Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Ishala v Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemfijo za pol leta 7-90, za Četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 950 K za četrt leta 4'80 K
Pauntna ilavllka IC v.
Re klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna potit • vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
104. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 30. septembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora», IJubUana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Bodite pripravljeni!
Politične homatije v Avstriji, ki so pravzaprav zelo nepolitične, se Sučejo boljinbolj tja, odkoder ni več izhoda. Baron Bienerth, ki menda res ne razume, da je zgrešil svoj poklic, čaka pač še na čudež, a tudi on bo čakal zaman. Poluradno se razglaša, da bo dižavni zbor sklican na dan 5 aovembra. To se seveda lahko zgodi. Deu go je pa vprašanje, kaj sme baron Bienerth še pričakovati od tega.
Barometer za politični položaj je v češkem deželnem zboru. Tam pa kaže vihar. Drugače seveda tudi ne more biti, zakaj če bi bil B enerth stavil, na napravi toliko nerodnosti, kolikor jih ni napravil še noben avstrijski mini.trski predsednik, bi bil že sijajno dobil stavo. Vodja avstrijske uradne politike je namreč začel »reševati* narodno vprašanje. Najprej je ponovil greh, ki bi se že lahko imenoval podedovani greh avstrijskih vlad. Namesto da bi spoznal, da je rešitev narodnega vprašanja splošna avstrijska naloga, da se je torej te Tešitve treba pogumno lotiti na celi črti, se je spravil na Češko in hoče tam urejevati jezikovne razmere.
S takimi pokusi se ne more nikdar doseči nič trajnega, zlasti pa nič splošnega. Ca bi se tudi po« srečilo, da bi v' Pragi Čehi in Nemci sprejeli Bie-nerthove jezikovne načrte, katere je izdelala itak že Beckova vlada, bi te vendar nadaljeval jezikorni boj med Čehi in Nemci na Moravskem, Šleziji, na Spodnjem Avstrijskem. In seveda bi se nadaljeval jezikovni boj med Slovenci in Nemci, med Slovenci in Italijani, med Italijani in Nemci i. t. d. To je kr-parija, ne pa reševanja narodnega vprašanja.
Pripomniti je treba ob tej priliki, da je nezaupanje v B enerthovo metodo do skrajnosti opravičeno. Na Češkem so Nemci v manjšini, če se morajo samo tam pogajati s Čeh>, se razume samo* posebi, da bodo z veseljem spravili v žep vsak dobiček, ki ga dosežejo. Toda na Štajerskem so v večini in če bodo tam Slovenci zahtevali enakopravnost, jim lahko pokažejo osle.
Samo če se morajo vsi narodi sočasno pogajati, morajo vsi spoznati, da se nič ne doseže z diktaturo, ampak da se je treba pobotati. Tega torej Bienerth ni spoznal. A njegovo politično umevanje je še mnogo krajše. Predložil je češkemu deželnemu zboru kratkomalo svoje načrte o ustanovitvi okrožnih vlad i. t d., ter je prepustil sovražnim strankam, da sprejmejo njegove osnove. Najbrže se sedaj čudi navsomoč, da niso deželnozborske stranke srečne in presrečne, temveč da delajo to, kar bi bil moral v takih okolnostih pričakovati vsak otrok, da se kregajo.
Doslej sploh Se ni znano, kdaj bo druga ple* narna seja češkega deželnega zbora. Še manj pa v6 kdo, kako pripraviti češke in nemške meščanske stranke do dela. Če bi imel Bienerth nekaj več državniškega spoznanja, nego ga ima, bi že lahko ve* del, da se meščanske stranke v češkem deželnem zboru ne plašijo toliko jezikovnih načrtov, kolikor —- volilne reforme. Za podlago posvetovanja se lahko sprejme najslabši načrt, saj se t razpravi lahko izpremeni ves zakon od prve do zadnje besede. Toda čim bi deželni zbor začel delati, se ne bi mogel izogniti volilni reformi in tam bi bilo treba pokazati pravo barvo. Tega se boji gospoda. Zato je Češki deželni zbor neploden.
To je pa že najslabše znamenje za državni bor. Sicer ae bi moralo biti tako, ampak v Av-
striji je pač tako, da porodi blaznost na enem koncu takoj blaznost na drugem kraju. In kaj bo, če se pojavi obstrukcija zopet	v državnem	zboru?
Če bi se Bienerth	umaknil	in	prišel na	nje-
govo mesto človek, ki ve, kaj je politika, bi se morda razmere uredile. Zakaj resmga vzroka, da bi se moral razbiti parlament, ni nobenega. Toda Bienerth se noče umakniti in s tem je že skoraj povedano, da parlament ne bo sposoben za delo. Kaj pa tedaj?
Doslej ja doživelo ljudstvo s tem parlamentom samo razočaranje. Ztasti letos je bilo zasedanje popolnoma neplodno. Vlada je dobila svoj proračun, svoje rekrute, ljudstvo pa nič drugega, nogo neznosno draginjo. C?la vrata zakonov, ki bi bili imeli koristiti ljudstvu, je bila	že zrela	a	ne eden	se ni
sprejel. Ia če ostane položaj tak,	kakršen je,	tudi
ni mogoče, da bi se izvršila katerakoli socialna reforma.
Odkar se je državni zbor zaključil, ni storil Bienerth ničesar, da bi za jesen zagotovil ali vsaj olajšal delavnost parlamenta. Ia sedaj bi res bilo treba skoraj čudeža, da bi se ta parlament poprijel resnega dela. V teh razmerah se bo moralo od vlade, ki nima poguma, da bi sama šla, zahtevati, da vpraša volilce, torej da razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Zaradi tega je treba, da so volilci pripravljeni na vse. Morda bo treba iti na volišče prej, nego mislijo 1
Goriške volitve.
V Gorici, 27. septembra.
V nedeljo so bile po Goriškem toliko pričakovane deželnozborske volitve iz splošnega razreda. Dasi je ta hip definitivni uspeh še neznan, vendar že danes lahko konštatiramo, da je tocialno-demo-kratična stranka s svojim rezultatom lahko popolnoma zadovoljna Preden bo list dotiskan, dobite pač že natančno poročilo, kajti jutri, v torek, dopoldne se snide glavna komisija na škrutinij. Že danes pa je gotovo to, da je lažiliberalna stranka doživela popoln poraz, bodisi da so vsi njeni kandidatje že propadli ali pa da je ožja volitev.
Nedeljska volitev pomenja začetek političnega očiščenja na Goriškem. Socialni demokratje pač nimamo razloga, veseliti se klerikalne zmage, pač pa nam mora biti propad liberalonsko klike v zadoščenje. Da je posledica tega poraza klerikalen uspeh, je večalimanj postranska reč in končno je tudi to pozdraviti, zakaj resen boj proti klerikalizmu postane šele mogoč, kadar izgine korumpirana, vse politično življenje strupeča koiistolovska koterija, ki uganja na Goriškem svoj švindl pod imenom svobodomiselnosti.
V porazu liberalizma ni nič tragičnega, ampak neskončno klavern je. Do zadnjega trenotka so vodili volilno agitacijo na tako otročji način, da se jim je moral vsakdo smejati. Zdi se, da res niso vedeli, kako so že od vseh bogov zapuščeni in da so resnično upali na zmago; vsaj pričakovali so jo tako, kakor da jo imajo v žepu. Trudili so se res, kar se je dalo. Posebno so si prizadevali, loviti ■aše glasove, čei, da naj naši pristaši glasujejo za •protiklerikalno* listo. O »uničenju črnega klerikalizma* se je mnogo deklamiralo in na Vipavskem se je demagogom celo posrečilo, poloviti s to hinavščino glasove nekaterih i nami simpatizirajočih volilcev. Rešilo jih to farizejstvo ni, delavstvo pa bo storilo prav, Če si zapomni dotične agitatorje, zlasti nekatere učitelje, ki se ob vsaki priliki rote, da so socialisti, pa so sedaj
agitirali proti nam celo z nepoštenimi sredstvi.
Poraz psevdoliberalizma je povzročil med našimi zavednimi pristaši neprikrito zadoščenje. Najboljši sodrugi smatrajo za svojo zmago, da je strt liberalonski terorizem in vriskajo veselja. Morda se bo to komu v drugih deželah čudno zdelo. Ampak kdor pozna razmere na Goriškem, bo razumel to radost in vedel, da je opravičena. Socialna demokracija ni imela nikjer tako podlih, farizejskih sovražnikov; nobena stranka je ni tako infamno sramotila, kakor lažiliberalna, da?i je vedela, da ne more brez nas doseči nobenega uspeha. Dovolj je, da se spomni goriški socialist na zadnje ožje volitve. Beračili so takrat za socialistične glasove, prisegali so, da nimajo nobenega stika s stavkokazno N. D. O., kadili so socialni demokraciji in čim so j h socialno-demokratični glasovi rešili, se je svojat zagnala v socialno demokracijo z obrekovanjem, z blatenjem, z najpodlejšimi lažmi, tako da se je moralo vsakomur zgnusiti,
Zato bi bilo tudi naravnost žaljivo za naše sodruge, če bi jim še eukrat priporočali, naj gredo reševat to propalo družbo. Ne vemo še, ali bodo ožje volitve ali ne, ampak če bodo, je že danes gotovo, da ostane naša stranka doma in prepusti nasprotnikom, naj se sami koljejo, kakor se hočejo in znajo. To seveda še ni oficielni sklep, a kdor pozna razpoloženje med našimi pristaši, je že danes prepričan, da je vsak drug sklep nemogoč. Tudi ne dvomimo, da nam ga izvrševalni odbor odobri.
Da dobe naši čitatelji čim jasnejšo sliko, podajamo v naslednjem število naših glasov pri letošnjih in pri zadnjih volitvah, da se spozna izprc-memba.
Dobili so glasov:
V občini:	Letos			Lela 1907	* s cx ca	ra JD r=i r*~«
	Tuma	Marica	VrCot			
Nabrežina . .	190	187	190	89	101	_
Podgora . . .	182	174	174	126	56	—
Solkan....	125	125	115	62	63	—
Šlandrež . . .	87	86	87	22	65	—
Sjvodnje . . .	74	75	73	9	65	—
Miren ....	49	49	49	27	22	—
Ssmpolaj . . .	64	64	64	32	22	—
Vrtojba1). . .	106	106	106	96	10	—
Divača ....	43	43	43	—	43	—
Cerkno1) • . .	46	46	46	96	—	10
Slivno ....	34	34	34	1	33	—
Opatje selo . .	7	20	19	2	17	—
Belje ....	3	3	3	3	—	—
Brstovica. . .	18	18	18	—	18	—
Renče ....	2	2	2	1	1	—
St. Peter . . .	1	1	1	1	—	—
Sv. Križ®). . .	14	14	15	7	7	—
Ajdovščina . .	4	4	. 4	—	4	—
Movhinje . .* .	1	4	1	—	4	—
Tolmin . . .	12	8	8	—	12	—
Sv. Lucija . .	25	25	25	12	13	—
Kanal ....	5	5	5	7	—	2
Log		8	8	8	—	8	—
Sežana....	8	8	8	7	1	—
Skrilje ....	16	16	16	7	9	—
Grahovo . . .	18	18	18	7	11	—
Huda južna .	14	14	14	1	13	—
Rihenberg . .	2	2	, 2	■ —	2	—
Velike Zabije .	3	3	3	—	3	—
Ponikve . . .	1	1	1	—	1	—
Skupaj.	1162	1163	1152	615	604	12
*) V Vrtojbi ]6 do 40 zidarjev socialistov, ki so še izven dežele na delu, sicer bi imeli tam okrog 150 glasov.
2) Zidarji iz Otaleia in Cerknega so večinoma še »ven dežele na delo.
!) V Sv. Križu je dobil sodrug Vrčon pri zadnjih volitvah 55 glasov, toda njegova sodruga le po 7; sedaj so glasovi komprktno oddam.
Manjka mi še poročilo r. Devina in s Povirja t'r pregled občin, v katerih so za naše kandidate oddani posamezni ali pa maloštevilni glasovi, ki se navadno izkazujejo kot »razpršeni*. Ako bo poročilo glavne komisije tudi glede na ts glasove točno, se skoraj gotovo izkaže, da smo dosegli 1200 glasov, kar se mora označiti za velikanski napredek, zlasti spričo terorizma, ki se je vpil ob teh volitvah.
*
Poročilo je za vse naše sodruge, ki jim je razvoj strarke na srcu, zelo poučno. Iz njega pred vsem lahko spoznajo, kako potrebna je za našo stranko organizacija. Socialna demokracija ne more delovati s frazami, ki za trenotek lahko zsslepe. Uspehe lehko dosega samo tam, kjer ima prepričane pristaše. In za to je potrebno dvoje: Dobra organizacija in tisk. Povsod, kjer imamo dobro organizacijo in kjer sodrugi redno čitajo naše časopisje, smo dosegli uspehe; tam, kjer še nimamo organizacije, nismo dobili glasov. Naravnost velikanski napredek vidimo v Solkanu, Podgori, Šempolaju, Nabrežini, Vrtojbi,^Standrežu, Sovodnjth Prav v teh krajih imamo dobre organizacije, prav tukaj čitajo delavci in se politično poučujejo.
To je torej nauk, ki ga mora vpoštevati vsak 1 sodrug. Naša politična organizacija se mora razširiti po vsej deželi ter povsod izpolniti, če hočemo priti do zmage. Agitacija se ne sme ustaviti niti za hip in vsak sodrug mora postati agitator.
Sedaj se začenja boj proti zadnjim ostankom liberalizma, a glavna vojna proti klerikalizmu. Zavedati se moramo, da narašča poslej tudi naša odgovornost. Glavni politični boj se izvojuje tudi na Goriškem med klerika-'~~~i1zmom in socializmom; naša naloga je torej, organizirati protiklerikalno ljudstvo v deželi, da bo zmožno, z vso močjo nastopiti proti zadnjemu sovražniku, ki nam ostane. Naj se sodrugi spomnijo, da bomo morda prav v kratkem zopet poklicani na bojišče, ker nihče ne ve, kdaj bodo potrebne nove volitve za državni zbori
Socialni demokraciji na Goriškem se je odprla pot. Naša ideja je prišla ljudstvu v srce. Ne le industrialni delavec, ampak tudi marsikateri mali kmet se je prepričal, da je edina pomoč v demokraciji in v socializmu. To pokazuje lepo število naših glasov v Vrtojbi, v Sovodnjah, v Štand-režu. Pojdimo torej z novim pogumom na delo in zmaga bo naša.	Josip	Petejan.
Volitve v Furlaniji.
V	italijanskem delu goilške dežele bode ožja volitev med italijanskimi liberalci in klerikalci. Italijanska socialistična stranka je nazadovala za nekoliko glasov zlasti v Goric«, ker je njena organizacija absolutno nezadostna in ker je bil tudi kc-ruptni terorizem italijanskih nacionalistov tako nezaslišan kakor še nikdar ne. Na vsak način se bodo morali italijanski sodrugi bolje poprijeti dela, nego doslej.
Poleg tega pa nas zanima še nekaj. »Združene* slovenske narodnjaške stranke so kandidirale tudi v italijanskem delu dežele, češ, da pokažejo moč Slovencev v Gorici. Ge bi bili nalašč hoteli škodovati političnemu položaju Slovencev, ne bi bili mogli ravnati boj nerodno. Pri zadDjih državnozborskih volitvah se je oddalo v Gorici še 970 glasov za slovenskega kandidata; sedaj so jih dobili v mestu in v Furlaniji skupaj komaj 640. To je sramota, da ji ga ni para in seveda se ni čuditi, da kriče italijanski narodnjaški listi, da ni Slovencev v Gorici. Odgovornost za to blamažo pa ne zadene nikogar druzega nego narodnjakarje, ki nimajo nič druzega, nego dolge jezike. Ge so postavili kandidate, je bila tudi njihova dolžnost, pridobiti jim glasove tam, kjer jih je kaj. A gospodje so si hoteli napraviti kaj lahko delo. Namesto da bi bili šli med narodnjaške Slovence, pa med njimi agitirali in jih organizirali za volitve, so zapeli socialistom tisto bedasto pesem, ki ne izvabi nobenega mačka več iz zapečka, da je »izdajalec* naroda, kdor ne glasuje po njihovi komandi. Gospodje so res preveč naivni. Slovenski zavedni socialist ve predobro, da koristi svojemu narodu najbolj, če pomaga socialistom do zmage. Ampak do čim so uganjali gospodje to neumno agitacijo, so jim italijanski nacionalni vozili njihove ljudi pijane na volišče,
glasovat za italijanske nacionaice. Absolutna politična nesposobnost narodnjakarjev se kaže, kamorkoli človek pogleda. In za Slovence ne bo boljš h j gasov, dokler ne izgine ta svojat.
Splošno delavska zveza »Vzajemnost*.
Pred krafVim se je v Ljubljani ustanovilo novo društvo z imenom »Vzajemnost* in k’jub krati” dobi svojega obstaoVa ima že lepo število članov. Seveda se mora to smatrati šele kot začetek, cilj pa bo dosežen šele tedaj, ko bo vsak ljubljanski sodrug član tega društva.
Ge bi kdo vprašal, čemu je bilo treba »Vza-jemnosti*, ko je že poleg poetične organizacije lepa vrsta strokovnih in se snujejo že tudi razne gospodarske organizrcije, je odgovor vendar lahak. Z razvojem stranke naraščajo njene naloge in vsaka se mora izvršiti, če se noče, da bi gibanje obtičalo. Vsako delo je pa le tedaj uspešno, če ima pravo podlago in če je prav organizirano. Za raznovrstne naloge pa primanjkuj* stranki primerna organizacija in to vrzel ima izpolniti novo društvo.
Predvsem se bridko čuti, da nima stranka v Ljubljani nobene organizacije, ki bi obsegala vse pristaše. Strokovna organizacija je osnovana na strokah — to- se razume samobsebi. A tudi v vseh strokovnih organizacijah skupaj še niso vsi pristaši stranke, zakaj mnogo je, žal, ša takih, ki iz raz-ličaih — seveda netehtnih — razlogov niso člani 1 strokovne organizacije, nekoliko je tudi takih, ki sploh še nimajo primem h strokovnih društev.
Politično društvo v sedanjih razmerah ne more niti dajati piistrt šja vsem članom stranke. S svojim društvenim pravom je Avstrija tako zaostala, da je civiliziranega človeku sram. Štiriindvajset ur, preden doseže mož štiriindvajseto leto, se ne sme biti član političnega društva; ženi je vstop v politično društvo kratkomalo prepovedan in enako so usta zamašena človekn, ki nima državljanske pravice v Avstriji, pa četudi živi od mladih neg v tej državi, Dokler velja reakcionarni zakon, ne bo nikdar mogoče, na podlagi članstva političnega društva poznati člane stranke.
To je vendar prvi pogoj za stranko, ki hoče biti sposobna za delo. Zaradi zastarelosti in nesmiselnosti zakona ne more stranka čepeti za pečjo. B«lo bi seveda bolj primerno, če bi mogla politična stranka postaviti vso svojo organizacijo na podlago političnih društev. A dokler je to nemogoče že radi tega, ker ne smejo politična društva stopati v vzajemno dotiko, se morajo iskati druga pota.
»Vzajemnost* ima toraj namen, zbrati vse sodruge v Ljubljani v eno organizacijo, da se omogoči enotno nastopanje za vsak slučaj. Seveda s katastrom pristašev ne mora biti izpolnjena društvena naloga. »Vzajemnost* mora prevzeti vse liste dolžnosti, ki se pojavljajo v življenju stranke, za katere pa ni poskrbljeno v politični in strokovni organizaciji.
V to vrsto je všeti predvsem izobrazbo, ki se je v stranki od nekdaj smatrala za jako važno stvar. Znano je, da so bile prve organizacije, ki so jih osnovali socialistično - misleči delavci, izobraževalna društva. Kmalu se je seveda pokazalo, da to ne zadostuje. Izobraževalna društva so se jela umikati strokovnim organizacijam, ki so imele voditi gospodarski boj za izboljšanje delavskega položaja, brez česar je vsak napredek delavskega ljudstva nemogoč. Strokovne organizacije so hotele in imele prevzeti tudi izobrazbo svojih članov in ne da se tajili, da so marsikaj dobrega storile tudi na tem polju. Zlasti so, kjerkoli so bile kaj močnejše, urejevali knjižmee in tako posredovale članom dobro berilo. Vendar pa niso mogle storiti nič popolnega, ker je vsakdanji gospodarski boj preveč obremenjeval njihove moči. Pokazala se je povsod potreba, ustanoviti za izobraževalne svrhe posebne organizacije, ki so v velik h industrialnih središčih dosegle že visoko stopnjo. Delavska šola v Berlinu, potovalni kurzi po Nemčiji, tudi strankina šola na Dunaju so zavodi, ki se lahko pokažejo. Pri nas se seveda še ne more misliti na to, da bi tekmovali ž njimi. Za to smo še premajhni in presiromašn«. Ampak treba je vendar začeti, odnosno nadaljevati, kar se je že začelo.
»Vzajemnost* ima torej prevzeti izobraževalno delo, za sedaj v tistih mejah, ki so mogoče, delati pa ima na to, da se sčasoma dosežejo vsa potrebna sredstva, da dobe tudi slovenski delavci lahko vso izobrazbo, ki jo vživajo tovariši drugih narodov.
V	zadnjih časih so se pojavile med sodrugi tudi druge želje. Delavci hrepene tudi po razvedrilu, nekateri bi se radi bavili z zdravim športom, a radi bi tudi to imeli pod svojo streho. Starejša želja je že, da bi delavstvo dobilo reden pevski zbor. Marsikateri sodrug bi rad telovadil, drugi bi poleti radi šli semtertja v hribe. Vsem tem namenom hoče služiti »Vzajemnost* in če se ji naloga posreči, bo to gotovo v korist stranki, ki potrebuje duševno in telesno zdravih in krepkih članov.
Da doseže novo društvo svoj namen, je treba predvsem, da mu pristopi vsakdo, ki hoče veljati za socialnega demokrata. Želeti bi bilo, da se to zgodi čimprej.
Iz stranke.
o Jugoslovanska konferenca. I.vrševalni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke je na zadnji seji sklenil, da se skliče jugoslovanska konferenca, ki se je spomladi radi kritičnega političorga položaja odg dila, na dan 31. oktobra in 1. novembra v Ljubljano. Vabila na konferenco se že razpošiljajo.
o Goriški zaupniki so imeli dne 23. t. m. sejo, na kateri se je sklenilo, da stopi stranka v kmečkih občinah s Svojimi kandidati v boj. Vse sodruge torij opozarjamo, da začno takoj z agitacijo po kmečkih občinah.
o Izredna seja goričkih zaupnikov bo nocoj, v četrtek zvečer v Gorici. Sklep se takoj razglasi.
o Goriški sodrugi, ki imajo nabiralne pole za volilni sklad, so naprošeni, da jih vrnejo tajništvu, ki nujno potrebuje nabrani denar. Imena darovateljev se objavijo prihodnji teden.
Domače vesti.
— Liberalne vrste na Kranjskem imajo od dnedodne več lukenj. Tragikomedija I Človeku se gabi, če vidi ljud«, ki so se še včeraj širokoustilii s svojim liberalizmom, s svobodno mislijo in bogve s kakšnimi ideal«, danes v predsobju Šušteršiča in tovarišev, z najpobožnejšimi obrazi. In koliko jih je! In kakšni levil Cernu, za vse križe, je še libe-beralna stranka na Slovenskem? Edino zato, da imajo klerikalci svoj rezervoar. Žalostno, če ljudje še ne razumejo, da je pogin liberalizma edina rešitev pred klerikalizmom.
— ..Slovenski Narod" v boju za Bienerthovo Vlado. Znano je, da je Benerthova vlada izmed vseh vlad, kar jih je v zadnjem času nadlegovalo nesrečno Avstrijo, najzanikrnejša, najnesposobnejša in najpristranejša. V narodnem oziru ni Bienerth drugega kot eksponent nemškega nacionalizma, v kulturnem oziru čisto navaden škofijski eksekutor. Pod njegovo vlado bodo ljudje skoraj pozabili na pojem politične svobode; še nikoli se ni tako gaz lo tiskovne svobode kot sedaj, odkar Avstrija boleha na Bienerthu. In za tega Bienertha hodi »Slov. Narod*, hodijo liberalci danzadnem v ogenj in ga zagovarjajo pred slednjim človekom, kdor jih le hoče poslušati. O Bienerthovem kabinetu piše: »zdaj je na krmilu ministrstvo, ki je res kaj storilo za Slovence ...» Ljudje so mislili, da je saj nacionalizem slovenskih liberalcev zanesljiv in veren. Toda, kot kaže kompanja za Bienertha, vlada v vsej liberalni stranki narodna morala dr. Oražaova. Kupčija je kupčija I
— Bvojim naročnikom, ki jim je pitekla naročnina, priložili smo današnji številki čeke, da nam nakažejo naročnino. Kdor neče, da se mu ustavi list, naj se posluži čeka.
Naročajte in širite naš list!
Zadnje vesti.
Goriške volitve.
Gorica, 29. septembra, Končni izid volilve v splošni kuriji v slovenskem delu je sledeči:
Vseh oddanih glasov je 21 219 veljavnih . . • . . 21.051 neveljavnih ....	168
razcepljenih ....	89
Dobili so:
Naši kandidatje:
Dr. Tuma ..... 1188 Vrčon . . . . . . . 1183
Marica................1181
Klerikalni kandidatje:
Jerič.................10.534
Manfrela.............. 10477
Fon............../	.	10 474
Llberalno-agraral kandidatje:
Križnič................ 9429
Franko ................ 9358
Strekelj............... 9343
Ker iznaša absolutna večina 10.527 glasov, je Jerič izvoljen. Štrekelj, ki ima med liberalci ni klerikalci najmanj glasov, je propadel; ožja volitev pa je med klerikalcema Manfreda in Fon ter agrarno-liberalcema Križnič in Franko.
Ožja volitev je v torek, 5. oktobra. Glasovi, ki jih navaja uradno štetje kot neveljavne in raz-
cepljene, so bili večinoma namenjeni našim kandidatom.
Italijanski socialisti so	d..bili v	Furlaniji:
Tonet.................121G
Vinntin...............1212
Povodnik..............1198	glaov.
/ Tudi med temi je pr cej glasov slovenskih sodrugor.
Zaupniki jugoslovansko socialno-demokratične stranke imajo jutri večer (četrtek) posvetovanje, da sc definitivni dcloči taktika za ožje volitve. Že sed8j opozarjamo vso sodruge vohlce, naj se strogo drže sklep*, k; se jim takoj mglasi in naj pokažejo, da si ne dajo od nikogar omajati discipline. Kakor so pr glavni volitvi nastopili samostojno, naj ostanejo krepki tudi nadalje.
Zagorske ebčinBke volitve Z a g o r j e ob Savi, 29. septembra Kakor smo že poročali, sta se združili obe meščanski stranki pri občinskih volitvah. Isti liberalni voditelji, ki so pri zadnji birmi trobili na piščalke in pljuvali, ko se je peljal škof Jeglič iz Zagorja, kakor tudi tisti župnik, ki jih je smatral takrat za divjake, so volili sedaj skupno odbornike. Izvoljeni sta od socialnih demokratov JikobKraj-šek s 120 in Cobal s 118 glasovi, v-manjšini so pa ostali socialni derookratje: Razboršek Alojz s 118, Galle J že s 118, Repovš Jožif s 114 in Franjo Sitter s 112 glasovi. Od kompromisne liste liberalcev in klerikalcev so izvoljeni: Bajcer Ivan s 121, Flisek Karol s 120, Šikovc Jjžtf s 123 in Medved Martin s 125 glasovi, v manjšini sta ost»la: Lamper Šltfan s 118 in Koprivc Tomo s 118 glasovi. Cobal je bil po žrebanju izvoljen med tistimi petimi, ki imajo enako po 118 glasov. Če se pomisli, s kakšnim terorizmom so delali nasprotniki ves čas med volitvami, se mora smatrati izid volitve za jako časten. Natančnejše poročilo objavimo v prihodnji številki.
Deželni zbori.
Češki deželni zbor.
Praga, 29. septembra. Sprava med C hi in Nemci se je razbila. Dr. S k ar d a je naznanil v imenu čeških meščanskih strank dr. Eppingerju, da Cehi ne opuste od svojih zahtev, ki se tičejo dnevnega reda, temveč hočejo, da pridejo na dnevni red prve seje volitve deželnega odbora in sklep o komisijah, na drugi seji pa se imajo voliti komisije. Eppinger je naznani predsedništvu nemških strank Škardovo izjavo. Nemške stranke so sklenile, da ostanejo na svojjm Bta'išču
Praga 29. septembra. Najvišji deželni maršal Lobkovic je izjavil nemškim strankam, da smatra svoje posredovanje za končano, ker se je v teku zadnjih dni prepričal, da je nemogoče misliti na spravo obeh nacionalnih taborov.
Praga, 29.'septembra. V čežiih krogih je vsled tficielne izjave o razbiti spravi veliko razburjenje in javno se govori, da bo odgovor na obstrukcijo v deželnem zboru češka obstrukcija v državnem zboru. Misli sp, da se deželni zbor že jutri odgodi. Neki vodja agrarcev je izjavil, da bodo Čebi takoj začeli z obstrukcijo, čim se snide državni zbor in da bodo odklonili vse Bienerthove poskuse glede na delavnost parlamenta.
Praga, 29. septembra. V političnih krogih se splošno sodi, da deželni zbor ne bo imel več seje.
Praga, 30. septembra. Včerajšnji »Prager Tagblatt" naznanja, da bo deželni zbor še enkrat sklican meseca decembra in mu bo predložen proračun. V političnih krogih ne dvomijo, da bo tudi v decembru zasedanje brezvspešno in da se tedaj deželni zbor razpusti.
*
Kranjski deželni zbor ima v petek sejo.
Korofcki dežela! zbor. Celovec, 29. septembra. Poslanec Burger je danes vložil tendenciozno interpelacijo radi vpadov kranjskih Slovencev v boroveljski okraj.
Štajerski dežefni zbor. Gradec, 29. septembra. Socialni demokratje so vložili predlog, da se vpelje splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica za deželni zbqr. Predlog je vteme-ljeval poslanec Res el, ki je osto napadel nemške nacijonalce. Po zaslugi je prijel tudi slovenske klerikalce radi brezvestne obstrukcije v državnem zboru. Klerikalci so rohneli. Bili so tembolj divji, ker so se že poprej spopadli z dr. Kukovcem, ki je govoril o splošni volilni pravici.
Država! zbor. Dunaj, 30. septembra. V krogih nemških poslancev se zatrjuje z vso odločnostjo, da se snide državni zbor na vsak način 20. oktobra.
Ogerska kriza. Budimpešta, 28. septembra. Današnja seja zbornice se je izvršila, kakor je bilo dogovorjeno. Izven programa je bilo le to,
da je hotel poslanec. N a g y interpelirati radi imenovanja predsednika kraljevske kurije in da predsednik Just ni dovolil interpelacij?. Wekerle je nainan>I, da je vlada poJala demisijo, ker je imela dolžnost, voditi poste ssrao do državnozborskega zasedanja. Ko je Wekerle omeni', da je prenehal.-) sodelovanje strank, na kutero se je vlada opTrala, so zadoneli kl:ci: «Bil je že za inji čas». Dalje je naznanil, da je kralju priporočil, naj povabi voditelja parlamentarne večine Košuta. Na to so ne-odvišnjaki viharne aplavdirali.
Potem je Hollo predložil poročilo bančnega odseka. Itrazil je željo, da bi se kriza kmalu in ustavno rešila. Dajal je, da volilne r< f rrae ne more iivesti koalicija. Neodvišnjaška stranka je po drgovoru s krona odstavila vojaška vprašanja, ne more se pa zahtevati od nje, da bi opustMa samo-slalno banko, ki je važna točka njenega programa. Neodvisna stranka ne bo nikdar zatajila svojih načel, da bi se ohranila na vladi (pa jjih je ne le zatajila, amnak popljuvala in poteptrla, da je prišla do vlade! Op. ur), zato pozdravlja svojega voditelja Košuta, ki je izjavil, da gre v opozicijo, če ne more uresničiti svojih idej (pa tega še pred tržmi dnevi sam ni vedeli Sicer pa itak nima druge ideje, nego dobro živeti in imeti okrog sebe četo petolizcev, ki slave njegivo puhloglavost).
Nato so govorili Molnar, M e z off v, Rumun Mihali in Nagy, potem pa Wekerle, ki je razlagal, zakaj da njegova vlada «ni mogla» izvesti vol lne reforme. Napadal je seveda neraadžarske narodnosti in se jezil, da v E/ropi ne verjamejo' vrč oficielnim madžarskim lažem. Košutovce je razjezil, ker je dejal, da ni pristaš samostalae banke in povedal resnico, da so v naši dobi potrebna velika gospodarska področja.
Budimpešta, 28 septembra. Ogrska socialna demokracija je za pondeljek večer naznanila sprevod po mestu, o katerim je hotela demonstrirati 2a sp1; šno voblno pravico. Bečarska policija je prepovedala obhod, češ, da bi se lahko nepošteni elementi pridružili poš(en;m delavcem. Stranka je na to sklicala celo vrsto shodov in po shodih je pozvala delavce na demonstrac-jo, ki bi se bila izvršila v najlepšem redu, če ne bi bili surovi pandurji brez vsakrga pametnega razloga začeli napadati delavce s sabljami. Vsled tega je mnotjo ljudi ranjenih, nekateri celo težko. Cela manifestacija pa je bila impozantna.
Budimpešta, 30. septembra. Ministrski predsednik Wekerle se je včeraj odpeljal na Dunaj in pride danes na avdienco k kralju.
Budimpešta, 29. septembra. Justh je imel dane'! daljšo konferenco s Košulom, na kateri je bil tudi Apponyi navzoč. Košut razglaša danes, da bo na svoji avdienci poskusil, Č8 je mogoča parlamentarna rešitev krize. Njegov načrt obsega sledeče:
1. Vladar naj imenuje ministrstvo izmed ne-odvišnjakov, med katerimi naj bo en zaupnik krone.
2. Novi kabinet naj ima provizoričen značaj.
3. Bančni privilegij se provizorično podaljša za tri h ta, nova vlada pa ima vse pripraviti za ustanovitev samostalne banke. Novi kabinet naj bi tudi Vdelal volilno ref irmo. (Amp?k kakšno ?)
Švedska stavka. S t o k h o 1 m , 29. septembra. Posredovanje državnega komisarja med delavci in podjetniki se je razbilo.
Balkanske homatije. Zagreb, 29. septembra. Kljub temu, da oporeka srbska vlada vsem vestem o protidinastičnem g'banj n, se vendar v lf0g'b, ki pomajo srbske mmere, sod:, da je Pelrov prestol zelo omajan. Z? pred meseci se je širil glas, da mislijo ntlri krrgi spraviti angleškega vojvodo Coroaughta na srbski prestol. Sedaj se poroča, da je v ta namen prava zarota, kateri je baje biv i mnistor Genči6 na čelu. V zaroto je baje vpletenh tudi mnogo častnikov. C? je v deželi mnogo ljud:, Vi bi želeli tujega princa za kralj?, je dvomljivo, popolnoma gotovo pa je, da se opaža po vsej deželi nezadovoljnost s Petrom in z dinastijo sploh.
Kotor, 29. septembra. Iz GeHnj se poroča, da so zasledil vojaško zaroto proti knezu.
Carigrad, 29. septembra. Neki črnogorski major, drug črnogorski čas'n»k s tremi spremljevalci in neki podčastnik sn pribežali iz Črnegore v Turčijo in prosijo, da bi jih sprejeli v turško vojsko.
Protestna stavka v Tridentn. Triden*, 28. avgusta. Protestna stavka, ki jo je priredila socialno - demokratična stranka radi izsroaa urednik.*, pr> fesorja Mussolinija, se je po 24urnem trajanju v Tridentu in Roveretu v redu zaključila.
Španija. Madrid, 29. septembra. Ministrski svet jo sklenil, predložiti kralju tri dekrete na potrdilo. S prvim se preklicuje izjemno stanje v deželi, razen v Barceloni iji Geroni, z drugim se sklicuje parlament, s tretjim se razpisujejo volitve za generalnisvet.
Madrid, 29. septembra. Španske čete so zasedle Selvan y Maroku.
Shodi.
Lesni delavci v Ljubljani imajo v nedeljo, dno 3. oktobra v salonu gostilne «pri Levu* na Marije Terezije cesti splošen sbod, na katerem se bo razpravljalo o važnih zadevah. Dolžnost lesnih delavcev je, da gotovo pridejo. Začetek shoda ob 9 uri popoldan.
Dopisi.
Trst. (Zakaj je Jedrejčič izstopil iz organizacije uslužbencev glavnih skladišč in z a kaj mu delavstvo večne zaupa?) Mi 1 li smo, da bo mož, ko se je sam ubil, sedel svoje življenje v kotičku ter da se ne pokaže več na politični ali organizatorični oder, zategadelj nismo dosedaj hoteli objaviti ničesar o njegovem nekorektnem postopanju v organizaciji in napram organiziranemu delavstvu. Nikdar ni bil odkritosrčen prijatelj organizacije, ker je hotel delavstvo vedno izkoriščali za svojo osebno korist. Leta 1899. do 1899 se je pričelo prvo gibanje med delavci glavnih skiadšč, seveda brez organizacije; na čelu so bili Jedrejčič, Jernejčič in pokojni narodnjak Bu-kovič. Sklenilo se je na shodu, vložiti memorandum. Na podlagi tega se je delavcem malenkostno iz-bol šila plača, in sicer največ vsakemu po K 1‘20 do 2 K na teden. Ze takrat so vsi drugi odborniki mislili, da bo mogoče po tej mali regulaciji ustanoviti organizacijo; to pa ni bilo mogoče, ker je J drejčič spravi} v žep svotico kronic, ki so jo bili delavci m^a seboj nabrali iz hvaležnosti. O tem ni J drejčič ostaliru odbornikom nič povedal, šele po par letih, ko je slutil, da so drugi izvedeli, je to priznal in rekel, da je prevzel svoto zato, ker se je nahajal v slab h razmerah. Zadnje mesece lita 1905 se je pričelo zopet gibanje. V odboru je bil Jedrejčič; njegov namen je bil zopet delati za ustanovitev organizacije, a samo za to, da se za trenotek izkoristi solidarnost tržaškega delavstva. Ali stvar ni š'a gladko; večina odbornkov je bila za to, da se ustanovi organizacija in potem šele napravi memorandum. Jedrejčič se jo moral temu pokoriti. In res se js ustanovila organizacija in dne 6. marca 1906 se je vložil memorandum. Toda ko je bilo mezdno gibanje takorekoč na vrhuncuj js pričel Jernejčič pretiti z demisijo zaradi svojih fi lanciein h razmer, češ, da je organizacija kriva, da se nalia;a v takem položaju. Drugi odborniki, ki niso napravili niti koraka manj kot on, so trdili, da to ni res, ker drugače bili tudi oni v takih razmerah. Da ne bi trpelo društvo in sploh solidarnost in ugled ysega gibanja, se je po iniciativi nekaterih, sk'ica!o ožje zborovanje, na katerem se je razpravljalo o situaciji. Sklenilo sa je, da bo 60 zanesljivih članov vlož'lo privatno po 10 kron, da se s tem pomore Jedrejčiču. V ta namen je bil izvoljen poseben blagajničar, ki je plačeval Jedrejčiču račune. Jedrejčič pa je v tem času še vedno pijančeval, toda ko so dotični obvezniki to uvideli, so odpovedali nadaljno plačevanje, vendar so do teg* časa plačali 7a Jedrejčiča 388 kron.
Meseca novembra 1906 je bila splošna regulacija mezde (odgovor na memorandum). Navdušenje delavcev je hotel Jedrejfič izkoriščati v s'oj namen. Hodil je okoli delavcev ter se pritoževal o svoj h razmerah ter govoril o svojem požrtvovanju zaradi organizacije. Dobil je človeka, ki je bil v organizatorčnem oziru malo poučen in mu nasvetoval sledeče: Naša organizacija bo sedaj prešla iz lokalne v centralistično, kapitala ima od 4000 do 5000 kron; ta kapital je mrtev. Znoenila sta se torej, da bo dotičnik predlsgd ra zborovanju zahvalo odbornikom ter da se jim izkaže hvaležnost s tem, da se sklene dati od mrtveca kapitala odbornikom sledeCe svote: Jedrejčič Ivan 600 kron, Jernejčič Anton 400 kron, Ranapot 400 kron, Novak 300 kron in pa Skočaj 300 kron. Skupaj torej 2000 kron.	•
priredi v nedeljo, dne 3. oktobra = ob 4. nri popoldne == o areni »narodnega doma" ueliko
vinsko trgateo.
Svira orkester na lok. — Po trgatvi ples in prosta zabava. — Na sporedu je še več drugih zanimivosti, tako, da bo vsak našel prijetno zabavo, plesalec aH neplesalec, star ali mlad. — Vstopnina:
V	predprodaji 50 vinarjev, pri blagajni 60 vinarjev. Otroci do 14. leta so vstopnine prosti. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri vseh kovinarskih zaupnikih ter v društvu in pri strokovnem tajništvu v Šelenburgovi ulici št. 6 II. Odbor.
Priporočamo našim gospodinjam pravi :60Y* kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
II. z«8 n, ¥ 1181, M t v,
...
Nagovor Jedrejčifia je bil o »mrtvem* kapitalu,
navduševal je navzoče, da sprejmejo ta predlog;. Nasorotuo stališče sta zavzela Anton Jernejčič in A. Novak; povdarjala sta, da bi se sramovala vzeti težko prisluženi delavski denar, ki mora biti namenjen v podporo revnim članom ter revnim vdovam in sirotam organiziranih delavcev. Na to je seveda predlog padel »a ž njim tudi Jedrejčič, ker ni dosegel svojfga namena. Samoumevno je, da Jedrejčič sedaj kritizira socialiste in orgmizac jo, Ctš, da niso pravi; za prave smatra najbrž one, ki hočejo društveni kapital razdeliti med seboj. Med delavstvom, razveš par narodnjakarjev, nima nobenega zaupanja, pač pa mu zaupa g. Mandič in N. D. O. Narodnjakarji mislijo, da so z Jedrejčičem mnogo pridobili. Mi pa jim voščimo — največ g. Mandiču — dober tek.
Društvene vesti.
§ Ljubljanska podružnica kovinskih delavcev
priredi v nedeljo 3. oktobra v areni »Narodnega Doma* veliko veselico pod naslovom »Vinska trgatev*. Svira orkester na lok. Začetek ob 4. popoldne. Spored jako zanimiv in zabaven. Vstopnina zoaša v predprodaji 50 vin., pri bUgajui 60 vin.; otroci do 14. leta prosti. V^topn ce je dobiti pri vseh zaupnikih, v društvu ter pri Strokovnem tajništvu, Šelenburgova ulica št. 6/11. Ker je čisti dohodek namenjen v dobrodelne svrhe, priredba pa stane mnogo troškov, vabi vse kovinarje in prijatelje kovinskih delavcev k obilni udeležbi	odbor.
§ Vinsko trgatev priredi strokovno dtuštvo krojaških pomotnikov v nedeljo, dne 3. oktobra 1909 v gostilni g. Fr. Pocka, Florijanska ulica 6 Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 vinarjev.
§ Plesne vaje članov Splošne delavske zveze »Vzajemnost* v Ljubljani se prično v nedeljo 3. oktobra ob 3. popoldne v salonu bivše Hafnerjeve pivnice na Sv. Petra cesti štev. 47. Vaje se hodo vršile v vseh navadnih in modernih plesih po najnovejši metodi. Vadilo se bo vsako nedeljo od 3. popoldne naprej, izjemoma pa tudi ob praznikih in drugih dnevih, kar se bo vselej še posebej Naznanilo. Salon je prenoyljen in nalašč urejen za ta namen. Podrobnejša pojasnila se dobe v društvu in na lici mesta. Vabi se k obilni udeležbi. Po članih vpeljani gostje dobrodošli.
§ Sodrnflom telovadcem v Ljubljani na sna-nje. V področju Splošne delavske zveze »Vzajemnost* v Ljubljani se je ustanovil telovadni odsek, ki takoj prične z rednimi vajami, čim bo rešena prošnja, ki se je predložila občinskemu s\6tu za prepustitev telovadnice na 1. ali pa II. mestni deški ljudski šoli. Sodrugi, ki so že telovadili, ozirona imajo veselje do telovadbe, pa še niso člani zveze, naj se priglase čim prej, da ne bo motenja v pouku.
§ Išče se voditelj za plesne vaje v Ljubljani. Sodrugi, ki imajo prakso in so kot laki že delovali, oglasijo naj se v upravništvu »Rdečega Prapora*. Rabi se tudi igralec na glasovir. Zglasiti seje istotam.
H. Suttner
Mubljana r. mestni trg
razpodila ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava n«kelnasta Anker - Boskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4*50. — Srebrne ure od 6 K naprfj. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižico s slov. trakovi: :: nikelnasta K 1'20, srebrna K &•—. ::
Pozor!	Pozor	I
Toplo se priporoča kavama
„ILIRIJA“
Ljubljana 8i-i»
Kolodvorske ulice (3 minute od južnega kolodvora)
m Odprta vsak dan celo noč. f • f Posebna soba na raspolago. * * *
IjlitMiMifomfflMitM
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
i mm	nrncHfrci
Nizke cene! Velika snknena zaloga!
Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri	52-	51
sv. Cirilu in Metodu
Cjnbljaaa, Ciugtrjeift ulite 1.
Kupujte
1© v trgovini as papirjem
-3
Ivan Vrečko
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 %> popusta.
Modni salon
JUL Sedej-Strnad
Ljnbljana
13-5
■Mestne
Prešernove ulice št. 3 (▼ palači hranilnice*
priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov u&jnovejših fason in najfinejiega okusa.
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solnon‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45	-34
perila za dame, gospode in otroke. Ro-kavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, 1. L d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne .peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Ceiallold-ovratniki, prsa in manšete.
Nizke cene
[Qr~If^lr=Jr=Ji^rf=Jr=Jp=i}=l?^lf^Ir=lf=lr^=Jr==Jr=Jr=čln!
35
letni velik nspeh!
52 42
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-==** gokrat odlikovano —
želodčno tinkturo
lekarna PioooliJa
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
Klobuke, cilindre
ta^Ani^A v naJ'DOveisih fogonah in v vv|llvv velikih izberah priporoča
JVan Soklič, ljnbljana
Pod Trančo štev. 2.
52-38
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnij ski cenilec, Ljnbljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošča s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1	52—46
Telefon it. 177
52—39
L. Tomažič
zaloga piva
a
L
DJ
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : češko pivo :
K! Y-.NA
Mhtvrt imiuo
ion Jbriuo \0atiive’J»o1cnHMits
cSimonJFM____________
družba združenih pivova v fijubljani
Telefon itev. 108
Telefon Itev. IBS.
priporoči tvoj«
izborno pivo v sodcih ln steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
6s as
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranja.