"Materin i jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, j olepšati in X svojim mlajšim n. 1 zapustiti. Človeški \ jezik je talent, ki nam < v ga je izročil Gospod \ nebes in zemlje, da t bi z njim kupčevali r in napravili veliko S dobička..." 'ication No.VAR 0663 o o 4/vro/v Martin Slomšek THOUGHTS LETO —YEAR 39 MAREC F^1990 ^ UUBUANA ' Naslovna slika: Velika noč nas prav posebno spominja na rodno grudo in praznike naše mladosti . . . + + + MORAM priznati, da s to številko Misli nisem pohitel. Je velikonočna in naj bo bliže praznikov. Če bi izbral aprilsko za velikonočno, bi že zaradi nezanesljive pošte ne dospela do vas pred prazniki. Gotovo zasledujete politični razvoj v Sloveniji, ki je tik pred volitvami, prvimi z večstrankarskim sistemom po vojni. Tudi naše Misli vas vsaj na kratko redno seznanjajo s spremembami, ki so tako nenadne, da jim sledi lahko samo dnevnik in morda tednik, mesečnik nikakor. Koliko bodo volitve zares svobodne, bomo videli. Poznajo se desetletja diktature in ustrahovanja. Prav je, da Slovenija v svetu podpre vse, ki se v težkih razmerah predvolilne kampanje borijo za demokratizacijo naše drage dežele pod Triglavom. Vesel sem, da je demokratična opozicija združenih strank DEMOS našla med rojaki Avstralije, zlasti Sydneya, Melbourna in Canberre, kar vredno moralno ter finančno podporo. Da imajo vsi borci za demokracijo v MISLIH iskrenega prijatelja, menda ni treba posebej o-menjati, saj je naš list vsa leta prav od začetka zastopal isto stališče. Ponosen je na to in samo Bog mu daj, da bo končno le nemoteno in brez cenzure prihajal tudi preko meja drage Slovenije. Za veliko noč se v svojih molitvah posebej spomnimo naše domovine. Priporočimo jo božjemu varstvu — potrebuje ga! - Urednik in upravnik misli C* KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. DEL (SLOVENIAN LAN/ GAUGE MANUAL, PART I. je dospel iz ZDA in je spel naprodaj^ Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Izdal Slovenian Research Center of America - Cena 12.- dolarjev. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) A. L. Ceferin (ed.) - ('ena 11,— dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS j A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred 6. dolarjev. ANGLEŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škrlj Cena 12. dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Krem Zarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev. LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj 12. dolaijev ŠKOF ROZMAN, I., II. in III del. Obsežno delo dr. J. Kolariča! podprto s številnimi dokumenti. Tena vseh treh zajetnih knjig skupaj j« 40. dolaijev. (Posamezne knjige: 7.-, 9. in zadnja 28. dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del Od lična študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stan«! Kos, izdala Samozalozba v Rimu. Cena 13. dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiograj fija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja Cena 2. dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o tehar skih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI - Opisuje Tomač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja. PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12.- dol.), topli spomini na brata; PRED VRATI PEKLA (cena 8,- dol.), o zaporih po vojni - F. Sodja (’M VOJNA IN REVOLUCIJA Roman Franka BUkviča na 70K slrancl' je izšel v Argentini ( ena broširani knjigi je 15. dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA - Avtobiografska razmišljanja je zapisal l ev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena 13. dolarjev. CERRO SHAIHUEQUE Pisatelj je naš argent inski planinec Vojk<>| Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah, ( ena 10. dolarjev. (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly In Slovenian Language. — Informativni mesečnik za versko In kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Establlsh-ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers |n Australia. — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji. — Urejujeln up ra vij a (Edltorand Manager)FR.BASIL A.VALENTINE,O.F.M.,M.B.E..BARAGA H O U S č 19 ABECKETT ST.,KEW,V|C. 3101 - Tel. (O.*7'85 3'7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC-3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscription) $ —, izven Avstralije (Overseas) $ 16.— ; letalsko s posebnim do- govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstralijl - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za članke objavljene s podpisom od govarja pisec sam. — Stava in priprava strani (Typ|ng and lay out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic.3101" Tisk (Prlnting): Distlnctlon Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victorla 3056. Telephone: (03) 387 8488 bpzjG /misli Di in >*• 'S *! loveške Leto 39 Št. MAREC 1990 VSEBINA: Pesem velikonočnih zvonov o v — Zora Tavčar, Trst — stran 33 Velikonočno jutro v Brdih —pesem L.Šorli — stran 34 Tretji dan je vstal — po Castellaniju — stran 35 Novi kristjani za nove čase — pastirsko pismo slovenskih škofov — stran 37 Velikonočni žegen brez šunke — po "Božji besedi"— stran 41 Stara velikonočna — narodna pesem - stran 41 Ob pretresih v domovini — Slov. nar. odbor - stran 42 Nenavaden pirh —odlomek - G. Guareschi - stran 43 Središče sv. Družine, Adelaide - P. Janez - stran 45 Izpod Triglava — stran 46 Slomšek nam govori... — Iz velikonočne pridige A. M. Slomška - stran 48 Središče svetih Cirila in Metoda v Melbournu - P. Bazilij — stran 50 Premakljivi svečnik - roman - Lojze Kozar - stran 53 Naše nabirke — stran 53 Središče sv. Rafaela, Sydney — P. Valerija n — stran 56 Z vseh vetrov - stran 58 Kotiček mladih - stran 60 Križem avstralske Slovenije — stran 61 Resnica je kisla kot cviček — Pa se le nasmejemo - stran 64 PESEM TRIJE smo v stolpu — in vseokrog slovenska pomlad — nenadoma — piš skrivnosten — da ni v bližini sam Bog? Vsi trije začutimo v bronu srh VELIKE NOČI in nekdo ukaže nam: Ne lepote, resnico oznanjajte mi! Tedaj smo začutili v sebi veliko moč, v linah smo se razmajali, vsak svoje sporotilo nesoč. VELIKI ZVON Visoko na krilih vetra se dvigam v soncu pomladnem, mojemu bronu odzvanja svet v zanosu nenadnem, zakaj moja pesem je zmagoslavje nad smrtjo, nad zlom in temd in mojemu silnemu brnenju težko se srca upro. V svetem jutru iz prsi mogočnih oznanjujem veliko zagotovilo, da, kar je obljubljeno, se bo ob koncu Časov v popolnosti izpolnilo: KRISTUS JE VSTAL, Z NJIM BOSTE VSTALI TUDI VI! Tako veličastno od obzorja do obzorja veliki zvon zvoni. SREDNJI ZVON Moj glas ne oznanja samo vstajenjskega veselja, marveč nosi v svojih nedrih veličino trpljenja, krepčilni napoj iz Kristusovih ran, v vašo samoto in bolečino poslan. Jaz, drugi, zamišljeni in otožni zvon prvemu temno prepevam, kdaj ga zamolklo preglašam, kdaj komaj slišno odmevam, zakaj jaz sem zvon, ki ne sme preslišati ničesar v srcih ljudi: ne sme me zamamiti ne opoj pomladnih vonjav, ne rdeUh in pisanih pirhov sijaj, ne orgel mogočno grmenje, ne svetlo zvenenje daljav. Moje zvonjenje bi hotelo toplo božati vse, kateri so žalostni: Ti, ki si dragega izgubil in več z besedo, z očmi, z dlanmi se ti ga moč dotakniti ni, Ti, ki ti onemoglemu ves se je svet zožil v okenskem okviru, EU KONOČNO JUTRO V BRDIH Med češnje cvetoče in breskve in trte Jezus gre. Skoz jutranji mrak mu tih je korak kot misli, ki v noč bede. Čakala so polja, čakali so griči, domovi in srca tri dolge dni... Zdaj hodi med njimi svetal, poveličan in milost nebeško deli. Kar v češnjevih gajih je vstalo vonjav, vse preko stezic in rosnih trav zbero se krog Njega v dišeč pozdrav. Sam Stvarnik mogočni nad stvarstvom se čudi: "Ta zemeljski raj! ..." O, človek, poklekni, ko zdaj gre v življenje! Za križ, za vstajenje mu hvalo daj! Ljubka Šorli Ti, ki vse dolge noči v težkih skrbeh prebediš v nemiru, in vi, osamljeni, ki vam srce zaman hlasta za drobno besedo, za nepričakovan pred vrati korak, VAŠIH SRC SE DOTIKAM, VAŠE RANE CELIM, V VAŠO SAMOTO HITIM, zato tako milo — kot božanje in kot tolažba — temno zvonim. MALI ZVON Jaz sem mali, vsakdanji, igrivi jutranji, poldanski, večerni zvon, zato visoko in vedro zvenči moj bron in ob njegovem spodbudnem zvoku vsi na delo hite. Kar Bog stori, pravim, vse prav stori! Le z vsem, kar ti da, ravnaj po pameti: Ko si utrujen, počivaj, pohiti, ko se mudi. Vzemi si čas za premislek. Kar delaš, opravi pošteno, a znaj se poveseliti, ko je vse narejeno. In ker si deležen božje ljubezni, še sam z ljubeznijo razveseljuj. Od duhovnih in gmotnih dobrin, ki jih prejemaš, daruj! Tako vsem na uho zvonim k jutru, poldnevu, za avemarijo, da prave poti nikoli in nikdar ne zgrešijo. VSI TRIJE Vsak zase drugače zvoni, a ko zazvonimo vsi, iz naše skupne pesmi velikonočno sporočilo zveni: KRISTUS JE VSTAL, DA Z NJIM V VESELJE VSTANEMO VSI! Pritrkujoč oznanjamo vsem veliko upanje: Kristus je vstal, z vstajenjem nam up, Še več, obljubo nesmrtnosti dal. Jih slišite, zvonove slovenske? Pravkar izzvenel je njih ton v soncu pomladnem: “. . . bim, bam, bam, bom ...” ZORA TAVČAR, Trst Tretji Po CASTELLANIJU dan je vstal EVANGELIST MARKO pripoveduje, kako so šle Pobožne žene z balzamom, ki pa že ni bil več potreben, h Gospodovemu grobu, pa so ga našle praznega. In o prikazni angela, ki jim je oznanil, da je Kristus vstal, in jim ukazal, naj o tem ob veste Petra ter apostole. Tega naročila one iz strahu niso izvršile. Ko jim je strah minil, ker se jim je Kristus sam prikazal, so obvestile apostole, a ti jim niso verjeli. Žene so bUe: Marija Magdalena, Joana, Marija, mati Jakobova, Saloma in druge. Najprej so videle vstalega Jezusa žene, a nihče jim ni verjel. "Kakor so rekle žene," sta povedala učenca na poti v Emavs skrivnostnemu popotniku, ko sta 9ovorila o praznem grobu. Tedaj se je on vznejevoljil in jima rekel: "O, nespametnežal" Kljub temu pa so se v prvi Cerkvi sklicevali na pričevanje mož, ko so govorili o Kristusovem vstajenju. Tako je storil že apostol Pavel v prvem pismu Korin-čanom: "Tretji dan je vstal kakor je v pismih." Prikazal se je Kefu in potem dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot pet sto bratom hkrati, izmed katerih je zdaj večina živih, nekateri so pa zaspali. Potem se h kakor negodniku prikazal tudi meni. .." Ti Izraelci so bili kaj trmoglavi: bolj so bili pripravljeni vse zanikati kakor pa videti prikazni. Ko bi rekel, da je Kristusovo vstajenje naj več ji dogodek v svetovni zgodovini, bi s tem le ponovil splošno trditev. A ne čisto točno, če se prav vzame. Vstajenje ni zgodovinski dogodek, ker je nad človeško zgodovino. S tem nočem reči, da bi pričeva-nia, ki jih o vstajenju imamo, ne bila strogo zgodovinska. Hočem le reči, da je vstajenje od mrtvih nenavaden dogodek, kot je nenavaden dogodek učlovečenja in vsi misteriji. Vse to je predmet vere: zgodovinski dogodki, strogo dokazljivi in ki jih ni mogoče Pametno ne zanikati ne okrniti, nas vabijo k temu, da jih sprejmemo. Narediti moramo korak, bolje rečeno skok: po eni strani nujen skok, po drugi strani Pa svoboden skok. Če mi nekdo reče, da je dvakrat dve štiri, ali da je celota večja kot njen del, nisem svoboden, da bi to trditev sprejel ali zanikal: moja pamet je prisiljena, da to sprejme. Če pa mi nekdo dokazuje, da je Kristus vstal, sem svoboden, da to verjamem ali ne, pa čeprav je ta trditev tako trdno dokazana, kot sta bi- h li oni dve. Prav zato pa je naša vera zaslužna. To, kar v veri sprejmem, je nadnaravno, ne naravno. Knjiga "Vesoljna zgodovina", ki jo je njen pisatelj predlagal za nič manj kot za berilo v vseh šolah Anglije, govori o Kristusovem vstajenju s temi besedami: “Razum Jezusovih učencev se je potopil za nekaj časa v temo. Iznenada je vstala med njimi govorica, da Jezusovega trupla ni več v grobu, v katerega je bilo položeno, in da ga je ta in oni videl živega. Kmalu so se začeli tolažiti z mislijo, da je Kristus vstal od mrtvih, da se je mnogim prikazal in da je šel vidno v nebesa. Našle so se priče, ki so izpovedale, da so ga z lastnimi očmi videle iti v nebesa. Odhajal je skozi nebesno sinjino k Bogu ..." Na tak način govore sodobni neverniki o temeljnem dogodku krščanske vere. Dokler ostajajo pri teh splošnih trditvah, se nesmisel njihovega govorjenja ne pokaže. Ko pa hočejo pojasniti to, kar se je na velikonočno jutro zgodilo, tedaj si izmišljajo tako neverjetne stvari, da bi človek komaj mogel verjeti, da si to upajo: eni pravijo, da je bil Kristus v resnici živ pokopan, potem naj bi se zbudil v grobu, se rešil rjuhe in obvez, premaknil veliko skalo od vhoda v grob in zbežal nag s prebodenim srcem. Drugi pravijo, da je truplo v grobu sprhnelo, vse pa, kar so videli apostoli in učenci, tudi na obali Galilejskega jezera, naj bi bile "vidne in slušne prevare”. Te naj bi seveda imel tudi apostol Tomaž, ko je videl Jezusa. Spet drugi trdijo, da naj bi apostoli Jezusovo truplo ukradli in skrili. Evangelist Matej omenja, da "se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne". Ti brezverci bi na vsak način radi razložili izredni dogodek Jezusovega vstajenja na kakšen "pameten" način. V roke vzamejo štiri evangelije in črtajo z rdečim svinčnikom vse vrstice ali odstavke, kar se jim zdi. S tem, kar jim od tega črtanja ostane, napišejo potem "Resnično Kristusovo zgodovino". Jasno je, da tako zelo lažnivim dokumentom, kot bi bili v tem primeru evangeliji, človek ne bi mogel v ničemer zaupati. Jasno je pa tudi, da bi bilo v tem primeru edino pametno zanikati celo to, da je Kristus sploh živel. Prav do tega pa so nekateri od teh brezvercev tudi prišli. Vendar je zanikati, da je Kristus živel, mnogo teže, kot zanikati, da so živeli Julij Cezar, Napoleon Bona-parte ali Prešeren. Ker je korak v vero težko narediti, se nekateri rajši zatečejo v nesmisel. Sveti Avguštin je v že v četrtem stoletju pisal takole:"Za nekatere ljudi je neverjetno, da bi Kristus vstal od mrtvih; dalje tudi, da bi ves svet verjel v to; pa še bolj, da bi nekaj malega ljudi, preprostih, šibkih, neučenih prepričalo o tem ves svet, celo učene in modrijane. Prvega nočejo verjeti; pri drugem nimajo druge poti kot da verjamejo; s tem pa nimajo drugega izhoda kot da dopuste tretje." Res: brez Kristusovega vstajenja bi bil tudi obstoj Cerkve na j več ji nesmisel. VESELA ALELUJA ! naj zadoni v srcih vseh, saj nam je s Kristusovim vstajenjem zagotovljeno tudi naše vstajenje! Obilico milosti VSTALEGA ZVELIČARJA Vam žele Vaši dušni pastirji in slovenske sestre, kakor tudi naši hvaležni posinovljeni misijonarji. Enako tudi želi vsem, posebno pa našim dobrotnikom in sotrudnikom, uredništvo in uprava MISLI. VESELA ALELUJA! Novi kristjani za nove čase Tu je predvelikonočno pastirsko pismo slovenskih škofov. Kljub nekaj malenkostnih nebistvenih izpustitev je vsebina celotna. Prepričan sem, da bodo njene smernice koristile tudi nam izven domovine. I. C ASI SO SE SPREMENILI - SPREMENITI SE MORAMO TUDI MI DRAGI bratje in sestre! Po stari navadi vam vaši škofje po svoji siužbi kot učitelji vere in življenja po Veri želimo spregovoriti pastirsko besedo za naš čas. Po vsem svetu, posebno pa v vzhodnih evropskih deželah, kakor tudi pri nas, doživljamo močno spremenjene čase. „Časi so ljudje,” je zapisal že sv. Avguštin. Ljudje oblikujemo čas. Dobri ljudje ustvarjajo dober čas, slabi ljudje slabega. Naš čas se je močno spremenil. Nastaja nov svet. Ni še povsem jasno, ali bo to svet vedno večje demokracije, medsebojnega sporazumevanja in spoštovanja človekove svobode in njegovih pravic, ali pa nasilja in krivic. Za nas kristja-ne je jasno, da je tudi nad svetom, ki nastaja, Gospodar Kristus, kakor govori duhovnik na veliko soboto, ko zarisuje križ v velikonočno svečo: “Kristus včeraj J™ danes, začetek in konec. Njegovi so časi in vekovi.” Ce so bili pri nas po zadnji vojni časi hudi, so vendarle tudi ti časi bili Kristusovi časi. Cerkev se v preizkušnjah in trpljenju očiščuje, postaja bolj pripravno 0r°dje, bolj prepričljiv zakrament odrešenja. Tako Moramo v luči vere gledati na desetletja, ki smo jih Preživeli, in z veliko vero v Gospodarja zgodovine, Kristusa, gledati naprej. Ko močno doživljamo spremembe v družbi na vseh področjih, nikoli ne smemo zgubiti izpred oči te osnovne resnice, tudi če so člo-veški vtisi drugačni. Zdaj je čas, da se zavemo, kje smo in kaj moramo storiti, da bo prišlo do preroda našega verskega, družinskega, narodnega, kulturnega in vsakršnega drugega družbenega življenja. človek je po zadnji vojni postajal plen raznih ideo-*°84. Valentine, O. F. M., Fr. Niko Žvokelj, O. F. M., SS. Cyril & Metfjodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787 Slovenske sestre - frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03)853 9874 Da ne bo kasneje zmanjkalo prostora, najprej naš letošnji VELIKONOČNI SPORED: MELBOURNSKO versko središče v Kew Cvetna nedelja (8.aprila): osma maša kot običajno vsako nedeljo, deseta maša pa bo v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini. Pred mašo blagoslov butaric in zelenja. Med mašo nam bodo pasijon predstavili z besedo in pesmijo naši mladi. - Kot običajno bo dobil vsak udeleženec blagoslovljeno oljčno vejico, butarice pa bodo pred mašo prodajale članice Društva sv. Eme ter gre izkupiček v Sklad Doma počitka. Veliki četrtek (12. aprila), dan spomina Kristusove zadnje večerje in ustanovitve presvete Evharistije ter duhovništva. Maša bo ob pol osmih (7.30) zvečer. Bo letos kaj lepša udeležba kot pretekla leta? S tem dnem se prične velika tridnevnica spomina Gospodovega trpljenja, ki se končno zlije v praznovanje slavnega vstajenja. Udeležba bogoslužja vseh treh dni je najlepši dokaz razumevanja naše vere in hvaležnega priznanja, da nas Bog neizmerno ljubi. Veliki petek (13. aprila) je dan spomina Kristusove smrti na križu. Za nas je šel v sramotno smrt. Ta dan je strogi post in tudi zdržek od mesa. V našem središču je zjutraj ob enajstih spokorna pobožnost kot priprava na velikonočno spoved, nato pa pobožnost križevega pota, v lepem vremenu na dvorišču pred votlino. — Bogoslužje dneva (molitve in prošnje, branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov) bomo pričeli ob treh popoldne. Po obredih skupni obisk božjega groba v votlini. Velika sobota (14. aprila) : Kot vsako leto je spet ves dan prilika za spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu. Ob osmih zvečer se bodo pričeli pomenljivi obredi velikonočne vigilije, v lepem vremenu seveda na prostem pri votlini. Blagoslov novega ognja in velikonočne sveče, nato slovesna hvalnica in branje beril. Po blagoslovu vode in ponovitvi kr- stnih obljub (krstili letos ne bomo nikogar)’bo sledila maša velikonočne vigilije, po njej pa naš domači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo bomo zaključili z Zahvalno pesmijo ter blagoslovom z Najsvetejšim. Za konec bo tudi blagoslov velikonočnih jedil. Kdor bi želel odnesti domov novoblagoslovljeno vodo, naj zanjo prinese od doma stekleničko! Kakor vsako leto moram spet ponoviti prošnjo, naj bi med večernim bogoslužjem pri lurški votlini (pa tudi med dnevno mašo na cvetno in na veliko nedeljo) ne bilo zbiranja za cerkvijo, ki je seveda povezano z glasnim govorjenjem in smehom. Vse to silno moti vse resne vernike, zbrane pred votlino, ki so prišli s pravim namenom slediti bogoslužju. Možje, mladina posnema vaš zgled - dokažite jim, da znate kot verniki tudi drugače! Kako vse lepše bi bi- lo, ko bi pri obredih oz. maši ostali vsi člani družine skupaj. Vsaka družina ima za kaj prositi in potrebuje božjega blagoslova! - Zato ponavljam: kdor nima namena slediti bogoslužju, naj raje ostane doma! Velika nedelja (15. aprila) vam nudi na izbiro tri svete maše: ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu na prostem pri votlini) in ob petih popoldne. Pred bogoslužjem prilika za sveto spoved, kakor tudi vse ostale dneve velike tridnevnice. Po vseh mašah je tudi blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočni ponedeljek (16. aprila) ima nedeljski spored: z mašama ob osmih in ob desetih. Spovedovanje pred bogoslužjem. Naj na tem mestu spomnim na velikonočno oddajo etničnega radia 3EA v priredbi našega verskega središča: bo na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, v običajnem času ponedeljkovih slovenskih oddaj, torej od sedme do osme ure zjutraj. Vaše domove bodo po zračnih valovih obiskale prelepe slovenske velikonočne pesmi in domače praznično razmišljanje. Ne pozabite - poslušajte nas! Da ustrežemo rojakom, tudi letos nudimo priliko za velikonočno spoved na raznih krajih, kjer žive naši ljudje: SPRINGVALE in okolica: Slovenski duhovnik bo spovedoval v cerkvi sv. Jožefa, Springvale, v torek velikega tedna (10. aprila) od šeste do sedme ure zvečer. ST. ALBANS in okolica ima priliko za spoved v domačem jeziku v sredo velikega tedna zvečer od pol sedme (6.30) do osme ure. Cerkev Srca Jezusovega, St. Albans. Redna sveta maša bo letos na istem kraju na cvetno nedeljo ob petih popoldne. NORTH ALTONA z okolico: Slovensko spovedovanje bo v cerkvi sv. Leona Velikega na sredo velikega tedna od šeste do sedme ure zvečer. V GEELONGU bo prilika za slovensko spoved pri cerkvi sv. Družine, Separation Street, Bellpark, na veliki petek zvečer od sedme do osme ure. Če bo cerkev zasedena za hrvaške obrede, bo spovedovanje v župnišču. — Redna slovenska maša bo za geelong-ške Slovence na cvetno nedeljo ob naši običajni uri 11.30. V MORVVELLU — cerkev Srca Jezusovega — bo slovensko spovedovanje na cvetno nedeljo (S.aprila) od 6 do 7 zvečer, nato pa tudi sveta maša (namesto zadnje nedelje v aprilu). V VVODONGl bo prilika za slovensko spoved v torek velikega tedna (10. aprila) v okviru farnega spokornega bogoslužja, ki se bo pričelo ob 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. Vse rojake iskreno vabim k sodelovanju, da bodo velikonočni prazniki čim lepši in zares doživeti. Ne pustite vsem tem prilikam iti mimo, saj mnogi naši rojaki po svetu nimajo podobnih ugodnosti za svojo duhovno obnovo. + Najprej bi vas rad spomnil, da si poglejte pri naslovih verskega središča in sestrske hiše telefonske številke. Prve tri za okraj Kew niso več 861, ampak 853. Popravite, prosim, da ne boste klicali zaman! + Zadnjič sem omenil prihod p. Nikolaja, ki je prišel za tri leta med nas in izpolnil vrzel po odhodu p. Tonija. Po prvotnih načrtih naj bi bil najprej v Sydneyu. Ker pa je bila očesna operacija p. Valerijana prestavljena na datum po veliki noči, smo dobili novega patra med nas že ob koncu februarja: na nedeljo 25. februarja je že maševal naši skupnosti ter se iz dneva v dan bolj vživlja v svoje delo. Na radiu 3EA in 3ZZZ je že kar doma. Za nekaj časa ga bomo seveda izgubili po veliki noči, ko bo v Sydneyu nadomeščal p. Valerijana. Novemu patru kličemo veselo dobrodošlico z željo, da bi se med nami dobro počutil in imel lepe uspehe, da bi se vživel v naše razmere in morda pognal tukaj še kaj globljih korenin. Tudi on je namreč prišel le za tri leta. (Pa naj dostavim, da je bilo tudi na mojem spremnem pismu pred dvaintridesetimi leti omenjeno le triletje, na Valerijanovem pa najbrž prav tako ...) P. Niko Žvokelj je bil rojen v Kranju na Gorenjskem leta 1953, a starši so se tja preselili s Primorskega: oče je doma iz vasi Dolenje pod Planino, mama pa je iz Ajdovščine. V duhovnika je bil posvečen leta 1980 ter je zadnja tri leta in pol imel na skrbi znano Marijino božjo pot Nova Štifta pri Ribnici. + Društvo sv. Eme je imelo 25. februarja svoj prvi sestanek novega poslovnega leta, na katerem je bil dosedanji odbor z voditeljico Rozi Lončar znova potrjen, dodani pa še dve novi moči: Francka Anžin in Anica Smrdel. Odboru želimo obilo uspeha, vse naše gospodinje pa prosimo za sodelovanje, zlasti matere otrok Slomškove šole,Glasnikov in Rožmarina. Prva letošnja akcija je velikonočna: Društvo svete Eme bo organiziralo izdelavo butaric in prodajo pred glavno mašo cvetne nedelje. Obenem pa tudi že prodajajo srečke za velikonočni srečolov z lepimi dobitki. Srečke so po en dolar. Menim, da ni treba posebej poudarjati, da gre ves izkupiček Društva sv. Eme v dobre namene, v glavnem Skladu našega bodočega Doma počitka m. Romane. Skrb članic za dvoransko kuhinjo pa tudi koristi nam vsem, saj se marsikdo naje in odžeja za mali denar. + Molitvena skupina se zbira v naši cerkvi sleherni četrtek ob eni uri popoldne. Vselej privabi nekaj nad deset ljudi. Seveda je vsakdo dobrodošel. Toliko nujnih potreb je po svetu in tudi med nami tukaj ter v domovini pod Triglavom, za katere je treba moliti. + Prireditelji II. TABORA, ki je bil letos na eltham-skem hribčku Slovenskega društva Melbourne, so naprosili versko središče za sveto mašo, s katero sem rad ustregel. S p. Nikom sva somaševala v soboto 10. marca ob desetih dopoldne pri polni dvorani in res lepem sodelovanju z ljudskim petjem, branjem beril STOP PRESS! - Tik pred zaključkom številke MISLI je dospela iz kanadskega velemesta Toronta vesela vest: naš rojak DR. ALOJZIJ AMBROŽIČ, nadškof-pomočnik torontski s pravico nasledstva, je s 17. marcem (dan sv. Patri-ka) prevzel torontsko nadškofijo. Dosedanji nadškof, kardinal Emmett Carter, je zaradi starosti predal skrb za 1,300.000 vernikov nadškofije mlajšim, slovenskim ramam. Ne dvomimo, da so ta ramena dovolj široka in močna ter se odgovornosti niso ustrašila. Rojaku - nadškofu iz srca čestitamo ter mu obljubljamo svojo molitveno pomoč. Torontski nadškof Ambrožič je nečak pokojnega sydneyskega patra Bernarda. Med nami je bil še kot bogoslovni profesor v času stričeve smrtne bolezni, že kot nadškof pa predlanskim. Upamo, da ga bomo še kdaj srečali med nami, takrat pa zelo verjetno — kot kardinala... (predsednica SDM Anica Markič in predsednik Sveta viktorijskih organizacij Peter Mandelj) ter prošnjami vernikov. Udeleženci so bili domačini in iz vseh koncev pete celine: Sydneya, Canberre, Ade-laide, Brisbana ter celo oddaljenega Pertha. Mašo sem daroval za našo domovino, za mir in pravičnost, da bi na miren način prešla v demokratično obdobje svoje zgodovine. Ni bila moja ideja, a prireditelji so poskrbeli tudi za mašno nabirko, ki je zbrala lepo vsoto 378.98 dolaijev. Bog povrni vsem darovalcem! Denar je šel v Sklad Doma počitka m. Romane, kije trenutno najbolj potreben dotoka novih darov. II.TABOR je privabil na slovenski griček S.D.M. kar nekaj tisoč rojakov. Poleg že omenjenega bogoslužja in kulturnih prireditev, pri katerih je med ostalimi skupinami nastopila tudi naša folklorna skupina Rožmarin (vodi jo s. Petra), na koncertu pa Glasniki, je bilo dosti drugih športnih in družabnih aktivnosti, mnogo lepih stvari, vrednih ogleda in tudi nakupa. Osebno sem pa le mnenja, da Tabor pomeni nekaj več kot zgolj festival ali neke vrste sejem. Od društev Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji sem pričakoval toliko demokratičnega duha, da bi ne imela pomislekov prebrati na Taboru resolucijo - bila naj bi v moralno poinoč, zlasti zdaj pred volitvami tako potrebno in zaželjeno vsem, ki se v domovini borijo za zmago demokracije v Sloveniji.Vem, da je bilo napisanih več primerkov, med njimi na prošnjo tudi moj. Žal sem zaman čakal, da bi bilo prebrano ustrezajoče besedilo resolucije ter preko žive oddaje radia 3EA poslano v širni svet.Tabor je s tem na svoji pomembnosti veliko izgubil. Imam občutek, da se nekateri boje neke zamere, ki jim žal velja več kot pot našega preizkušanega naroda v demokracijo. Naj mi opro-ste odkritim besedam! + Ob tem sem vesel, da je DEMOS (Demokratična opozicija Slovenije) našla med avstralskimi Slovenci le plodna tla. Pomoč zmagi demokracije v naši rodni domovini je zaživela v Sydneyu, Melbournu in Canberri. Pri nas smo imeli prvi sestanek 18. februarja v dvorani verskega središča. Izbran je bil odbor in že ta dan je nabral skoraj tri tisočake v pomoč DEMOS-u. + V četrtek 15. februaijaje v Austin bolnišnici v Heidelbergu umrl FRANK ŠPILAR. Kakor da bi čakal samo še duhovnika in tolažila svete Cerkve, je po prejemu zakramenta za bolne in umirajoče mirno zaspal. Pokojnik je bil rojen v kraju Kal 13. decembra 1924, v Avstraliji pa je od leta 1949. Zadnja leta je živel v Reservoirju. Rad je imel veselo družbo, a bolezen je od njega zahtevala stalno pažnjo. Frank je bil namreč eden prvih v Viktoriji, ki je dobil tujo ledvico in z njo normalno živel trinajst let. Zadnji čas pa je bil zopet redni obiskovalec bolnišnice in pripet na stroj za či- ščenje krvi ter je veliko pretrpel. Franka smo pokropili v naši cerkvi na nedeljo 18. februarja zvečer ob molitvi rožnega venca za pokoj njegove duše. Po pogrebni maši naslednji dan smo ga spremili na zadnji poti do keilorskega pokopališča. -Poleg žene Marije zapušča v Avstraliji dva brata in sestro, eno sestro v Kanadi, en brat pa je še na domu. Malo slovenskih priseljencev - če sploh kdo - je doslej prišlo na prvo stran avstralskih časopisov. Začetek letošnjega marca je to prinesel rojaku, ki je prispel v Avstralijo leta 1962 kot begunec z nekaj cunjami in brez centa v žepu, pa si je zdaj ob sicer kaj žalostni smrti zaslužil ime ‘Hycoon”. FLOYD PODGORNIK se je v teku nekaj kratkih let po prihodu v novo deželo iz pomočnika pri zidarjih dvignil med vrhove melbournskih gradbenikov, z milijonskimi izdatki in dohodki, saj je milijone izdajal samo za nabavo dirkalnih konj. Podjetje Podgorje bilo priznano in spoštovano. Gospodarje po pripovedovanju delavcev rad prihajal mednje in bil kot eden izmed njih. Nekaj mu je torej le ostalo od nekdanjega Cvetka ali Florjana, rojenega v Vrtovinu, med Ajdovščino in Novo Gorico, kot mizarski vajenec pa je služil pri Iskri. Če me spomin ne vara, sva se srečala enkrat samkrat, kmalu po prihodu v Avstralijo. Ni mi znano, če je imel kasneje kaj zvez s slovensko skupnostjo. Verjetno ne, vem pa, da je nekaj rojakov delalo zanj. Floyda Podgojrnika so našli v soboto 3. marca v krvi ob revolverju v njegovi pisarni v Melbournu. Šlo naj bi za samomor, a po poročilih je še marsikaj ostalo nepojasnjeno. Poleg žene Lorraine zapušča tudi dva sinova, Andreja, 18, in Marka , 16. Pogreb je bil v četrtek 8. marca iz anglikanske cerkve sv. Andreja, Brighton, na pokopališče v Cheltenham. MARIO KLEVA je umrl 11. marca na svojem domu v melbournskem okraju Northcote. Rakova bolezen, ki jo je skrival dokler je mogel, ga je končno podrla. Pogreb je bil 15. marca po maši zadušnici v cerkvi sv. Jožefa, Northcote. Pokopališče v Prestonu je sprejelo njegovo izmučeno truplo. Pokojnik je bil rojen 22. oktobra 1924, Prebeneg pri Trstu. V Avstralijo je prišel leta 1954 ter se še isto leto v novembru v Carltonu - cerkev Srca Jezusovega - poročil z Ivanko Filipčič, rojeno v Trstu. Poleg nje zapušča še hčerko Jeanette. Vsem sorodnikom naših pokojnih iskreno sožalje. Ne pozabimo umrlih v svojih molitvah. R. I. P. + Za krste in poroke je tokrat zmanjkalo prostora, zato pridejo na vrsto prihodnjič. Nova številka bo izšla kmalu po velikonočnih praznikih. LOJZE KOZAR sveeni 24. “ČEPRAV so počitnice, sem vas sklical, dekleta in fantje, da se pogovorimo, kam bi letos šli,” je rekel župnik Zdravko mladini, ki jo je sklical po rani maši v veroučni dvorani. “Gremo, nekam gremo! Drugi hodijo v planine, na moije, potujejo in taborijo, mi pa smo vedno doma.” “Prav zaradi tega smo se zbrali, da se pogovorimo, kam bi šli.” “Na moije,” so se oglasili fantje. “V planine, v planine,” so bila glasna dekleta, najglasnejša med njimi pa je bila sedemnajstletna Zora. “Na moiju je lepše in manj vsakdanje. Planine imamo skoraj doma, saj smo v hribih.” “Ne na moije! Na moiju je dolgčas in preveč hrupno je. Nikjer nisi sam, povsod je sama gneča.” “Sama sebi oporekaš. Praviš, daje dolgčas, in v isti sapi trdiš,daje prehrupno.” “Saj zato je dolgočasno, ker je prehrupno in se niti za hip ne moreš zbrati.” “V planinah je preveč samotno. In utrudljivo. Povsod moraš peš, saj še nisem slišal, da bi pri nas na gore vodila avtocesta.” “Ravno zaradi tega je v planinah lepo, ker je utrudljivo. Brez truda ni nobenega užitka. Še tega ne veš? ” seje razbuijala Zorica. “Ne bo drugače,” jih je prekinil župnik Zdravko, “morali se bomo sporazumeti in zediniti. Menda se ne bomo delili na dvoje, eni bi šli na morje, drugi pa v gore. Je pa res tako, kakor ste rekli že sami: na moiju je lagodnejše, razen plavanja ni tam nobenega napora. Samo poležavaš in se sončiš. Zopet malo plavai in se zopet sončiš. Tako ves dan.Nekaj dni gre kar dobro, potem se pa naveličaš.” “Mi se ne bi naveličali.” “Kako veš, da ne? ” “Saj gremo samo za dva dni. Več časa nimamo. Naši starši pa nočejo razumeti, da tudi nam pripada dopust vsaj treh tednov, če že ne celega meseca.” “Kdo bo doma delal? ” “Torej dva dni imamo časa. Zdaj pa premislimo, ali se nam splača voziti se tako daleč, da si dvakrat namočimo noge v morski vodi.” “Zato pa pravim, da ne gremo na morje. Gremo v planine! Pa kaj ste taki lenuhi, vi fantje? ” jih je zmeijala Zorica. “Če se bojite truda, vam bomo dekleta nosile nahrbtnike, da se ne boste preveč namučili, mami- NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $100,— N. N.; $45.—Anton Ludvik; $42.—Josipa Kunek, A. G., Valerija Pančur; $34,— Martin Berkopec, Jože Senčar; $32.— Andrej Udovič; $27,— Tonia Pavlin; $22.— Milan Čeligoj, Jo2fe Stemberger, Vincent Rep; $21.—Ivan S.Prosenak;$20,— Alojz Golja, Veronika KoroSec; $19.— Franc Marko; $17,— Maria Paunič, Katie Dodig, Ivan Stanjko, Jože KoSorok, Marija Bosnič, Anton Brne, Janez Rotar; $15,— Franc Anželc, Karl Mezgec; $14,— Maria Krnel, Martin Šuštarič; $13,— Marija Jurjevič; $12.— Anka Brgoč, Ivan DamiS, Ciril čampelj, Friderick Nemec, Jaka Rejec, Antonija Stanson, Marija Špilar, Francka Anžin, Gize-la Kassardjian, Pavla ČeCko, Hinko Hafner, Ana Horvat, Drago Tomac, Anton Šajn, Mario Jenko, Mila Vad-njal, Anica KakSa, Karolina Ogrizek, Franc Plohl, Stane Stoklas, Roža Franco, Pavlina Pahor, Stojan Može, Ivana Ponikvar, Maura Vodopivec, Petrina Pavlič; $10,—Jože Rakar, Marija ŽekS, Tone Mlinarič, Vinko Tomažin; $8,—Tine Kramar, Štefanija Tomšič, Cirila Neubauer; Kraljevo znam'nje — križ — stoji . . . $7,— Slavka Kruh, Ivana Krnel, Viljem Bauer, Pavla Čuk, Jožef Ra-ner, Ludvik Lumbar, Jožef Gorjup, Eva Wajon, Jožef Ficko, Antonija Poklar, Ivan Bratina, Stanko Vad-njal, Leopold Muller; $6,— Herman Muster; $5,— Ivanka Dekleva, Slavko Koprivnik, Franc Horvat, Olga KampuS, Jože Plevnik, Valerija Sedmak; $4,— Jakob Urban?ič, Leopolda Križman, Franc Žužek, John Mihič, Lucija Srnec, Anton Kociper, Marija Grl, Ivan Strucell; $3.— Kristina Hrast; $2,— Justina StakiJ, Katarina Hartner, Ivanka Zec, Ivan Furlan, Dore KavJic,Roza Ogrizek, Ferdy Jelerti?, Ivanka Jerič, Danica Bizjak, Ivanka Penca, Franc Car, Leopold Urbančič, Hermina KoroSa, Franc BergoC, Urška Dubrovič, Evgen Brajdot, Milka MaruSič, Franc Polak, Julijana Kure, Anton Sabec, Florjan Vojska, Bruno Bolko, Ivanka Tomlič, Marija Grum, Zdenka Novak. ni sinki!” “Tako je,” so ji pritrdile druge. “Gremo v planine. Za dva dni se na morje ne splača, saj bi se samo prevažali tja in sem.” “Predlagam, da glasujemo. Večina bo odločila,” je rekel župnik. “Saj res. Glasujmo! Toda dobro si bom ogledala tiste, ki bodo glasovali za morje,” seje šalila Zorica. “Ste slišali, gospod župnik? Zorica nam grozi. Take volitve niso svobodne. To je pritisk, moralni pritisk. Tako se ne gremo!” “Pa bodite toliko moralno trdni, da se ne pustite prisiliti. Torej, kdor je za moije, naj dvigne roko.” Počasi seje nekaj rok dvignilo. “Boš dal roko dol! Vlado, dol roko! Stanko, povleci no tačko nazaj!” jih je silila Zorica v šali in nagovorjeni so ubogljivo roko počasi spuščali in povlekli glavo med ramena. “Kdor je za planine, naj dvigne roko!” Zorica je skočila pokonci in dvignila obe ter vpila:“No, Stanko, Vlado, Franček, Jože, dvignite no svoje lopate,” je spodbujala fante, dekleta pa so že tako imele roke v zraku. “Velika večina je torej za gore. Dobro. Kdaj bi pa šli? ” “Prihodnji petek in soboto.” “Zakaj pa ravno v petek in soboto? ” “Da bom lahko jedel v petek meso, ker bom popotnik. Doma mi mama v petkih ne da mesa.” “Vsekakor zelo važen vzrok. Torej v petek in soboto. Kam bi pa radi šli? ” “Na Triglav.” “Na Stol.” “Potem pa že rajši na klop kakor na stol,” seje nekdo šalil. “Za Triglav sta dva dneva premalo. To bi bila dirka. Kaj pa, če bi šli v Kamniške planine? ” “Da, pojdimo na Kamniško sedlo.” “Pa na Veliko planino.” “Na Brano.” “Brano imamo doma. Sedim na njej, kadar so na njivi prevelike grude.” “Prvi cilj naj bo Kamniško sedlo. Tam bi prenočili in naslednji dan si bomo izbrali primerno pot, ko bomo videli, kakšno bo vreme, kako bo z utrujenostjo in podobno.” “Do Kamniškega sedla se že ne bomo utrudili.” “Kdor je planin vajen, res ne. Toda nekateri bodo šli prvič in za tiste pot ne bo tako lahka. Gotovo pa ne bi bilo pametno, da bi se preveč utrudili. Saj napora imate dovolj doma pri domačem delu.” “Kaj pa vzamemo s seboj? ” “Predvsem primerne čevlje, ki ne smejo tiščati. Ne jemljite na pot novih, še ne shojenih. Pa tudi primerno obleko. Toplo pleteno jopico in nekaj nepremočljivega, če bi nas dobil dež ali celo kakšna nevihta.” “Kaj bomo jedli? ” seje zaskrbljeno oglasil nekdo zadaj. “Hrano moramo vzeti s seboj. V kočah je draga in dovolj bo, če si naročimo čaj ali koruzne žgance.” “Žgancev doma ne maram, kako bi jih jedel na izletu? ” “Predlagam, da bi imeli vse skupno. Nekdo naj prinese kruh, drugi klobaso, potem si bomo pa delili.” “Dobro. Jaz vzamem s seboj dva hleba domačega kruha. Bo dovolj? ” “Premalo. Če nas bo petindvajset, kolikor nas je sedaj tukaj, bo to za dva dni premalo. Kdo še prinese kruh? ” In so se priglasili še za kruh, za zabelo, za klobase, meso, jajčka. Dogovorili so se, da vzamejo s seboj špiritni gorilnik, da si bodo lahko kjer koli skuhali čaj in kadar koli se jim bo zahotelo. Priprave so bile velike in mladina je ves teden samo o tem govorila. V petek zjutraj so odrinili. Z avtobusom so se peljali do Logarske doline, potem so v Plečnikovi kapeli pri Logaijevih imeli mašo. Nekateri so opravili spoved, vsi pa so prejeli med mašo obhajilo. Pri maši so res lepo in s srcem sodelovali. Zorica je brala berilo, župnik pa je govoril o lepoti božjega stvarstva. Po maši so prvič kuhali čaj in razvezali nahrbtnike ter jedli s tekom mladih volčičev, kajti zrak je bil oster in je zbujal tek. Rahla oblačna zavesa, ki je pokrivala nebo, se je začela trgati in postajati luknjičava in vitre tega velikega nebesnega rešeta so postajale vse ožje in so nazadnje izginile v sinjini čistega neba. Sonce je kmalu z vso močjo posijalo v skalovje, ki se je na levi strani doline ostro črtalo v nazobčanih vrhovih dolgega, masivnega hrbta. Kmetje so sušili seno. Mladina jih je pozdravljala in spraševala: “Kakšno bo vreme danes? ” “Lepo, sončno.” “Kaj pa jutri? ” “Vprašajte jutri zjutraj. Nastavljeni smo samo za kratkoročno vremensko napoved.” “Dobro, dobro! Lepa hvala tudi za danes!” Pri slapu Rinki so se dolgo mudili. “Dobro si odpočijmo, preden napademo strmine. Navzgor hodimo Počasi, da se od vsega začetka preveč ne upehamo. Držimo se skupaj. Vedno čakajmo tiste, ki so zadaj, ker je zelo mučno, če kdo ne more, Pa mora tako rekoč po sili dohitevati druge, ki lahko hodijo. Strogo Pazite na markacijo, da ne zaidemo. Kadar bo kdo zelo utrujen, naj pove, da bomo počivali,” je dajal župnik navodila. Komaj pa se je skupina zalezla v strmino, že se je dolga sklenjena veriga začela trgati. Spredaj so preveč hiteli in nekateri tej naglici niso bili kos. Zorica se je ves čas smukala okoli župnika, kramljala in se jezila na one spredaj. “Kje bi lahko že bila, če bi hotela. Toda ne smemo se oddaljiti od teh, ki so zadaj. Sicer je res, da lezejo kot polži. Malo hitreje bi lahko dvigali noge, saj niso sedemdeset let stari.” “Ti zadaj že prav hodijo. V planinah je treba hoditi počasi, toda enakomerno. Nimajo prav tisti, ki so spredaj. Neučakani so in nimajo čuta Za enakomerno, lagodno hojo. Upam, da bodo toliko pametni in obzirni in nas bodo pri koči na Okrešlju počakali.” Toda pri koči ni bilo nikogar. Očitno so tisti spredaj šli kar mimo, ne da bi se vsaj tu ustavili in počakali druge. /Nadaljevanjeprih./ V POMOČ MISIJONOM IN NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $200,— L. & M. Martin; $100.— Julka Mrfun, Stanko Aster-Stater (namesto božičnih voščil sorodnikom in znancem); $70,— Franc Da-nev, Lojze Robnik (za lačne) ;$60.— Jože Režek (za lačne); $50,— Franc in Apolonija Tanšek, Anton Konda, Franc in Apolonija Tanjck (za lačne); $40,— Slavko Koprivnik (za lačne), Jože Krušeč z druž. (za misijonska vozila); $30,— Anton Stariha (namesto božičnih voSČil sorodnikom in znancem), Marija Telich (za lačne afriške otroke); $25.—Jo-JTe Krušeč; $20,— Vinko in Rajko Jager za božični dar misijonom, Marijan Vihtelič, N. N., Alojz Kastelic, Anton Kristan, Mira Urbanč (vsi za lačne), Jože Krušeč z družino (namesto venca na grob pok. mami FrančiSki Mukavec); $10.— Ivanka Študent, Roman Uršič, Jo£e Gosak (vsi trije za lačne), Marija Oražem, Tinka Urh, Albina Zitterschlager; $6,— Josip Burlovič, Julijana Raz-borJfek (oba za lačne); $5,— Marija Boelckey, Marija Čeligoj (za laČne). MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE: $50,— Valerija Pančur, Mila Vad-njal; $30,— N. N., Anna Dranginis; $20,— N. N., Alojz Gasperič, N. N.; $10,— Ivanka Bobek; $5,— Marija Boelckey. DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! o—i s v. RAFAEL , Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., /v Box Hillu, Vic./ St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478 POROKE: Tony Barič, Georges Hall, N.S.W., sin Andreja in Stane r. Štavanja, rojen in krščen v Sydneyu, in Marija Brodnik, Bellambi, N.S.W., hčerka Alojzija in Barbare r. Rajk, rojena in krščena v Wollongongu. Priči sta bila David Uljan in Stojan Franca. — Župnijska cerkev sv. Columbkille, Corrimal, N.S.W., med poročno mašo v soboto 27. januarja 1990. Dimitri Emil Lajovic, Strathfield, N.S.W., sin Dušana in Aleksandre r. Hreščak, rojen in krščen v Syd-neyu, in Susan Mary Cadby, Strathfield, N.S.W., hči Franka in Mary r. Kelly, rojena in krščena v Melbournu. Priči sta bila Frank Castino in Margaret Wood-head. - Sv. Rafael, Merrylands, 3. februarja 1990. Ernest Frank Jaušovec, Warrawong, N.S.W., sin pok. Fraričeka in Ivanke r. Vučko, rojen in krščen v Wollongongu, in Gail Dorothy Emanuel, hči Roberta in Daphne. Priči sta bila Alan Tremelada in Jeneffa MacNiece. - Warilla, N.S.W, ,11. februarja 1990. Vsem trem parom naše iskrene čestitke z željo po obilici božjega blagoslova v zakonskem življenju. Bog daj, da bi iz zakramenta svetega zakona, ki so ga ^r^-jeli, trajno črpali moč za ljubezen in zvestobo! KRST : Monique Jessica Morgan, Brownsville, N.S.W. Oče Michael, mati Anica r. Hart. Botra sta bila Maria in Karl Hart. - Figtree, med nedeljsko službo božjo dne 11. februarja 1990. Novokrščenki, staršem, botrom in njih družinam naše čestitke! POKOJNI: V ponedeljek 12. februarja 1990 je v Wollongongu v bolnišnici sklenil svoje zemeljsko življenje JOŽE ČUK, ki je živel v Unanderri, NSW. Pokojnik je bil rojen 22.februaija 1916 v Godoviču, okraj Idrija, kot sin Franca in Ane r. Nagode. Leta 1947 se je v vasi Ledine nad Idrijo poročil s Pavlo Fortuna. V Avstrali- ji sta začela v Unanderra Hostelu, pozneje pa sta si kupila domek na Central Avenue. Jože je bil ves čas zaposlen v železolivami, zadnjih deset let pa je bil upokojenec. Rad je prihajal k slovenski maši v Figtree. Lani pred božičem je imel prometno nesrečo in dobil hude notranje poškodbe. Skoraj dva meseca se je boril za življenje, končno pa le podlegel. V bolnišnici je večkrat prejel svete zakramente. Pokojnik zapušča poleg žene Pavle tudi hčerko Marto poročeno z Erikom Jennings ter Marijo poročeno s Patrikom 0’Leary, poleg vnuka Erika pa vnukinje Jenny, Sandro, Shando, Prudence in Rhiannon. Pogrebno mašo smo imeli v četrtek 15. febr. v naši cerkvi v Figtree, grob pa je dobil na livadnem pokopališču Kanahooka. V torek 13. februarja 1990 je v Eversleigh bolnišnici v Petershamu umrla FRANA GRŽELJ r.Maričič dne 20. januarja 1923 v Veli Luki (Korčula). Poročila se je z Dragom Žuvela, a kmalu postala vdova. V drugič se je poročila v Lojzetom Grželj in živela z njim v Burvvoodu. Bolna je bila samo kakih šest tednov. Prejela je sveto maziljenje, vdano prenašala trpljenje in vdana v božjo voljo zapustila ta svet. Pokojnica je s svojim možem redno prihajala k slovenski maši v Merrylands. Poleg njega zdaj zapušča tudi hčer Jožico por. Salečič iz prvega zakona, v Veli Luki sestro Felicijo, v Ameriki pa sestro Marijo. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v petek 16. februarja, pokopana pa jebila v Rookvvoodu, novi slovenski del. V soboto 17. februarja 1990 je v Lmburn domu počitka v Burvvoodu, NSW, umrla KRISTINA QUA-LIZZA r. Petrussa. Rojena je bila 2. septembra 1900, kraj Stregna v Beneški Sloveniji. V bolezni je večkrat prejela zakramente in nekaj ur pred smrtjo ponovno sveto maziljenje. Zapušča hčerko Pino por. Blassutig in sina Antona Simaz. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Jožefa, Enfield, v torek 20. februarja. Grob je dobila na prvem delu slovenskega pokopališča v Rook-woodu poleg pokojnega zeta Antonija Blassutig. V soboto 24. februarja 1990je v Villavvoodu neki motorist povozil do smrti JOSIPA KOŠOROG. Nesreča se je zgodila prav pred njegovim domom na Wood-ville cesti, ki jo je Josip hotel prečkati ob večerni uri. Pokojnik je bil rojen 20. februarja 1939 v vasi Čabar (Gorski kotor) kot sin Antona in Francke r. Poje. V Avstralijo je prišel v juliju 1950 in bil dolga leta zaposlen pri ALCAN v Granville. V avgustu 1966 se je v Summer Hillu poročil z Lucijo Isfan. Poleg nje zapušča tu še sina Antona, v domovini pa mamo in sestro Marijo. Po pogrebni maši 1. marca pri nas je bil pokopan na novem delu našega pokopališča. V nedeljo 4. marca 1990 je nekaj minut po sedmi uri zjutraj na svojem domu v Marrickville, NSW, umrl MILAN MIRKOVIČ. Rojen je bil v vasi Pavče v Sla- voniji dne 24. avgusta 1929, v Avstralijo pa je prišel v avgustu 1955. Dne 3. marca 1956 se je v Strath-fieldu poročil z Ivanko Vertel. Poleg nje zapušča hčerko Tanjo por. Melwell in sina Marka. Po poklicu je bil mizar, a tuje dolgo vrsto let delal na železnici. Udeležil sem se pogreba, ki je bil v sredo 7. marca v srbski pravoslavni cerkvi v Alexandriji, NSW. Milanov grob je na pokopališču v Rookvvoodu. Vsem sorodnikom omenjenih pokojnih iskreno sožalje. Naj jim dobri Bog nadomesti izgubo dragih z darovi svoje ljubezni. Umrlih se radi spomnimo v molitvi!- Vse bralce naprošamo: sporočite nam smrtne primere med našimi rojaki! POSTNI IN VELIKONOČNI SPORED: Ta spored je bil v glavnem objavljen že v prejšnji številki. Tokrat naj ga spet ponovim. MERRYLANDS ima službo božjo vse postne kakor ostale nedelje v letu ob pol desetih dopoldne. Sobotna vigilna maša ob sedmih zvečer velja že za nedeljsko. Tako imajo vsi, ki v nedeljo zjutraj igrajo pri raznih športih, priliko, da opravijo nedeljsko dolžnost že v soboto zvečer. S tem namenom smo pred leti vpeljali vigilno mašo. Pri nas je pri tej maši vselej ljudsko Petje ob spremljavi orgel. Sveto spoved za veliko noč lahko opravite vedno Pol ure pred sveto mašo ob sobotah, nedeljah, ali ob Petkih. Postna pobožnost je vsaki petek ob sedmih zvečer združena s sveto mašo. Na veliki četrtek, 12. aprila, bomo imeli spominsko mašo zadnje večerje ob sedmih zvečer. Po maši bo če-ščenje Najsvetejšega pri oltarju Srca Jezusovega pod zvonikom. — Na veliki petek 13. aprila, bo slovesno opravilo s pasijonom, češčenjem križa in svetim obhajilom ob treh popoldne. Zvečer ob sedmih bomo molili križev pot. Naj omenim, da se sme sveto obhajilo deliti le pri glavnem opravilu ob treh popoldne. — Na veliko soboto, 14. aprila, bo blagoslov jedil ob dveh in °b petih popoldne. Slovesna vigilna maša z blagoslovi in branjem beril pa bo ob sedmih zvečer. - Na velikonočno nedeljo, 15. aprila, bo slovesno vstajenje s sveto mašo ob osmih zjutraj. Sodeluje mešani zbor. Ob desetih dopoldne bo druga sveta maša tega praznika 2 ljudskim petjem. - Na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, bo sveta maša ob 9.30 dopoldne in tudi ob šestih zvečer, ob sedmih pa bo v naši dvorani P1R-HOVANJE.Igral bo ansambelMavrica. V FIGTREE bo sveta maša na cvetno nedeljo, 8. aPrila, ob petih popoldne. Pred mašo bo blagoslov zelenja in med mašo branje pasijona. Vse postne srede (razen na sredo velikega tedna) bo sveta maša s postno pobožnostjo ob sedmih zvečer. — Na veliki četrtek bo sveta maša ob petih popoldne. - Na veliki petek bo slovesno opravilo s svetim obhajilom ob sedmih zvečer. — Na veliko soboto bo blagoslov velikonočnih jedil ob dveh popoldne. - Na velikonočno nedeljo bo sveta maša ob 11.30 dopoldne. CANBERRA pride na vrsto za slovensko službo božjo na velikonočno nedeljo, 15. aprila, ob šestih zvečer, nato pa spet 20. maja ob isti uri. NEWCASTLE bo imel slovensko službo božjo v nedeljo 29. aprila ob šestih zvečer v Hamiltonu. Pred mašo bo prilika za spoved, po maši pa običajno srečanje v dvorani. GOLD COAST pride na vrsto za sveto mašo v soboto po veliki noči, 21. aprila ob 7.30 zvečer. Po želji tamkajšnjih rojakov je kraj spremenjen: slovenska maša bo odslej v farni cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drive, Broadbeach Waters (prej Merimac). Rojaki BR1SBANA bodo imeli slovensko službo božjo naslednji dan, torej na belo nedeljo, 22.aprila, ob 11.30 dopoldne. Pred mašo bo prilika za zakrament sprave. Cerkev je ista kot doslej: St. Mary’s v South Brisbane. WAGGA-WAGGA pride na vrsto za slovensko službo božjo, ko bodo tamkajšnji rojaki to želeli in nam sporočili. Rojaki v PERTHU in NORTH QLD. bodo dobili pismeno sporočilo, kdaj bo pri njih služba božja in kdo jih bo obiskal. BOŽJI GROB bomo imeli pri Sv. Rafaelu v Merry-landsu na veliki petek popoldne po obredih ter ves dan na veliko soboto. V cerkveni veži je formular za seznam molilcev, ki čaka tudi na vpis vašega imena, da Jezus ves čas ne bo sam. PROJECT COMPASSION je tudi letos postna dobrodelna družinska akcija v pomoč revnim v deželah tretjega sveta. IMENA BOLNIKOV nam sporočite, da jim prinesemo sveto obhajilo za praznike. A obiskovanje bolnikov ne velja le za duhovnika, temveč za vso našo skupnost. “Catholic Weekly” je nedavno poročal o župniji Eastvvood, kjer farani kar tekmujejo, kdo bo obiskal več bolnih župljanov. Posnemajmo jih! P1RHOVANJE, že zares tradicionalno, bomo imeli tudi letos na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, z začetkom ob sedmih zvečer. Igral nam bo ansambel “Mavrica” s pevko Olgo. Glavni dobitek nagradnega tekmovanja večera bo barvna televizija. Srečke boste prejeli po pošti z “Rafaelom”. - P. VALERIJAN D— Z V{£H vmov SVET slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi je zasedal v januaiju v Oberhausnu v Poruiju (Vestfalija), ki je zgodovinsko središče slovenskih izseljencev v Zahodni Nemčiji, saj je bilo tam v času okrog prve svetovne vojne nad petdeset slovenskih društev. Organizacija ima sedež v Parizu in želi po krščanskih načelih ohranjati ter gojiti med slovenskimi izseljenci po Evropi jezik ter kulturo. Iz letošnjega zasedanja so poslali v matično domovino in v svet sledečo IZJAVO: Slovenski izseljenci odločno podpiramo vse napore za demokratizacijo v Sloveniji, za obrambo slovenske suverenosti, za rešitev težkih gospodarskih problemov, za družbeno priznano versko svobodo in polno enakopravnost državljanov Slovenije vseh prepričanj. Trdno upamo, da bodo bližnje volitve potekale res svobodno in da bodo izrazile voljo večine po pluralizmu in demokraciji. Pričakujemo tudi, da bo novi slovenski parlament pokazal večjo zavzetost za Slovence v zamejstvu in izseljenstvu. Slovenski izseljenci zahtevamo,, da se nam prizna možnost sodelovanja na volitvah v Sloveniji, saj so mnoge demokratične države svojim izseljencem že omogočile pismeno glasovanje. Isto IZJAVO je sprejel Slovenski ameriški svet, nova organizacija politične emigracije v Združenih državah ameriških, na svojem sestanku dne 12. feb-ruatja letos. Kasneje se ji je pridružila tudi kanadska veja Slovenskega državnega gibanja. Kaj smo Slovenci v Avstraliji res predaleč, da bi podprli rojake v domovini s kakšno slično Izjavo? Ali pa preboječe zaspani - kljub Taboru, ki brez kake jasne opore narodu v domovini gotovo ne zasluži tega imena. Ali pa še oportunistično čakamo (nekateri kar očitno), kam bo zapihal veter. .. MONT EVEREST, najvišja gora na svetu, naj bi bila 22. aprila letos razglašena za “vrh miru”, če seveda ne bo prišlo kaj izrednega vmes. Posebna alpinistična odprava načrtuje na ta 8.848 metrov visoki vrh v Himalaji “vzpon miru”.’ Organiziral ga je in tudi poimenoval ameriški alpinist John Whittaker, sestavljajo pa odpravo ameriški, sovjetski in kitajski gorniki. Ta skupina gornikov sije tudi zadala nalogo, da bo najvišjo goro sveta očistila razne navlake — kisikovih bomb, delov šotorov, raznih stekienic iri konzervnih škatel, papirja in drugih odpadkov, ki so se ob vsaki odpravi nabrali. Pričakujejo, da bo tega že kar za kaki dve toni. Vse mislijo zakopati v bližini baznega taborišča in tako polepšati strmine gorskega velikana. LE KJE NI SLOVENCA? Tudi ob prelomnem zgodovinskem dogodku, ko sta se srečala nedavno papež Janez Pavel II. in Mihael Gorbačov, ga ni manjkalo. Glasilo “Med nami”, ki ga izdajajo rimski Slovenci, poroča, da so s presenečenjem in ponosom zagledali na televizijskem zaslonu med papeževimi dvorniki, ki so spremljali predsednika vrhovnega sveta SZ in njegovo soprogo, tudi dr. Štefana Faleža. Ime Falež je tudi nam avstralskim Slovencem znano, saj je dr. Štefan Falež spremljal papeža Janeza Pavla na njegovem obisku pete celine. Daje sorodnik canberrskih Faležev, pa menda ni treba posebej omenjati. STOLETNICO praznuje letos francoska biblična in arheološka šola v Jeruzalemu. Ustanovljena je bila 15. novembri 1890, njen začetnik pa je bil dominikanec Marie-Joseph Lagrange. Veliko bogastvo šole je knjižnica, ki se ponaša s 100.000 znanstvenimi deli in 400 revijami. K svojemu najpomembnejšemu u-spehu prišteva šola izdajo Jeruzalemske biblije, njeno največje arheološko delo pa je bilo vsekakor odkrivanje v Qumranu. SVARILO PRED MAMILI je izrekel opazovalec apostolskega sedeža pri OZN, nadškof Renato Martino, na izrednem zasedanju Generalne skupščine, posvečenem narkomaniji. Po njem je to pereče vprašanje modernega sveta povezano v prvi vrsti z uživalci mamil in potem šele s prodajalci. S primerno vzgojo je treba začeti v družinah in otrokom nuditi čut za nadčutne vrednote. Samo s tem jih bomo zavarovali pred to veliko nevarnostjo. “Človeški rod so že obiskovale vojne, lakote, potresi, kuga in razne epidemije, vendar se človeštvo doslej še ni srečalo s tako grozljivo veliko in razdiralno nevarnostjo kot je uživanje mamil,” je poudaril nadškof. Vsekakor važno vprašanje modeme družbe, ki ga ne smemo zane-maijafi in poenostavljati. LETOPIS katoliške Cerkve za leto 1989 je izšel v februaiju. Zajetna knjiga sleherno leto prinese najpotrebnejše sezname oseb, ki v Cerkvi opravljajo razne pomembnejše službe, enako zanimive številčne podatke. Letos je bil prvič sestavljen v vatikanski tiskarni v fotostavku, z računalniško obdelavo. Skrbno je sestavljen seznam ženskih samostanov po svetu, ki imajo klavzuro. Teh je 3.345. Vseh redovnic skupaj pa je z večnimi obljubahii 52.188, z začasnimi 3.700, novink je 2,464, kandidatinj pa 2.119. Statistika o duhovnikih je eno leto starejša, da je točnejša. Tisto leto je bilo posvečenih 7.998 novih duhovnikov, kar je bilo za 9,20% več kot leto prej. Bogoslovcev je bilo vsega skupaj 92.173, kar je za 2% več kot prejšnje leto. SPOMENIK slovenski materi - mučenici so 3. decembra odkrili argentinski Slovenci na vrtu Rožma-novega zavoda v San Justu, okraju Buenos Airesa. Izdelal ga je umetnik Jože Žerovnik. Pri odkritju je imel slavnostni govor Lojze Rezelj, Jože Guštin pa je vodil maševanje. Ko je doma vedno bolj znana zgodba nesrečnih žrtev - vrnjencev iz Vetrinja po končani vojni, res ne smemo pozabiti žena in mater, ki so izgubile svoje može in svoje sinove. Koliko solza je bilo od takrat Prelitih, ve samo Bog. BOLGARIJA ima le 60.000 katoličanov, ki so razdeljeni po vsej deželi kot v diaspori. Največja škofija je Sofija in Plovdiv. Po besedah njenega apostolskega administratorja Jovceva se je položaj Cerkve v Bolgariji v zadnjem času precej izboljšal, čeprav verniki še vedno čakajo na zakon, ki bo ščitil njihove pravice. Je pa administrator na nedavni tiskovni konferenci tudi povedal, da je bolgarska katoliška Cerkev povabila papeža Janeza Pavla II., naj obišče v bližnji prihodnosti tudi Bolgarijo. Dodal je tudi, da bolgarska vlada soglaša s tem obiskom in je že obljubila, da bo “med tem pomembnim dogodkom” skrbela za red in mir. Ob tem povabilu se verniki Jugoslavije sprašujejo, kdaj bo papež končno stopil tudi na njihova tla? KOLO ZGODOVINE se res čudno obrača. Saj se je skoraj začel vrteti prav v obratno smer. In rekel bi, da malo prenaglo, kar daje treznemu človeku sto Pomislekov. Se zna Gorbačov, ki ga nekateri oglašajo za odrešenika, res samo smejati, ali pa zna pokazati tudi zobe, ki so po mnenju ruskih politikov “iz železa”? Končno: če bi jih ne imel, ali bi se sploh mogel Pririti tako visoko v Sovjetski zvezi? Najbrž bi prej •zgubil glavo. Ko je Litvanija oklicala suverenost, je •nož hitro poslal ultimat z izjavo, da se dežela enostavno ne more tako na svojo roko ločiti od Rusije. Ko to pišemo, za posledice ultimata še ne vemo, novice le poročajo o velikih ruskih manevrih v strah Utvancem. Morda bo prav to preizkusni kamen o Gorbačovi iskrenosti na poti komunizma v demokracijo. Okrajne svobodne volitve v Rusiji pa so prav te dni pokazale, kako narod komuniste odklanja ter na njih mesta izbira nekomunistične kandidate . . . Zanimiva in pomembna pa je vsekakor izjava, ki j° je v dneh, ko je Gorbačov obiskal papeža Janeza Pavla II. (1. decembra lani sta imela nad eno uro dolg zasebni pogovor), dal angleškemu dnevniku The Observer of London sovjetski šafovski svetovni prvak Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WWDGWAY AVE.. BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Puli denture Service and repairs. Garry Kasparov:“Zavedati se morate, daje Gorbačov zadnje upanje sovjetske komunistične partije, da bi ta še ostala na oblasti. Gorbačov ni heroj, ampak brodolomec.” Pomisleka vredno, ali ne? MATI TEREZIJA, ki se je nedavno morala zateči k zdravniški pomoči zaradi splošne oslabelosti, je spet v svojem karitativnem delu za najbednejše. Letos 27. avgusta bo izpolnila že osemdeset let življenja žrtve in ljubezni do bližnjega. Njeno nesebično delo in delo njenih sester misijonark ljubezni gane sleherno človeško bitje, ki pride z njo v stik. Nedavno jo je obiskala nekdanja svetovnoznana italijanska filmska zvezdnica Gina Lollobrigida - z nami nekako v povezavi, ker je po vojni poročila slovenskega begunca dr. Mirka Škofiča iz Maribora. Tudi Gino je ganilo to popolno razdajanje zavrženim in od vseh zapuščenim. Obljubila je, da bo za reveže začela zbirati darove ter jih pošiljati m. Tereziji za najbolj potrebne med potrebnimi. POROČILO Organizacije združenih narodov sporoča svetu, da je na afriški celini v severnih deželah Etiopije suša uničila od 50 do 80 odstotkov vseh pridelkov. Huda lakota grozi prebivalstvu zlasti v krajih, ki so obenem še v rokah upornikov. Tako prihaja nevarnost z dveh strani: s strani neusmiljene gverile, ki krade in pobija, in seveda zaradi lakote oz. otežkoče-nja dovoza najnujnejše hrane za ohranitev življenja. Poročilo zatijuje, da je pomoč nujna in bi moral svobodni svet takoj poslati milijone ton hrane, sicer bo šlo število od lakote umrlih nesrečnežev, zlasti nebogljenih otrok, v stotisoče in stotisoče. Melbournskim Slovencem se priporočaj KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel.: 359 1179 A.H.: 470 4095 K, Vsa dela so pod garancijo! 0—1 KOTICtU NAŠIH MLADIH 1 Dragi striček! Skupaj s sestrico sva se spravila na slikanico in pobarvala angelčke, ki Ti jih pošiljava. Obenem pa hvala za nagrado, ki si mi jo poslal lani. Veš, enkrat sem Ti pisal, pa se nisem dovolj potrudil, zato mama ni hotela oddati pisma na pošto. Zdaj pa sem bolj priden in upam, da se bom še večkrat oglasil. Lepo Te pozdravljamo Tomaž in Maijeta, pa tudi oči in mami Ponikvar, Adelaide, S. A. Že v prejšnji številki Misli bi moral objaviti to pisemce zmagovalcev božične slikanice, pa mi je žal zmanjkalo prostora. Zato naj pride v Kotiček danes. Pismo me je tudi spomnilo, da še čakata na nagrado. Čas neverjetno hiti. Saj bosta oprostila, kajne? In tudi ta velikonočna SLIKANICA naj vaju privabi k sodelovanju. Le pridna bodita in pozdravljena! Striček Dragi Kotičkatji, tu pa je letošnja VELIKONOČNA SLIKANICA, ki vas čaka, da vzamete v roke barvice in se med seboj pomerite, kdo bo najboljši. Želel bi samo, da bi bilo umetnikov čim več. Boste razveselili svojega strička? Le dajte ga za velikonočne praznike! TRI KAPLJE KRVI PTICA IZ RAJA NA KRIŽ JE PRILETELA, TRI KAPLJE KRVI JE ZAJELA. PRVO JE NESLA NA RAVNO POLjŠ -TAM KLASI PŠENIČNI ŠUME. DRUGO JE NESLA NA VINSKE GORE - / TAM GROZDI RUMENI ZORE. TRETJO JE NESLA; NA STRME VRHE- , TAM CERKVICE BELE STOJE. OJ, PTICA IZ RAJA, BLAGOR Tl, PTICA, KI GLEDALA KRISTU Sl V LICA! S TABO DA ZRLI BI V SVETI OBRAZ, KO URA PRITEČE IN ČAS! KAREL ŠIROK Sh* Kaj pa SLIKANICA predstavlja? Če poznate velikonočno zgodbo, ne bo težko uganiti. Angel kot božji poslanec sedi na praznem grobu, iz katerega je vstal Jezus živ tretji dan po velikem petku, ko je za nas umrl na križu. Dobre žene so prišle, da bi mazilile z dišavami mrtvo Jezusovo truplo, kakor je bila pri Judih navada. Njim je angel oznanil veselo novico:“Vstal je, ni ga več tukaj. Le poglejte prazen grob, kamor je bil položen, ko je bil snet s križa!. ..” To veselo oznanilo velja tudi nam, ki verujemo v vstalega Kristusa in se tega ob velikonočnih praznikih posebej spominjamo. Upam,da boste imeli tudi vsi Kotičkaiji lepo veliko noč,da boste šli s starši k praznični maši in k obhajilu. In želim vam seveda tudi veliko lepih pirhov ter drugih velikonoč-— Striček nih dobrot. ZAHVALA — Pavla Čuk s hčerkama Marto in Ma-njo se iskreno zahvaljuje patru Valerijanu in vsem rojakom, ki so obiskovali pokojnega JOŽETA ČUKA, je ležal v bolnišnici v VVollongongu. Zal se je njegovo življenje, tudi nam tako dragoceno, izteklo kljub Vsej zdravniški pomoči. Bog povmi vsem, ki so se udeležili Jožetovega pogreba, nam izrazili sožalje in nudili cvetje, molili za pokojnika in nam skazovali razne pozornosti in pomoč ob Jožetovi smrti in pogrebu. Bog Povrni vsem, kakor zna le on! PAVLA ČUK s hčerkama UNANDERRA, N. S. W. MT. MEE, QLD. - Končno smo prejeli že težko Pričakovane Misli. Tudi drugi so jih že pogrešali ter smo se telefonično spraševali, kaj je z njimi in če jih je že kdo dobil. No, da se le uredniku ni zgodilo nič hudega, potem je zamuda hitro pozabljena. Pa tudi opravičena. Vsak pameten človek mora razumeti, da So Misli le ena izmed številnih skrbi melbournskega Patra. - A da naš mesečnik ob zamudah pogrešajo, je pa tudi razumljivo. Vedno nam prinese kaj zanimivega od vsepovsod. Posebno v zadnjih časih, ko se tudi novice v rodni domovini tako hitro odvijajo. Zares je zanimivo, kako te novice sprejemamo. Ko Se pogovarjam z rojaki, opažam še vedno dosti zbeganih mišljenj. Zato sem bil toliko bolj vesel dopisa Cvetka Faleža v zadnji številki, ki je na otipljiv način Povedal, da se moremo in moramo za svojo usodo pobrigati potom politike. To prepričanje nam je priporočal pred zadnjimi volitvami že naš duhovnik v Ca-boolturi. Še naš krajevni časopis je objavil njegov poziv, da dobro ali slabo vodstvo z volitvami sami u-stvaijamo in da smo kristjani dolžni voliti po svoji krščanski vesti. Razumljivo pa je, da smo Slovenci tako boječi ter imamo pred besedo “politika” čuden odpor. Saj so nas vedno strašili, da je to nevarno, da ni za nas in moramo zato politiko prepustiti partiji, ki že ve kaj in kako. Z drugo besedo: pustiti moramo, da drugi delajo z nami kar hočejo. Sicer pa takim, ki so šli skozi komunistično strahovanje, ni toliko zameriti, ^a jim je strah zlezel v kosti in se še vedno bojijo. Težje pa razumem tiste, ki iz nekega oportunizma •D KHIZ£M AVfTRAL (K£ (LOUNUL brez vsake podlage še vedno trmasto silijo za Matico. Pri tem sem hvaležen urednikovim besedam na drugi strani platnic zadnje številke, ki so jasne in odločne ter bi jih lahko sprejela za vodilo vsa naša društva in vsi posamezniki. V Brisbanu smo imeli obisk predstavnikov Matice samo enkrat in še dolgo ne bomo pozabili njihovih zahtev, njih poizvedovanja o poza-meznikih in končne posledice obiska — razdora med nami. Zato smo se SIM-a na vse načine otepali vsa leta do sedaj. Vsa leta smo izobešali na našem društvenem hribčku slovensko narodno zastavd brez zvezde, ki nas je še najboljše branila pred vsiljivimi obiski ... Res vsakdo gleda na nepričakovane spremembe v svetu in pri nas doma po svoje. Vsakdo ima tudi svoje pripombe. Mene osebno moti spoznanje, da smo ob vseh teh veselih novicah kaj pozabljivi in nehvaležni. Ni dolgo, ko so v Ljubljani v brezupnem položaju v skrbi za osnovne človekove pravice imeli po cerkvah skupne molitve za slovenski narod. Preko TV in časopisov smo tudi lahko videli, kako so v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in drugod tisočglave množice molile s prižganimi svečami v rokah. Ne smemo pozabiti, da je takrat res vse izgledalo obupno. Danes pa imamo po tolikih veselih novicah vsaj upanje, da bo boljše. Kdor je iskren, lahko vidi in prizna, da je Bog še vedno v popolni kontroli nad vsem, poslužuje pa se ljudi na vplivnih mestih, da dosega svoje in uslišuje molitve vernikov. Skoraj nehvaležno se mi zdi, ko berem in slišim o zaslugah Gorbačova, Kučana ipd. Moč molitve je še potrebna in svet je še daleč od resničnega miru in svobode, tudi naša rodna domovina Slovenija. Zato bi rad že zdaj opozoril na našo svetovno akcijo molitve za slovenski narod dne 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj. Uredništvo naprošam, da bi vabilo dalo že v aprilsko številko, da tako zvedo za to molitveno SLO V ENI AN FUNERAL SER VICE 724 5408 A F.D A 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 akcijo vsi pravočasno, četudi se majska izdaja oz. poštna dostava zavleče. Letos naš narod to molitev še posebej potrebuje.. In prepričan sem, daje to najmočnejša in najučinkovitejša pot k svobodi in miru. Iskreno pozdravlja vse - Mirko Cuderman ZAHVALA - Ob smrti FRANCA ŠPILARJA, ki je nedavno po dolgotrajni bolezni zapustil nas in to solzno dolino, se njegovi sorodniki iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste se z nami tako lepo poslovili od dragega pokojnika. Zahvala našemu verskemu središču v Melbournu - p. Baziliju in sestram - ter vsem udeležencem molitve rožnega venca na predvečer pogreba, svete maše zadušnice in spremljave na pokopališče. Zahvala vsem,ki ste darovali cvetje, ali pa namesto rož v spomin pokojnika poklonili dar Skladu našega bodočega Doma počitka m. Romane v Kew. Naj Bog vsem stotero povrne,kakor zna le on! Špilaijevi in Hervatinovi, Melbourne, Vic. CANBERRA, A. C. T. - Moje pismo velja g. Fale-žu, uredniku pa zahvala, če ga bo objavil. — Spoštovani g. Falež! Ko prebiram Vaš članek “Politika je vlačuga” v jan,—februarskih “Mislih”, sem zares osupnila nad takim naslovom. Prepričana sem, da nisem sama. Če ste hoteli s takim naslovom oz. člankom “vžgat”, Vam je uspelo. Mislim, da bo ta članek izpustilo bolj malo bralcev “Misli”. A vendar se mi zdi, da ljudje, ki nočejo govoriti o politiki, še ne izkazujejo zaostalosti ali nezainteresiranosti do določenega naroda, ampak preprosto nočejo izgubljati časa, ki je več ali manj dragocen, za prazno ali neprevidno govo- ričenje. To pa iz razloga, ker nekatere osebe, ki predstavljajo naše politikante, samo zlorabljajo svoj položaj in s svojim početjem grenijo življenje mnogim. Ker pa nikoli ne veš, kdo je tak, se preprosto izogibaš vseh - z drugimi besedami rečeno: previden si z uporabo ognja, elektrike itd. In ta ugodja vsak uporablja po svoji potrebi in možnosti. Zato si nikar ne belite glave, če Vam v prihodnje še kdo obrne hrbet, ko se začne pogovor sukati o političnih razmerah v naši rodni domovini. V takem primeru obrniti nekomu hrbet ni samo logično, ampak tudi modro, torej politično. Je to torej del političnega ravnanja in ta nepolitičen človek je že politik, da, kar zelo dober politik. To dejstvo temelji na pregovoru: “Previdnost je mati modrosti!” Pa naj zaključim in brez zamere! - N. N. Ker ste za uredništvo pismu dodala svoje ime in polni naslov, sem Vaše brezimensko pismo objavil. S tem pa seveda ni rečeno, da soglašam z vsebino. Pismo samo potrjuje dejstvo, kako apatični smo postali Slovenci do politike, nezaupljivo previdni, da ne rečem boječi. Od tega pa ni daleč do oportunizma, ki ob upanju na osebno korist ne pokaže hrbta, ampak ubogljivo čaka, proti svoji volji posluša in — kima. Samo upam, da bo v domovini dovolj pokončnih značajev, ki bodo na volitvah izrekli svoje prepričanje, da se končno rešimo tistih, ki so nam politiko načrtno tako omrzili. Ob teh mislih z moje strani še več spoštovanja in občudovanja tistim doma, kj se izpostavljajo in trudijo spremeniti porevolucijsko vodstvo naše matične domovine kljub negotovosti in nevarnosti za lastno svobodo. — Pozdrav! Urednik. ST. ALBANS, VIC. — Najprej bi se rada zahvalila uredništvu in upravi Misli, da kljub časovnim in finančnim težavam naš mesečnik vztraja ter živi iz leta v leto. Vsaj naš list nas druži vse skupaj in samo Bog daj, da bi bilo še dolgo tako. Že lani je naše melbournsko versko središče ograni-ziralo “Kleklarski krožek”, ki se od takrat sestaja dvakrat na mesec po nedeljski maši. Kleklanja je žal vedno manj, prelepe idrijske čipke vedno redkejše, zato pa se z Oblakovo Milko radi potrudiva ter prenašava svoje znanje tega ročnega dela drugim rokam, ki so voljne sprejeti pouk kleklanja. Prav z užitkom gledam V1KTORIJSK1M SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Ud Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 obraze, ki strmijo v lastno kleklarsko delo ter se vesele svojega napredka. Krožek ima mlade in starejše članice in kako lepa je prilika, da bi se jim pridružilo še več žena in deklet, ki jih ročno delo zanima. Toliko žena je osamljenih, saj gredo včasih moški po svojih Potih — kleklanje je odlično sredstvo za preganjanje dolgčasa, naši sestanki pouka pa tudi. Pridružite se nam, boste videle, kako hitro mine čas. Saj pravijo, sta dobra družba in dober prijatelj najboljše na svetu, pa tudi Boletova Marcela je tako zapela. Bog Pa je seveda še najboljši, da ga le ohranimo v svojem življenju, pa nam ni treba nikoli obupati. Večkrat se spomnim svoje stare matere: njen sin, k' ga je tako lepo učila, seje obrnil proč od Boga. V kotu doma so imeli po stari navadi križ in ko je prišel en večer kasno domov, je v jezi strgal križ iz kota ter ga vrgel skozi okno, da so se Kristusu noge polomile. Naj ima za slučaj, kdor hoče, a dan potem je sin padel in četudi zelo nizko, si je za vedno pokvaril hrbtenico, da še danes ne more hoditi. — Imeti Boga za Prijatelja in mu biti zvest, veliko pomeni. Le zaupajmo vanj! Blagoslovljene velikonočne praznike vsem bralcem Misli — Marija Uršič. Enako tudi Milka Oblak. SYDNEY, N. S. W. — “Demokracijo” prebiram in kar ne morem si misliti, daje tiskana — v Ljubljani. Njeni članki so odprti in informativni in čudim se ko-rajži vsem, ki so pod njimi podpisani s polnim imenom. Kot vidite, p. urednik, sem jaz še vedno straho-Petnež in nočem s svojim imenom v javnost. (Še vedno trdim: ko gre za vero ali načelno prepričanje, strah ne velja. Pokončnost ne pozna bojazni. - Ur.) Skrbi me, kaj imajo domači komunisti za bregom. Spremenili so ime in se prelevili v “socialiste”, toda ali se je res spremenilo tudi srce? V“Demokraciji” Seni bral v članku Huberta Požarnika: “... Zgodovi-na pozna marsikaj. Toda še noben imperij ni prosto-v°ljno razpadel, še nikoli niso diktatorji zaukazali svobode, nobena totalitarna država ni sama sebe hote Zrušila in nobena komunistična partija na oblasti še ni Prostovoljno sestopila. Zato se ne slepimo! ...” Res, videli bomo, kaj nam bodo prinesle prve volitve z več strankami. Kar nas je vernih, podvojimo v tem času svoje molitve za domovino. S tem bomo na daljavo gotovo lahko največ storili za razvoj demokratizacije naše rodne domovine. Žal pa opažam, daje tudi med nami veliko oportu- & Četa je zakopala svojo preminulo vojaško mulo. spomenik so napisali: “Ta mula je v življenju po-tfeno brcnila dvanajst vojakov, pet oficirjev, dva ge-nerala in eno mino.” L. & E. K. Bayside Printing Service Slovenska tiskarna Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov. Lastnik Lojze Kovacičf ^ Very Reasonable Prices ČA.H.551 7451 89 CLARINDA ROAD, OAKLEIGH SOUTH 3167 j HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD.L Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 TEL.: 465 0263 (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 nistov, ki so se ob spremembah doma potuhnili, zdaj pa naenkrat trobijo v naš rog - ne ravno preveč naglas, za slučaj, če bo treba spet spremeniti melodijo. Sem pa že raje boječnež kot pa tisti, ki menja barvo le zaradi svojih koristi. - N. N. KDO BI VEDEL POVEDATI ... ... kje v Avstraliji se nahaja MIŠA ČERIN ŽIVO-IN. Rojen je bil v Celju dne 4. novembra 1947 v družini Ivana in Cvetanke, ki preko organizacije Rdečega križa sprašujeta za svojim izgubljenim sinom. Miša se je zadnjikrat oglasil domov leta 1972 iz Sydneya, naslova pa žal staršem ni poslal. Po poklicu naj bi bil tehnik. - Če bi kdo bralcev vedel zanj, naj sporoči uredništvu Misli, ali pa naravnost na naslov Rdečega križa: Australian Red Cross Society,Tracing Agency Red Cross House, 159 Clarence Street, Sydney N. S. W. 2000. Melbournskim Slovencem se priporofca KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZ1NI MEMORIALS Proprietor: Giovanni Verga 9 TRAWALLA AVE., THOMASTOVVN,VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 478 4726 Nagrobne spomenika izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako naše delol 1 .-----------------------A 2 .-------------------E - 3 . I---------------------- 4 . Z---------------------- 5. _ o---------------- 6. S----------------------- 7 .-----------------------A 8 .-------------------I - g.----------------n-------- 10 . I--------------------- 11. - E ------------------ 12. P---------------------- Da bo malo spremembe za ugankarje, naj bo spet na vrsti Dopolnjevanka. Najti morate dvanajst pravilnih besed: 1. zlasti kuharica bi brez nje ne mogla kaj;2. hudoben; 3. svet med planinama; 4. hitrost, naglica; 5.zna-na evropska reka; 6. častno; 7. slika; 8. kovanci ga sestavljajo; 9. prek vode te popelje; 10. poklic, ki služi samo moškim; 11. vseh grdob grdoba ji pravi pregovor; 12. boječ, strahopeten. Če ste vstavili vseh dvanajst pravilnih besed, vam bo srednja vrsta črk od zgoraj navzdol povedala, kakšno ime so nekateri dali našemu svetu. Rešitev pošljite do 7. aprila na uredništvo. REŠITEV križanke prejšnje številke: Vodoravno: 1. vrednotim; 9. rime; 10. roti;l 1. hladilnik; 13. Eva; 14. voz; 17. sto; 19. kis; 20. sir; 21. sod; 23. NUK; 25. up; 26. kos; 28. do; 29. tekač; 31. oves; 32. heci. - Navpično: 1. vrhov; 2. ril; 3. Ema; 4. dede; S. orla; 6. ton; 7. iti; 8. mikro; 12. Ivo; 15. okop; 16. zid; 17. sin; 18. trud; 21. suho; 22. lok; 24. kosi; 26. kes; 27. šah; 29. te; 30. če. Rešitev so poslali: Irma Ipavec, Anica Buchgraber, sestre v Slomškovem domu, Jože Grilj, Lidija Čušin, Maria* A. Senčar, Štefka Bogataj, Ivan Prelesnik, Slavko Koprivnik, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivanka Krempl, Vinko Jager, Anica Cuderman, Jože Štritof. Žreb je izbral za nagrado Slavka Koprivnika. L—~ .nv o* + Prepričajte se - predrto vas prepričajo! + Tudi sovražniki imajo svoje prijatelje. + Neumnežem ne prepovejte misliti, ampak govoritiI + Čas je sodnik, ki sodi sodnikom. + Ko bi revolucija res žrla svoje otroke, bi že zdavnaj bruhala. + Kapitalizem je v krizi: ne more več zaposlovati delavcev iz socializma. + Na Balkanu: teza — antiteza — proteza. + Velika ideja najhitreje obsede majhnega človeka. + Na rob propada so nas pripeljali po najkrajši poti. + Kjer sekajo drevesa, ostanejo štori. + Ko človeka prisilijo, da umolkne, začne misliti. + Kult osebnosti je manjše zlo kot kult neosebno-sti. + Kadar so neumni na oblasti, se pametni delajo neumne, neumni pa pametne. + "Ali se partija lahko zmoti? " -"Načelno ja, praktično pa nikdar." - "Kako pa to veste? "Vprašali smo partijo." Zbogom, realsodalizem... Tudi ta slika ja iz ljubljanskega tiska ^ /.STrt KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole. Melbourne. Cena 7,— dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3. dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6. dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je S. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolaijev. SHEPHERD OF THE WILDERNESS Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2. dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research ('enter . USA. Cena 12,—dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderiič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,- dol. ZAPOJMO,FANTJE! je naslov žepni izdaji narodnih in ponarodelih pesmi, ki jih pojemo navadno v veseli družbi. Izdal je pesmarico izseljenski duhovnik C. Turk v Nemčiji. Vredna je cene 5,- dolaijev. SLOVENI AUSTRAUAtsl Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: nas DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street, PHILLIP (CANBERRA). \ C T . je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 11.45 p.m. Nas bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do dnige ure in od šeste ure zvečer. KADAR SI MUDITE V CANBERRI DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago /a razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! FOR ALL YOUR TRAVEL REOUIREMENTS: AIRLINES TOURS CRUISES COACHES ACCOMMODATION TRAVEL INSURANCE PLEASE CONTACT: ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, V.ctoria 3109 Telefon: 842 5666 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. ./ Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta .. . Pokličite ali obiščite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOMI DON V AL RAVEL Lic. No: 302 1 8 ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Ruad, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 rr