ulica Zonta ."»: po 24. avgustu t. 1. pa v ulici < ilu-ga lO nasproti kavarne Fabris Durator." Podplati so zastonj, ako vsakdo • rabi ..Durator" ter žnjim 3—4 tedne ma/e svoje podplate, kateri trajajo 5 krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. ..Durator" »e prodaja v mi-rodilmcah. >p*-cerij-kih prodaj al nicah. trgovinah z usnjt-m iu obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj sc ga z 1 K '3) slot. franko naravnost pri glavnem zastopnik i; za Primorski*, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Tr-tu. ulica Rossetti št. 12. Rinnione Adriatica ili Sicnrta t Trsto zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserv; društva dne 31. derecnr 1892.: Glavnica društva..... gld. -1,000.000-— Premijna reserva zavarovanja na življenje...... . 13,326.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju................1,632.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... « 49.465-07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000'— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) „ 243.331*8 i Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja nu življenje . 500.000*— 1 Občna reserva dobičkov . . „ l,iyT.Hi4*86 j Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;. „Edinost" ?e prodaja razven že v karnuh tudi J. Kramar Hrast, tobakarna Via Poste nmive (zrn- i ven prodajalnice Sinolars.) vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. 2 registra, 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca. 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake. 75 najnoljšili okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Nainnvpičp Vplilf5) nnvncft Fotografični popoien stroj gld. 1.90 S lldJIIOVCJdC, Vt5ll l\d MU VUo L . kojim zamore napraviti vsak brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami iu navodilom s krasno škatljico gld. Jf 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje na- Cf ročbe se zaračuna zaboj 35 novč. A Rimdbaikin — zaloga § Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. K znani n taba-v Hojann in Lekarnarja A. Thierry ja balzam se zeleno varstveno znamko =111111:1« 5 2 malil ali *'» velikih st<'kleni<' 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo '2 lončka kron ;*.() st->t franko, razpošilja proti predplačilu: mam A. Thierry-ja lekarna ..Pri angelju varhu" bsss v Pregradi, Rosrotee Slatina |Koliitseh-Sa-.erbruii). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Eradv, Fleischmarkt 1. -- B1DAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in Dr. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. Na drobno se vdobiva povsod. Dr. Edvard Slavik je odprl svojo odvetniško pisarno v ulici Moiin piccolo št. 3, II. nadstropje, (telefon št. 870.) „ I ob delavnikih od 8 zjutraj do 4 pop. Uradne ure : . .. . „ I „ nedeljah «8 „ „12 „ Meseca avgusta je pisarna ob nedeljah zaprta. O 8 Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasprott lekarni ^^ Zanetti se nahaja velik izLor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju iu srebru iz naj.-Iavnejših tovarn s in pe-ri>iiopienimi lečami od 2i) nove. više. Naočniki so zdravniško predpisani. M derne iorinjete vdelane v žel-vino kost. dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče |>o ugodnih cenah. W Sprejemajo se poprave. < I1** Za bolne na želodcu I Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih je