Leto VI., štev. 63 Ljubljana, sobota, 14. marca 1925 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Din ga lihll« ob 4. »Jntra]. ra' Stane mesečne Din «S'—; za ino-semstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva eesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. j*. Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knailovi ul, St. 5/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko II prava i UpravnKtvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 3S. Inseratni oddelek t Ljubljana, PreSer* nova ulica it. 4. — Telefon St. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •ti. - Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu: Ljubljana M. 11.843, - Praha čisla 78.1801 Wicn Nr. 105.«41. Ljubljana, 13. marca. Glasilo SKS objavlja resolucijo, ki ie bila sprejeta na seji obeh okrožnih odborov SKS (v Ljubljani 9. marca, v Mariboru 10. marca t. 1.) Glasom te resolucije oba okrožna odbora »iemljeta na znanje beograjske resolucije Saveza zemljoradnikov in poudarjata, da bosta z vsemi močmi podpirala Savez zemljoradnikov v njegovi ^neizprosni borbi proti sedanjemu lažinarodnemu režimu*; nadalje, da vidita rešitev sedanjega »neznosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije edino v lojalnem bratskem sporazumu vseh jugoslovanskih plemen in veroizpovedovanj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socijalne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanja zakonov ter priznanja absolutne narodne suverenite-te in široke zakonodajne samouprave posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in občin» . . . Resolucija končno poudarja, da ie SKS pripravljena sodelovati «z vsemi onimi naprednimi strankami v Sloveniji, ki se strinjajo z načeli, izraženimi v tej resoluciji.* Predvsem eno opazko: zahteva po zakonodajni avtonomiji je proti progra mu Saveza zemljoradnikov. V ostalem je z resolucijo okrožnih odborov SKS. ako jo pravilno razume' mo. dano gosp. Puclju odobrenje. da mu tudi v bodoče ni treba nič druzega delati kot copozicijo*. Ce bodo pristaši SKS zadovoljni, da se bo gosp. Pucelj vozil v Beograd le na uro gledat in di ;cte dvigat, to zelo dvomimo; kajti »ne znosnega političnega ln gospodarskega položaja Jueoslavije* ni nihče drugi kriv kot ont poslanci, ki nočejo nič delati in znajo le kričati ter pri delu ovirati in blatiti one. ki so delavoljni. Z neba še nikomur niso leteli pečeni golobi v usta in samo od sebe se še nobenemu bai farju ni posestvo popravilo, pač pa : pametjo in pridnostjo. Zato se le čudi mo ljubljanskemu odboru SKS. kako je mogel odobriti, da nai se posl. Pucelj proti prizadevanju sedanjega režima za izboljšanje gospodarskih in drugih razmer ^neizprosno bori*. Kar se drugega dela rešotucije tiče. kl jovori o ^bratskem in lojalnem spora-rumu vseh plemen in veroizpovedanj*, ie treba le dejanji, oa ga bo mogoče izvesti. Gosp. Pucelj. ki je tudi glasoval za vidcvdansko ustavo, vč. da je v njej dovoli garancij za enakopravnost vseh državljanov, a treba je ljudi, kj so sposobni in voljni spraviti pisane določbe v življenje. Ako tega ne vč gosp. Pucelj. ki se sedaj po volitvah zopet brati z dr Korošcem in zopet podpira njegovo politiko, četudi je pred volitvami proti njemu rohnel, bi pa vsaj drugI člani ljubljanskega okrožnega odbora SKS morali vedeti, kako je n. pr. z »bratskim in lojalnim sporazumom vseh veroizpovedanj*. V Sloveniji še med samimi katoliki nj miru in ne sporazuma. Sporazum s klerikalci pomeni toliko kot izročiti Slovenijo klerikalcem. ^Bratski soorazum s klerikalci pa znači, da mora tudi gosD. Pucelj s svojim okrožnim odborom SKS v Ljubljani in v Mariboru postati klerikalec. Ako bo gosp. Puceli nadaljeval svojo sedanjo politiko. potem je SKS nepotrebna, kajti škoda. da bi se slovenski kmetje samo radi njegovega mandata spuščali v težke boje, ki drugače ne morejo končati kot s popolno zmago klerikalizma ob podpori samih voditeljev SKS. V Sloveniji sta danes in še dolgo mogoči samo dve fronti klerikalna ln protl-klerikalna. Kdor je za državno ia narodno edinstvo, kdor je zato, da se država konsolidira in napreduje, kdor je za samostojnost in svobodo slovenskega ljudstva, ta ne more biti klerikalec in klerikalcev tudi po strani podpirati ne more. Vsi oni, ki to navzlic temu delajo. ne greše le med Slovenci, marveč tudi nad svojo stranko, ker jo s tem ženejo v sigurno propast. Ce bi zmagal klerikalizem v Sloveniji absolutno, potem ne bi bilo več Pucljeve stranke, uničen bi bil za nepregledno dobo let tudi vsak drug kulturni, socijalni ali politični pokret. Ako so sklenili gospodje ljubljanskega okrožnega odbora koncem svoje resolucije. da je «SKS pripravljena sodelovati z vsemi naprednimi strankami v Sloveniji. ki se strinjajo z načeli, izraženimi v resoluciji* je mogoče, ali da se niso zavedali kaj so sklenili v prejšnjih delih resolucije, ali pa da so prvi del resolucije smatrali le kot nekak okrasek. ki je brez važnosti. Ako pa naj pomeni resolucija eno celoto, potem ie jasno, da hoče SKS v Sloveniji sodelovati samo s takimi »naprednimi* strankami in frakcijami, ki jih ali sploh ni _ kakor n. pr. «stranka» g. odvetnika Hacina — ali pa so že klerikalne, kakor n. pr. družbica g. dr. Ravniharja. Vodstvo SKS je sicer izpustilo iz svoje resolucije poudarjanje stanovskega sta-lišča SKS. !-:i je dosedaj bilo njeno glav-30 načelo, vendar tudi ni misliti, da bi i. Pucelj radi tega mogel iti skupaj s -proletarci^. dasi so srbski zemljorad-'ikl orav za prav komunisti. Odločilne razprave o radičevskih mandatih Radičevski mandati bodo razveljavljeni, mandati Trumbičeve skupine pa odobreni. — Kako se bo postopalo. Beograd, 13. marca p. Napoved, da se bo že danes pričela debata o verifikaciji mandatov iz hrvatskih okrožij se ni obistinila, ker se je razprava o vojvodinskih mandatih zavlekla ter je izpolnila dopoldansko in popoldansko sejo. Jutri dopoldne ob 9. prične razprava 0 hrvatskih okrožjih in sicer s sremskim okrožjem, ki šteje 10 poslancev. V tem okrožju je bilo izvoljenih 6 radikalov, 1 samostojni demokrat in 3 poslanci z liste HRSS dr. Maček, dr. Ladislav Polič in Anton Babic. Maček ln Babič sta radidevca, dr. Polič je hrvatski zajedni-čar. 2e razprava o sremskem okrožju bo rešila vprašanje radičevskih mandatov, objednem pa tudi vprašanje tkzv. hrvatskih zajedničarjev ali Trumbičeve grupe, kateri pripada 7 poslancev. Hrvatska zajfjdnica pri volitvah ni nastopila z lastnimi listami, temveč je kandidirala na radičevskih listah. Napram komentarjem, da med trumbičevci in radičevei ni razlike, povdarjajo zajed-ničarji, da je šlo le za volilno koalicijo med HRSS in HZ, ki pa ne pomenjs programske skupnosti. Izgleda, da je to stališče osvojila tudi vladna večina. Danes se pozitivno ve, da je vladna večina odločena razveljaviti vse radi-čevske liste. Smatra se pa splošno, da bodo Trumbičevi mandati (dr. Trumbič, dr. Polič, dr. Bazala. dr. Uršič, dr. Zanič, dr. Krejde. Porič) overovljeni. Ako je to točno, potem, bo pri razpravi o sremskem okrožju razveljavljena dr. Mačkova lista izvzeriši mandat dr. Poliča ter se bo tudi pri ostalih 7 hrvatski okrožjih postopalo po enakem načelu. Glede samega postopanja verifikacij-skega odbora se sodi, da bo odbor naj-preje zahteval od ministrstva notranjih del, da mu predloži akte, ki se naša-jo na sklep min. sveta, s katerim je bil proti HRSS proglašen zakon o zaščiti države, nadalje o dosedanjem postopanju proti voditeljem HRSS odnosno o uporabi čl. 18. cit. zakona proti njim. Šele na podlagi tega avtentičnega ma-terijala bo verifikacijski odbor storil svoje sklepe. Pričakovati je torej, da bodo najprvo odobreni mandati vseh ostalih kandidatskih list, odločitev glede radičevskih mandatov pa bo odložena konec razprave, kakor se je to zgodilo tudi z bregalniškim okrožjem. Za jutrišnjo sejo vlada največje zanimanje ter se je-bo udeležijo tudi več ministrov. Vojvodinski mandati verificirani Na včerajšnji seji veriflkacijskeiga odbora je bilo verificiranih vseh 34 vojvodinskih mandatov. Beograd, 13. marca. Danes dopoldne je vertfikacijski odbor pričel razpravo o vo-litvan v Vojvodini. Najprvo se je razpravljalo o volitvah v snbotiškem okrožja, proti katerim sta bili vloženi dve pritožbi ln sicer od strani radikalcev proti nasilju Nemcev in Madžarov ter od skupine 2000 Madžarov, ki niso volili. Posl. Vujič je na Madžarsko pritožbo odgovarjal, da dotični Madžari niso bil! pripuščeni na volišče, ker niso naši državljani temveč so optirali za madžarsko državo.' Dr. Jovan Radonič, je navajal nečuvene nesramnosti Madžarov, ki-so'jfh uprizarjaH pod varstvom Milana Grola in Davidovtčevih pristašev. Poslanec dr. Slavko Šečerov se je pritoževal, da so v tem okrožju vršili nasilja četr.ikl ln sr-naovci, ki so pretepli dr. Krafta, dr. Seku-liča dr. Uroša, Stajiča in baje pripravljali atentat na Dragotina Pečiča ter nanj samega. . Odgovarjal mu je posl. dr. Dušan Grgin, ki je naglašal, da r,i bilo nobenega nasilja ki da so se volitve vršile v popolnem redu. Nasilje se ne more imenovati, ako so nacijonalne množice nastopile proti onim, k! koketirajo z Madžari, in Nemci. Radikal posl. Dragiša Leovac je navajal, da so Nemci , in Madžari sistematično organizirali nasilje m izzivali narod. Nemški nacijo-nalcl so prepevali celo izzivalno pesem:. »Deutschland, Deutschland iiber alles-t. V nad al in i debati so še govorili poslanci Dra-gotln Pečič, dr. Nikola Subotid ter Bora Mi-lovanovič. Dr. Polič je zahteval naj se vstavi v zapisnik, da so radikale! uvedli sistem legitimacij in da protestira, ker je sodišče v Subotici razveljavilo listo Radi-čeve stranke. Mandati subotiškega okrožja «o bili overovljeni. Po kratkem odmoru se je pričeta razprava o volitvah v okrožju Pančevo-Bela Crk-va, proti katerim je vložil tožbo trgovec Ojoka Zabalskl. Radikalni poslanec dr. Dušan Grgin je protestiral preti trditvi pritožbe, da so vladne skupine vršile nasilje. Nasprotno je res, da so izvrševali nasilje nemški nadionalistl. Navedel je kot dokaz slučaj, kl se le zgodil v Perlezu, kjer so Nemci ob 6. zvečer ko so bile volitve že zaključene, s silo vdrli na volišče. Naglašal je, da se je tTeba boriti proti vsakemu nasilju in da se zlasti ne sme dovoliti oboroženo organiziranje narodnih manjšin. To je bil tndi povod obžalovanja vrednega napada na dr. Krafta. Ugotovil je, da niso vsi Nemci protidržavno razpoloženi, velik de! pa je zapeljan po inozemski propagandi in rrmogi Nemci stoje pod neposredno sugestijo Stjepana Radiča. Davidovičev pristaš posl. Ljuba Mihajlovič je trdil, da so največje nasilje vršili Smaovci, ki so bili obo-roeeni. Nemški poslanec dr. Hans Mcser je naglašal. da hočejo Nomci biti lojalna opozicija, ter je demantiral. da so peli »Deutschland. Deutschland šber alles«. Njihova nacionalna manjšina ima upravičene zahteve ter se zavzema za svoje kulturne ustanove in organizacije, do katerih ima pravico po mirovnih pogodbah. Omenjal je, da so bili Nemcem prepovedani shodi hi sestanki ter je demantiral dogodek v Perlezu. Ra- dikalni poslanec Dragiša Leovac je nato očital opoziciji, da namenoma zavlačuje debato. Posl. Ljuba Mihajlovič je predlagal, naj se pritožba odkloni ter potrdi volitev, kar se Je prt glasovanju tudi zgodilo. Seja je bila zaključena ob pol 1. ter se je nadaljevala ob 5. popoldne. Na popoldanski seji je prišlo v razpravo najprej novosadsko okrožje. Akoravno iz tega okrožja ni nobene pritožbe, je vendar trdi! davidovičevec Pejič. da se je v tem okrožju vršit največji rtrfir in največja nezakonitost. Citiral je list »Balkan«, v katerem se je pretilo dr. Sečerovu z napadom s strani organizacije Petra Mrkonjida, katere člani da so se oborožili z gorjačaml, da preprečijo zborovanje nasprotnikov. Napadal je predsednika Srnaovcev dr. Čere-mova, češ, da mu je razsrnal shod fn da ga oblasti niso ščitile. Zahteval je končno, da se volitve v novosadskem okrožju razveljavijo. Pri glasovanju so bile volitve odobrene. Proti volitvam v okrožju Vel. Kiklrda -Bcčkerek so bile vložene tri pritožbe. Zern-IJoradnik Vujič Je trdil, da so se volitve vršile pod zaščito bajonetov, da je policija vršila teror in da so nJega napadli sernaovcl. Radikal Simonovič je pobijal navedbe opozicije in izjavil, da bo na plenarni seji Na rodne skupščine, na kateri bo govoril minister za zunanje stvari dr. Nlnčič, ki le bil v tem okrožju Izvoljen, podal obširnejši odgovor na navedbe opozicije. Glavni volilni odbo; je postopal pravilno in po zakonu razpisal nove volitve v enem okraju. Volitve v tem okrožju so bile odobrene z večino glasov. Razpravljalo se je potem o volitvah v somborskem okrožju. V tem okrožju je bila vlo*ena pritožba radikala Sebiča in tovarišev. Prvi Je govoril dr. Bazala, ki se Je pritožil, da se zahteva od opozicije, da mora svoje trditve dokazati in da se njenim dokazom ne veruje. Radikal Leovac Je navedel, da opozicija o vsakem okrožju govori, da je bil tam največji teror. To le Izzvalo buren smeh. Predlagal je, da se pritožba zavrne, kar Je večina sprejela. S tem Je bila danes končana debata ob 20.30. Prihodnja seja verifikacijskega odbora se vrši Jutri zjutraj ob 9. ter pride najprej na vrsto volitev v srems';em okrožju. Proti Usti dr. Mačka Je iz tega okrožja vložena tudi privatna pritožba. Pogajanja z Madžarsko Beograd, 13. marca. p. Danes sta se se« stala načelnik« jugoslovenske in madžarske delegacije dr. Perič in \Vodianer. Zedinila sta se, da je treba prekiniti razpravo o kon« venciji glede depotov, dokler obe delegaciji ne dobita novih instrukcij od svojih vlad. Pogajanja o tem predmetu se bodo v naj« krajšem času zopet nadaljevala. Sedaj pri« dejo na vrsto vprašanja sekvestrov, dolgov in terjatev, kakor tudi prenosa sedežev tr« govskih družb. Zadevni madžarski strokov« njaki prispejo te dni v Beograd. Čim se do« seže sporazum o teh konvencijah, je delo« vanje obeh delegacij končano. Napadi na Jugoslavijo v avstrijskem parlamentu Neutemeljena očitanja o zatiranju Nemcev pri nas. — Neprijeten vtis odločnih Pribičevičevih izjav. Dunaj. 13. marca. s. Na današnji seji Narodnega sveta je repliciral posl. dr. Hampel na znani odgovor ministra Pri-bičeviča na izvajanja kanclerja dr. Ra-meka glede manjšinskega šolstva v Avstriji in Jugoslaviji. Govornik je obširno ponavljal stare pritožbe o dozdevnem zatiranju nemškega življa v Jugoslaviji; Nemci da so ovirani tako v gospodar- Seja Sveta Zveze narodov Nadaljevanje razprave o ženevskem protokolu. — Poljsbe-gdanski konflikt odgoden« skem. kakor v kulturnem in zlasti političnem življenju. Izvajanja ministra Pri-bičeviča so samo pesek v oči evropski javnosti. Za zatirano nemško manjšino v Jugoslaviji se morata zavzeti i avstrijska i nemška vlada enako, kakor sta se z uspehom zavzeli za Nemce na Južnem Tirolskem in v Češkoslovaški (?). Za izboljšanje gospodarskih in soci-jalnib razmer v Sloveniji, za dobrobit vsega slovenskega ljudstva, ne glede na strankarsko pripadništvo, zlasti pa za procvit napredne in svobodomiselne ideje v Sloveniji, bi lahko postalo sodelovanje SKS samo z Narodnim blokom. Podeželski pristaši SKS tako politiko tudi žele. ker na sebi vsak dan čutijo, da je njihov pravi tlačitelj in sovrag klerikalizem in ker vidijo, da, kjer se med seboj pričkata naprednjaka dva, da tretji — klerikalec — dobiček ima. Ako bi vodstvo SKS pokazalo za to sodelovanje in za ta sporazum, vsaj nekaj iste vneme, kakor ga kaže njegova resolucija za sporazum »med plemeni In veroizpovedi*, bi prav lahko bilo ustreženo željam in interesom podeželskega ljudstva. Gospodje pa raje posnemajo onega, ki ima polno dobrih nasvetov za druge, doma pa lahkomiselno upropašča lastno hišo in lastne ljudL Kdor hoče dajati dobre nauke drugim, mora sam pokazati, da Je boljši in pametnejši kot so drugi ženeva, 13. marca. s. N« današnji seji Sveta Zveze narodov je Izjavil dr. Beneš. da bo Češkoslovaška vztrajala na ženevskem protokolu. On je slejkoprej prepričan, da je to delo nepopolno in da so ugovori mi« nlstra Chamberlaina deloma popolnoma upravičeni. Kar se tiče odklonitve obliga« toričnega razsodišča, je to stališče seveda zelo resnega značaja. Svet Zveze narodov jc soglasno sprejel od češkoslovaškega zu» ranjega ministra kot poročevalca predlaga« no resolucijo. Ženeva, 13. marca. v. Po končani debati o protokolu je Zveza narodov razpravljal o nadaljnem dnevnem redu. Posebno zeni« manje je vzbudila razprava o konfliktu med Poljsko in Gdanskom. O tem sporu je po« ročal delegat Španije, ki je povdarjal, da se morajo varovati pravice Poljske, obenem pa tudi popolna neokrnjenost statusa svo« bodne »danske države. Obžaloval je, da se Zveza narodov vedno bavi s sekundarnimi vprašanji. Svet Zveze narodov je skleni!, da bo m tem razpravljal na svojem zasedanju junija mesca. Nadalje je Svet pozval obe stranki, naj pod nobenim pogojem ne podvzameta direktne akcije druga proti drugi. Ženeva. 13. marca v. V svojih izvajanjih na zasedanju Sveta Zveze narodov je pov-daril zunanji minister Skrzynski, da gleda Poljska ra svoje odnošaje do Gdanska docela z gospodarskega in jurldlčnega stališča. Zahteval je, da se da Poljski svobodni dohod do morja in izrazi! željo, naj bi Svet v tem vprašanju dosegel zadovoljivo rešitev. Svet Zveze narodov je nato potrdil odločitev komisarja za Gdansk, da Poljska nima pravice ustanoviti na gdanskem ozemlju železniške direkcije, vendar pa priporoča v tem pogledu dogovor. -SS9— Politična situacija Beograd, 13. marca. p. Tudi danes ni bilo izven verifikacijskega odbora posebnih političnih dogodkov. Donoldne ie minister za šume in rude dr. Žerjav konferiral najprej z ministrom prosvete Pribičevičem. nato pa dali časa z ministrskim predsednikom Pašičem. V finančnem ministrstvu se sestavlja zakonski projekt o dvanaistinah. ki mora biti še pred koncem marca sprejet v Narodni skupščini, ker poteče proračunsko leto z 31. marcem. Konference med blokaškimi voditelji se nadaljujejo. Danes je gosp. Davido-vič prejel od glavnega tajnika seliaške internaciionale Dombaia iz Moskve pismo. v katerem trdijo opozicljonalnl krogi, da predstavlja poskus komunistične centrale pomagati Radiča, odnosno HRSS. Posl. dr. Korošec je danes iz;avil Vašemu dopisniku, da opozicijski blok glede svoje taktike še ni prišel do defini-tivnih sklepov. Vprašan, kakšno stališče zavzema nanram ideji abstinence, je odgovoril dr. Korošec izogibajoče, da osebno ne zavzema nobenega stališča, da pa bo blok vsekakor ostal solidaren. Nocojšnje Pižonove »Novosti«, ki so pretile z nasilnimi oosledicami. če bodo volitve v bregalniškem okrožju razveljavljene. so bile zaplenjene. Stanovanjski zakon Beograd, 13. marca. p. Nocoj je bila seja komiteta ministrov pravnikov, na kateri je bila končana debata o načrtu stanovanjske« ga zakona. Sklenilo se je. da spori med hiš« nim lastnikom in nezaščitenimi najemniki spadajo pred redna sodišča, spore, ki izha-jajo iz stanovanjskega zakona samega, naj bi reševalo posebno stanovanjsko sodi?"e. Končna odločitev ie ni padla, krr so bila razna mnenja o tem ali nai bi bilo samo eno tako stanovanjsko sodišče ali šest so« diič v glavnih mestih. Dalje je bilo sklenje« no, da minister za socialno politiko postavi posebno komisijo glede državne akcije za zgradbo cenenih stanovanj. Vprašanje po« slovnih lokalov naj reši ministrski svet. ker sta bila stavljena dva konkretna predloga, da se za odpoved poslovnih lokalov dovoli rok enega leta, oziroma da taki lokali po. stanejo svobodni od 1. oktobra 1925. dalje. Končno je bilo razveljavljeno pooblastilo ministrskega sveta, da »me po 1. maju 1927. podaljšati veljavnost stanovanjskega za« kon s. Na podlagi te debate in storjenih skle« pov bo sedaj minister za soc. politiko pri« pravil svoj elaborat za ministrski svet, ki bo o projektu razpravljal najbrž prihodnji teden. Beneš generalni tajnik Zveze narodov. Ženeva, 13. marca. v. Kot naslednik generalnega tajnika Zveze narodov Drumonda, kl mora po statutih odstopiti. pride v prvi vrsti v poštev doktor BenaS. Fan Noli na Madžarskem« Beograd, 13. marca. p. Po informacijah, katere je prejelo ministrstvo za zunanje stvari, ie je bivši predsednik albanske vla. de Fan Noli preselil c Dunaja aa Madžar« ako, FirenŠka pogajanja Rim, 13. marca. c. Nekateri listi so ofe* javili vesti iz Jugoslavije, po katerih naj b» bil italijanski poslanik v Beooradu, general Bodrero, po nalogu italijanske vlade ne» pričakovano odpotoval iz Beograda v Rim. Poleg tega so nekateri listi in celo poloti« ciozni dodajali, da je ta odhod v zvezi s težkočami, ki so nastale pri pogajanjih v Fi* renzi in da je Bodrero odpotoval iz Beogra. da radi odločne tozadevne dispozicije Mnv solinija. Z ozirom na te vesti zatrjuje po« luslužbena Agenzia Volta, da pri potovanju generala Bodrera ni ničesar izjemnega, niti v načinu, kakor se je izvršilo, niti v raz« logih. ki so bili odločilni za to potovanje. Nikakor torej ne gre, da bi se to potovat, nje tolmačilo tendencijozno. Kar se tiče konference v Firenzi, se za« trjuje, da pogajanja napredujejo zadovolji« vo in popolnoma redno. Številna kočljiva vprašanja, ki jih je bilo treba rešiti, sc bli* žajo ureditvi. Nekatera vprašanja, zlasti upravnega značaja, o katerih se je razprav, ljalo dalje časa, so se približala rešitvi. Druga vprašanja, ki so bila posebno težavna za obe državi, ker so bila strožje političnega značaja, pa se morejo smatrati že za izven diskusije. Širjenje kovinarske stavke v Italiji Milan. 13. marca. v. Stavka kovinarskih delavcev zavzema vedno večji obseg. V Bresciji stavka 6000 delavcev, nadaljnjih 2000 delavcev pa se namerava pridružiti stavki. Danes so pričeli stavkati še ostali kovinarski delavci v M'!anu, Paviji in Bergamu. Vsega skupaj stavka okeli 2500 delavcev. To je prvi slučaj, da nastopajo fašistovske strokovne organizacije proti kapitalistom s stavko. Fašistovski pristaši se bore z vso brezobzirnostjo, ki spominja na socijalistično stavkarsko gibanje leta 1919. in 1920. V M:lanu se vrše velika zborovanja. Fašistovski delavski sveti so odločeni upotrebiti najstrožja sredstva. Medtem se vrše v Rimu med zvezo industrijalcev in vlado pogajanja kako bi se vprašanje povišanja mezd čimprej rešilo. Obnovitev diplomatskih odnosa« jev med Jugoslavija in Turčijo. Pcograd, 13. marca p. Med Jugoslavijo in Turčijo so se vzpostavili diplomatski odnos šaji. Angorska vlada je že imenovala diplo. matskega predstavnika na našem dvoru. — Kakor znano Jugoslavija in Turčija po vojni nista obnovili diplomatskih stikov ker naša država ni hotela podpisati lausannsko po. godbe. Beograd, 13. marca. p. Ker je turška vla. d« storil« prvi korak z« vpostavitev nor« malnih odnošajev s tem. da je imenovala svojega diplomatskega zastopnika, je naša vlada potom poljskega poslaništva, ki je dosedaj zastopalo interese Turčije v naši državi, izjavila, da sprejme to v vednost, ter da je našega predstavnika v Carigradu Trajana Zivkoviča smatrati za našega dtp« lomatskega zastopnika. Dva nova kardinala« Rim, 13. marca a. »Osservatore Rcmtano« javlja, da bo imel papež 30. t m. konzisto. rij. v katerem bosta dva Spanc«. In sicer se. vilski in granadakš aadjfeof ia^i—ni sa Jasen odgovor na opozicijonalna snubljenja Znano je. da spušča opozicijonalni blok vsakih par dni v javnost vesti o pripravljenosti radikalcev za pogajanja z opozicijonalnim blokom. Tako je te dni tudi beograjska »Pravda« zapisala, da obstoji na obeh straneh dobra volja priti do »sporazuma«, in sicer na strani radikalcev kakor tudi na strani opozi-cijonalnega bloka. Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprave« ugotavlja, da se 2e v tej pisavi vidi tendenca, ker ne Rovori o Narodnem bloku, dasi pri »Pravdi* dobro vedo. da je sedania koallcMa radikalov in samostojnih demokratov kom. paktna glede na cilje državne noVtike. ki se imajo doseči in radi katerih je narod poveril koalic ji svoje zaupanje. Na izjavo »Pravde«, da pričakuje od vlade zboljšanje upravnega aparata in akc jo za pomirjenje, radi česar poziva radikalne prvake in voditclie opozicijonal-nega bloka, naj nrednjačijo s svojm vzgledom, odgovarja »Samouprava«: Radikalno-demokrats''a koalicij-', ki razpolaga z vcč:no v Narocni skunš.ini. ima pravico in dolžnost, da vla^a in izvaja temeljna načela svoje politike. To je glavna stvar in izhodna toika za vsako premotrivanje sedamega političnega položaja. Pri izvajanju svoje politike vlada seveda ne misli nikogar odklanjati, ki bi hotel pomagati pri ustvaritvi boljših političnih razmer v državi. Ne more pa se od rad ka'ne stranke zahtevati, da hi to sodelovanje odkupovala z opuščanjem temelme nod-lage, na kateri se nahaja se 'anja skup. činska večina in ki jo je radika'na stran-ka vedno smatrala kot bistveni nogoi svojega programa in svojega političnega udejstvovania. Govorice o kakem sno-razumu med radikali in ooo*'o'lskim blokom v sedani h razmerah sploh nimajo nobenega realnega smisla. Težko je tudi govoriti o sporazumu Narodnega bloka s skupinami iz opoziciji prej. nego bi se čuli predlogi od strani opozicije. Nobeni manevri in taktične pnteze ne bodo zadržale vlade in nj ne vevi-ne. da bi ne izved'a zavedajoč se svoj; odgovornosti svoj g'avnl delovni program v Narodni skupščini, pri čemer hoče skrbno čuvati bistvene interece državnega in narodnega edinstva ter pobijati vsako razdiralno akcijo od katerekoli strani. Mislimo, da js navedeno dovolj točen odgovor tudi slovenskemu k'erikalne-mu časopisju, ki redno obia\lja vesti, po katerih vlada v radikalnih vrstah flerazpoloženje napram samostoinim demokratom in ki neprestano namiguje, da je dana dr. Korošcu možnost za pak-tiranje z radikali radi kake&i novega •Markovega protokola«. Radičeva monarhija angleškega tipa V četrtek zvečer Je izšla posebna Izdaja »Hrvata«, ki prinaša na uvodnem mestu najnovejše izjave St. Radiča pod naslovom: »Kakšno državo hoče in potrebuje se'jaški narod«. Članek Je napisal Rudolf Hercog kot razgovor, ki ga je imel s St. Radičem. Radič izjavita, da ima angleški kralj manj oblasti kakor predsednik ameriške republike in nič več kot predsednik francoske republike. Ameriški predsednik vlada sam v imenu naroda, ki ra voli neposredno, pa zato predsedmk Imenuje vlado po svoji volji izmed poslancev in ncposlancev. Ta vlada ostane na površju ne Elede m to. a'i Ima veČino v amTiŠVem parlamentu. Tak položaj se Radiču kot predsedniškemu kandidatu tudi najbolj f'o pa d a ra preži-denta hrvatske republike, češ da pro-gram HRSS zahteva plehiscltarno re-piiblko neposredno narodne suvereno, sti. Po programu HRSS b* bil trr-i rre '. sednik republike pri nas St. Radič ki bi po svoji volji imenoval vlado. Nada'jj pravi članek, da je plebiscitarnl ameri-5VI republiki Mizu angleška parlamentarna monarhija kakor tudi fan~oska re-pvblika. kier predsednika ne voli narod, ampak parlament. Zato v Ang'iji delavska stranka, ki je republikanska, ne za-hteva republike, temveč samo skuša dobiti večino mandatov in glasov, da more s to večino brez guvernmana ln drrgega suverena — javnega mnenja Izvajati svoj nrogram. kl je »sličen« programu HTSS. Zato da j; tudi predsedstvo HRSS moglo izdati znano Izja-vo o monarhi;i angleškega tlna. kl io zahtevajo radičevej ravno zato. ker ostajajo še nadalje republikanci in ker hičcjo doseči v resnUi republikansko svobodo V političnh krogih te sodi na podlart fe iziave. da ie glavni cili Radičev. priti prtko monarhije angleškega tipa do re-publke. To domnevo potrjuje tudi izia-va, ki jo ie podal Radič lani 5.okt. na svf.jem sl'odu v Varaždinu, kjer Je re. ke': »Anglija ima kralja, toda kralj nima nobene oblasti. Pra ijc mu »VeHCan-st-težje angleške monarhije Je odvisno od angleškega na-r»;da I" tleških strank m »"to boH kof od Jurija V. AnglcSka iro..*-h!,p km tak Tt"at M* te ves oaoJ bobt. Pri nas pa obstoje glede tega naravnost nepremostljive razike v opozicijonal-nem bloku samem. Del tega bloka ie za monarhijo angleškega tipa. drugi pa za absolutno monarhijo, za despotizem. Po načelih angleške monarhije nosi odgovornost za kraljeva dejanja vlada in je izključena da bi se zastopniki opozicije naravnost nanj obračali s pozivom za izredno sklicame parlamenta. Pri nas pa se je opozicija obračala na kralja celo z brzojavkami mimo odgovorne vlade. V Angliji v slučaju kabi netne krize ne napadalo kralia. arrpak vlado, pri nas pa je jeseni Davidov'č odkrito napadal drugega ustavnega fak toria. dasi je bilo reševanje krize v popolnem skladu z narodno suverenostjo Cj v Ang' ji stori policaj kakemu po-s'aneu krivico, se obrne na notranlega ministra, pri nas pa apelira na kraVa. Tudi zaradi vo'itev se obračajo na k-a-Ija, četudi se J? sestala Naro na skup-ščina, ki je po angleških nojmih edini primerni forum za take pritožbe. Tako postonanjs opozicije Js v hudem na-snrotju z monarhijo angleškega tlna. Zahtevati od krnila, naj se premestt posamezni nradn'ki. se nravi, zahtevati absolutno monarhijo, kar v nobenem slučaju ne more soglašat' z Radič^vo zahtevo po mona-hT angleškega tipa. Če bi kr>1| pstregel kot drugi ustavni činitelj RaJičvim željam in postal »kralj brez oblasti«, hi se zameril Da-vldoviču In ostalim članom ožiega b'o-ka. ker H niihova dosednn-a nrnkia postala nemogoča.« »Vreme« nasvetule. naj se opozkrj^nalni l lok nntarej sn^i med sebol sporazume, kakšno nvmrH-jo -anHešVca t'nn« rrav 7a prav hoče. Mnmja smo da M tm'l čtn-i oži <*a Mo''a roozHJe mk-Vor re lili zadovoljni. ako bl imel Radii v svoji mo. narhlii »angleškega tipa« popolno oblast, kralj pa nobeno. Fašisti, bojevniki in inva?idi Rim, m. marca. Poslanska zbornica s? ie ostala k za-sedanh. čeprav Musso|!ni še nI toliko okreval, da bl se mogel udeleževati zhorničnh rnzr^av Vendar njegova bolezen ne more biti pretežke narav«. ko ie'navzlic n'ej zmožen snre'ematl depu-tacije in se živo nečati z načrti fašis»ov-ske politike. Dokler se ne vrne v zbornico. ga zastopa notranii minister Fe-derzoni, vod:a od fa*'zma absolviranc nacionalistične stranke. Problemi, ki se racajo na dnevnem redu zasedan;a se bodo rešili brez posebnih težav. Vlada razpolaga z dovolj veliko in zanesllvn večino ki bo gotiko spreiela proračune posameznih mojstrov in iim izglasovala zmmnico. N«-kai več živahnosti ie pričakovati pri razpravi o Izročitvi r>ož'g\!ca Narodnega doma v Trstu bivšega podpredsednika zbornice poslanca Oiunte. ki ga zahteva državno pravd^štvo radi raznih terorističnih dejani zloglasne fašistov-ske »Čeke«, posebno pa ker ie rstim-Ijen kot inicljator napada ra Mi?uri;a. V ospredu zanimanta pol't'čne javnosti v Italiii ra je danes konflikt med fašisti in MO.Onn članov broječo organizacij bivših boicvnikov. Ta organizac':a. ki združnie voine udeležence v ccll Italiji. je b:la ustanovliena takoi po vojni z odobritvl!o in podporo vlade in uživa letno 2 mil':ora lir vladne suhvcncije. S to vsoto in z lastnim društvenim premoženjem ie upravl al od članstva izvoljeni upravni svet. ki mu ie stal na čelu poslanec Ettore Viola, stotnik iz svetovne vojne, odlikovan z dvema srebrnima in eno z'ato medalio za izredno hrabrost na bojnem no!<'u. torej človek, ki mu je brez nenavadno bujne domišlilje težko očitati poman.ikanfe patriiotizma. Dokler so bojevniki bodpirali fašistov-sko vlado, so tudi res stali pri njej v največjem ugl-du. Po Ma'teottlievcm umoru ra ie Zveza bojevnikov na shodu v Assisi snre'ela resoJucikv v kateri iz>av];a. da bo podpira'« vlado le pod pogojem, da uvede normalizacijo razmer v Italiii. Od tega ča«a se je l'ubezcn rred cm. batentl in fašisti občutno ohladila. Pri-šlo je celo do krvavih snopadov med njimi, posebno pri lanski noverrberski nroslavl narodnega praznika zmage v Rimu. Ko se Je skupina po«lancev - bojevnikov v zadnipm aasednnju zbornice pridružila opoziciji, ie prišlo do popolnega preloma med bo«evnlk| ln vlado. Nedavno Je vlada kratkomalo odstavila upravni svet ln na čelo organizacije imenovala tričlanski fallstovskl direkto-rij. Kot virok svojemu ukrenu Je vla la navedla, -da so se v upravi Zveze godile nepravilnosti, da vrdsfvo nI pravočasno sklicalo po Statutih predp!»an;h občnih zborov In da se Je Zveza začela razvi'ati v smer samostojne politične stranke v službi opoz:cite. česar vlada, predstavnica države, kl dn'e Zvezi dva milijona Ur na leto. nikakor ni vol na trpeti. Fašizem, kl Je imel doslei za nasprotnike le malo hoievlte demokratične stranke, se je urlašil boievniVov. ki bl bili malo trši oreh za niegove klešče, če bi jim uspela konsolidacija organizacije na opozicijski bazi. Pa to onemogoči, je vlada imenovala fašistovski triumvi-rat. kl naj očisti Zvezo bojevnikov «sub-verzivnlh* elementov hi U nje itvorl zanesljivo orodle režima Da misli vlada vztrajati pri svoji nameri. se je pokazalo pri današnji avdi-jenci načelstva Zveze vojnih pohabljencev. poslanca Delcrolxa In generalnega ta'nika Barcarinlja. ki sta hotela posredovati za Zvezo bojevnikov pri Musso-linlju. Ministrski predsednik Ju Je odnra-vil z lenimi besedami, obljubil pa nI ničesar. čeprav Delcroft jp tovariši pod-plrrjff Zveza bojevnikov Je vložila protest proti odstavitvi svoje uprave in tozadevno interpelacijo, ki se bo obravnavala v kratkem. ;e podpisala tudi liberalna op~zici:a. Razprava obeta biti burna in nekateri računa'o z možnostjo. da se še ostanek opozicije na Mon-tecitoriiu z boievnlki vred preseli na Avent:n k abstinentom. Komunistu ki se radi ogla si :o. kadar jih je naiiran treba, so tudi viož;!i interpelaci'0 glede Zveze bojevnikov Ton. v katerem hva-Ii;o Zvezo, daie fašistovskemu časopisiu povod k iz:avi. da so se »zmagovalci« ori Vlttoriii Venet! z"aš'i na Istem ter nu s saboterii z-^age. Tako so bojevniki srečno prijadrali med antidržavne elemente. Debata med faš"stl In korrbatentl je zelo živa kar se da sklepati iz taklh-le *l'čic: V Hagni r>rl Florenel so v nede> lio fašisti rPzd-li lokal boj»vn'kov. v Volanu p-i l.uccl ra ro ga kratkomalo zažga'1 Tudi spopaJI z ostalo nnozlci'o re radal'it'e'0: v Neaoh so f?š!stl zažgali nrnptTe !"kamarske strokovne organ'zacl'e. v Ocr!.'! Je rrišlo do uličnega bo'a. Ver le b;lo V"S repub!'kan-cev ln soc!'r!Mov nretepen'h. v Plmu ie bil t"n"n komiir^tlčrl noslnnec Mo. nH. v Slra'M>z' 'e b lo v krvavih snona-dih n^d miličniki ln nrcbn-aVi v°č ra-njprti, jn nstrrl!en;h ra obeh strnrMi itd TaVo se vrši obračan med fašisti In bo'"\-n,ltb!J far novosti, ka- v T*n?"TI ne' a! romro'. ln rekdo «e !e celo <»rom-nll. da je bl! Aventin rekoč posvečen bogln.il span a . . . Nemčifa in kolonije fa';o| po podpii-.i versaiske mirovne po. tjodbe Je zafela Vem Ml« boj proti njenim določbam. On« ie Jc Sest let z vso vnemo trudi, da MoJi kamen ta kamnom iz mi« rovne stavbe, In čep-av danes Se ne more biti govora o oficijelni reviziji, vendar se sme trditi, da je v mnogih bistvenih točkah Nemčija doscq'» p-avcato revizijo pogodbe. Zadost"je raj. da omenimo flenc. ki se tičejo predaje vojnih krivcev in nadvse va'P"ga vprašanja reparacij. Potem ko je začela rušiti člen 231.. ki v očeh bodočih pokol~nj fgotavlia moralno odgovornost Nemfije z« izbruh vojne, ae je danes spra« vi'« nad razd lite* mandatov ta njene ne* kdanje koloni ie. T« kampunl« pravzaprav ni nova. ker se je začela ta':oi po končani volni, vendar je postala iivahnciU lede zadnje Jase. Nemčija se ni!:oli ni mogla pomiriti z Izg 'ho svojega kol»nija!nrga carstva, z« figar raz. voj ni Stcdila ne ljudi, ne truda in ne denarja. Na čelu p»o"»8snde sto |l »Deutsche Ko. lopialgesvllsthaft«.' bl ima svoje sekcije po celi državi — med niiml je hamburSV« naj, boli cvetoča — in s' lic<>ie vsako leto »ko. loniialnl kongres« v R»'linu. Poglavitni predstavni':! knlonijalnegs gl. bania so: ilr. Solf. hivSl minister za kolo« nlj? in sedanji poslanik na Japonskem, voj« vrdi meklenhurfkl Adnlf.Frlderik. ne. kdanil guverner Kameruna in zapadne Afrl« ke, st«ri »Afrikanec«. človek nezlomfllve volje in velike energije, dr. Srhiele, bivii g iverncr in ccla vrsta dri-gih piionirjev. Da nadomesti izg bo svojih lastnih ko. lonil. je Nemtij« »kn*»! pn podnis-i ml« rovne pogodbe n«iti drugod prostora za svoje preStevilno prebivalstvo. V ta r«-*ien se je n. pr. vojvoda meUrnbtirSVI obrnil n« nizozemsko vlado, da izposl"je z« Nemčijo koncesijo n« avtonomno pokrajino Tidore. ki obsega celo severno In zapadno Novo Gvinejo in katere povrSina zn«?s najmanj 200.000 km1. MolandsV« vlada je to zahte« vo na nasvet generalnega g-vernerj« ho« lardske Indije kr«tkoma!o odbi'a. Po tem neuspehu se ie kamnanja ra po. vrnitev prej^nilS nemV^ih kolonij Se po. jsčfl!«. Dr. Sehiele Je to Jeljo snroiil na medr»ar!ament»rnl konferenci v R-mn, ie. prav si Se nI upal na dan * j«sno besedo. Cisto odkrito p« se |e govorilo o stvari na nedavnem »kolonijalnem kongres-'« v Rerlinu, katerega so se ud-.-Iriili v«I biv«i g-ivernerll In upravniki nemSVih krlonii. Okoli 1000 d-!~g«tov Iz Relrh« in I* Izg-b« Ijcnih povinc Je prKlo na ta kongres, kl ga je počastila t"dl vlada s svojima sastopnl« koma. admiralom Brhnkejem In prelSnllm državnim tajnikom za kolonije von Lindc« q>jistom. Vojvoda Adolf,Frld?rik meklenhurSki Je v otvoritvenem govoru Izlsvil hre« ovln« kov, ds mora Ncmčlj« v interesu svojega obstoia začeti boj zs povrnitev »voj:h nrej« Snjih kolonij. Predsednik kongresa dr. Seltz je povdarll potrebo Nemčije no koloni |al> nem earstvu. Nemčija, to Je Ml smisel n|e« govih besed, ie prema ihna. da bi nreilvela narod 60 milijonov. Njel se mora dati mol. nost ekspanzije, t« ne ho umrla od lakote ali pa postals atslns nevarnost sa svetovni mir. Kolonljslno vprsSani« pa ima poleg materii«'ne tudi avojo Idealno stran: no. ben civiliziran narod n« more iivetl. ne da bi se mu dala možnost sodelovanj« pri sploSnlh clvillsatornih podjetjih. Zatorej mora pasti kitslski zid verssiske pogodbe. Po rssnovrstnih govorih, ki so jih imeli večinoma pre lin i i guvernerji kolonij Je kongres sprejel resol"clio, v kateri energij« no protestira proti »l«2i* o knlonijalni ne« sposobnosti Nemčije In »shtev« od vlsde, ds vstopi v 7veto narodov le tedaj, če sc II zagotovi, da ho prltlo do nove ureditve knlonijskegs pro 1-tema. pn kateri ha Nem* čija topet postala kolonijalni faktor in m ji ho podelilo vsaj nekaj msndstov. NemSkt vlada Je. kot Je tntno. svoječasno stsvlla ts pogoj ta svoj vstop v Ligo naro. dov. toda g. Herriot je nt dotično nemlko noto odgovori), da ie Nemčiji vstop v Ligo prost, tods bret slehernih pogojev in pri. vBegllev. Tudi ta odklonitev nI «plsll'a Nemcev In li# v fnnkkmm » \ bivSI minister Dernbnrg z.Steval, da m Nemčiji kratkomalo vrnejo vse njene prej« tajf kolonije. «Te kolonije«, je ItjaviL »ki so cvetele ped nemikirn rciimom. se naha. Jajo dane« v obupnem stanj«. Položaj je prav tako islosten tudi « zdravstvenem otiru. Belci tO opustili skoro vsa industrij« tkt in ta sploSnost koristna podjetja, kar J« resno tmanJSslo prestiž bel« ras« pri črncih. Kmalu bo prišel trenutek, ko bodo zvezne sile same ponudile Nemčiji, da pre« vzame skrb ta tvoj« nekdanja kolonij«, kl so danes popolnoma zanemarjene.* Dcrnbergove besede so pač nekoliko pre« aamozavestne in dovoljen j« dvom. fe Je ta toliko zaželjen trenutek, ko postane Nemčija zopet kolonijalna sila, r«« tako blizu. Smrt Snnjatsena Reuterjev urad javlja i« Pekinga, da Je v sredo. M. t, m. umrl v Kantonu prvi predsednik kitajske republike dr. Sunjat« sen. 2o ponovno so se Urile vesti o smrti tega velikega kitajskega državnik«. « vse« Icj se je pozneje izkazalo, da niso bile res« nične. To pot pa prihaja poročilo iz ta'. tun. nik naj dmr'č prej preb«re »Domovi, no«, prrdno 'o bo ranadal. potem pa naj brani »božle zanovedl«. Detstva. da ie ravno ob voVtvah s nrlžnlce agltlral oroti »Domovini« in »ako zlo-ab'1 cer-kev In bo*ie zapovedi ne taH. kar Je lem In kar nam ronolrorra Z"do«tn'e za dokaz rn< h tr-dltev. ds z!«r«b!Hi po-!!tPMt'oča diihovSč^a cerkev In vero v noftlčne ramene. To le kl-rl^alno č»*o. p|s'e zar^avnlo. z t«m r«. da 'e »Slovenec« oh'av'1 don's žnnnlka g. C^ar->a. le sam desauvolrn! svoje trditve. Tudi tn nam je v zadolčenje. + MImtvomn nas''!« v zagrebškem okraju. Zegrebška »RHeč« nava«a dvo-ie z"ačllnlh orlmerov radifevskegn hul-skaškega mlrotvorstva kl rta se dogodila v nenosrcdnl bližini Zaireba. se nravi: v Cnčer'u In Markulevcu. V ču-čerju so nohuJsVanl radKevskl seljaki nanadll novega i'čit:l'a. kl n| radičeve. Okrog 20ft scFakov je prlilo pred b'8o in zahtevah, da Je treba novega uč1t«»-l'a odstraniti, vmltl ra sc mora hivll iičfteli. kl le bil nremeMen radi protkjr. lavnega delnvan'a. Cd'no duhnprisot-nost in korektnost učitel'« . in katoliških cerkvenih knezov. 11 podavarlev vseh treh prote*,an'skih konfesll In erSko-katoliSkl nadSkof v RudimncStl. Toll pa se: .18 članov maenn»skih rodbin, dva na Madžarskem »tanujnča č'nna zastopnikov Habs Lothrlnt. dcvetlnpetdcset zastopnikov kn,nl-tatov, 17 zastopnikov mest. 31 zastopnikov oritnlzacij In Inrltiicll. ak^deml) ln borz ter 4fl č'pnov, kl Jih imemde državni po. rlavsr. Kar »e tiče Židov. Soloča zakonski načrt, da se more državni pojlavsr ozirati nanje pri Imenovanju 40 članov, kl mu prlpadt — Bo IConHndei s senatom. Na splnKno Irnensdenje le predsednik Zed'n'en|ti držav Coa'k!?e vnovič I-renova! blvSesa poslani-ks v Mehiki, Warre"a, ra zeferahera dr-žavnecs pravdn'ka. čenrnv Je senat na svoji seji imenovanje odkril. Coolidce le Izjavil voditeljem republikanske stranke, da spre.l^e b"1! kl "a )e nrlčel I! senat. — Stanova-dska kriza v Angliji. V anelfr-Ski spodnll zbornici le pmdlaral m'nl«'er za narodno zdravstvo Nevllle Chamhfrlnln poda'|San|e obttoječe zaščite nalemnlkov za dve leti In prl. OM|uHI pa Je, da bo zakon razvellavllen. čim bodo dovolile to razmere. Oovornlki delavske tfranke so socla. SaM v debati, da |e bilo od sklenitve premirja trralenih v državi le l^.son novih hit, dnčlm tnrSa letns potreba 00.000. — Vojna napoved kardinalov Herriot«. V torek se |e vrSII v Parizu vsakole*nl settt-nek francoskih kardinalov In nadškofov, ns katerem le bila tojlasno tpreleta posebna resolurija kot protest proti Herrlotnvl la|l-Sk| zakonodaji. Rcsoluclla pravi, da le lajl. Ski zakon neopravičen. k"r msprotuie prav. nemu čutu. |.r|iSka zskmtodila vodi k ma-terllallzmu, kl te razširja na drufsbno, politično, nncljonaloo In mednarodno polje, Prmcosko katoliško časopis)« nsrlala, da predstavlja la manlfestscih kardinalov In nadškofov naJvnžn-Ui skt kitoli«ke cerkve v frcncill v tadnjlh §1 letih. Sen«'or ds Montl« rznsčiH* v .Solni« to manlt stad. I« celo kot vojno nap^ed viSJees klera rs. tmbliVL, ki pa s« ^ znala energično bsuiif i m e "Kriminal" Lradmile Pivkove Maribor. 14. marca. Čas je res čudovit zdravnik. Rane, ki so sekale do globin notranjosti: trgale dušo. se izlečijo v nozabljenju. da ostaja komaj lahen spomin. Šele p*- let ie šinilo mimo vojnih strahot in mimo tisočletnega slovenskega suženjstva, pa smo že skoraj tako zelo pozabili, da slišiš dan na dan strašne besede: takrat, pod Avstrijo je bilo boljše. Pozabljamo pač, mnogi pa tudi nočejo več vedeti. Posebno radi pozabljajo oni, ki sami niso trpeli. Ob teh mislih mi hiti spomin v prve revolncijonarne dneve hladne in neprijetne jeseni 1918., ko smo hodili med ljudstvo prvič po javnih shodih ustvarjat nov, jugoslovenski patrijotizem. Ne-zaupno in prav hladno so nas često sprejemali kmečki ljudje, ko smo razlagali tisočletno tiranijo Habsburžanov nad Slovani. Zanimanje jim je zraslo šele ob besedah vojnih žrtev, ki so segale v njihove lastne vrste. Ko pa sem iim začel slikati mučenje nedolžnih žen in otrok po izstradanih taboriščih in-temirancev in umazanih kavarniških ječah, takrat so naše žene zaplakale in šele tedaj so me gledale razumevajoče oči, če sem rekel, da so bili habsburški cesarji in njihovi ministri najgrši zločinci, nenasitne pijavke slovenskega naroda. Nisem iim zameril tega težkega spreobrnjenja. Razumel sem. da so srca mater teknila šele tedaj, ko so pomislila na naibrutalnejšo avstrijsko torturo, trpinčenje rodbin, ločenih od očeta, slabotnih. nežnih žen. Da sem imel v tistih dneh dnevnik naše Ljudmile Pivkove, bi bilo moje delo lažje. Ljudje bi videli jasneje, ker gospa Pivkova zna seči globlje, ko pripoveduje o vsakdanjostih z rahlo, nevsiljivo priprostostjo skromne, tihe. a tem nežnejše čuteče žene in ljubeče matere. Rojena je Če-hin.ia in vendar ti na vseh 134 straneh odseva toliko lepote slovenske matere in razumevanja za nas. naše boli, da nas spominja na njeno češtvo še samo tn in tam malo okorna slovenščina. Pa vsaj vemo. da je pisala te nelepe spomine hudih dni ona sama. Meseca oktobra 1917. so jo sredi med deco kakor jastreb nežno pišče pograbili avstrijski detektivi in jo prepeljali kot zločinko, veleizdajalko v zapore praške policije. Drugi dan so ji prines'i še štirimesečno dete, katero je dojila v pusti celici in potem še v ječi praškega sodišča med taticami in drugimi zlo-činkami. Drastične so slike notranjega doživetja osumljenke pred policijskimi komisarji, vojaškimi avditorji, obupna borba matere za otrokovo mleko, notranji stud duševne aristokratinje med moralnimi skrahiranci, plemeniti čini prijateljev od zunaj in pa neomajna vera v absolutno zmago, vselej dobro dušo in visoke ideale moža »izdajalca*. Končno so jo prepeljali še na Dunaj in jo vtaknili med morilke in blazne. In zopet psihologija zločink, preiskovalnih sodnikov, jetnišničnih paznic, ljudi avstrijske metropole. Knjiga noče biti drnzega kot drobno poročilo možn iz pomladi 1918.. takrat legijonarju v Italiji, ki mn je hotela žena po vrnitvi v domovino pokazati sliko trpljenja njegove družine. Ni dvomila. da se snideta. Danes smo ji z možem vred hvaležni vsi. da je tako verno popisala lep kos naše zgodvine, prispevek k trpljenju slovenskega naroda v Avstriji. Prebral sem knjižico hlastno v enem večern. Tudi za ta večer sem hvaležen Ljudmili Pivkovl in tako bo rekel vsak, ko bo odložil njen «Krimi-naK Dr. Avg. Reisman. Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Sobota. 14.: ob 15.: «Veronika Descniška«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 15.: ob 20.: «Vdova Rošlinka«. Izv. Pondeljek, 16.: «RosmershoIm». B. Ljubljanska opera Sobota, 14.: »Mignon«. D. Nedelja, 15.: ob 15.: »Boheme«. Gostuje Josip Rijavec i f, Zagreba. Popoldanska operna predstava. Izv. Mariborsko gledališče Sobota 14.: »Trubadur« A Nedelja 15.: »Vdova Rošlinka«. Kuponi Zadnjič v sezoni Josip Rijavec kot gost v Bofteme. V nedeljo popoldne ob treh se poje v ljubljanski operi krasno in silno občuteno delo nesmrtnega Puccinija, njegova izredno lepa in globoka opera Boheme. Rudoiia poje gost Rijavec, Mirni — Rozumova, Musette Tha-lerjeva, Marcel je Popov, Celin pa Za?hey. Sonarda poje Subefj Znpaa pa vlogi Ber-nsr4a ia Alcindora. Dejanje opere se «xfl Dr. M. A. Naša revna deca in morje Naša država ima dolgo m divno morsko obalo z mnogimi otoki. Ta obala bi mogla hiti vir zdiavja in moči naših otrok, je pa /al skoro enako malo dostopna otrokom bo. gstih, kakor revnejših slojev. Temu so kri. ve slabe zveze z zaledjem, derutno stanje naše gmotne in duševne kulture ob rojstvu države in pa pomanjkanje ljudi ki bi po. mladanske in poletne otroške naselbine ob morju hoteli in zneli organizirati. Kdaj bodo naši obmorski hotelirji do» segli Gradež, obmorski eldorado petičnih in srednje petičnih drvžin z otroci? In kdaj bodo naša dobrodelna društva, mesta in druge samoupravne korporacije začele 01» ganizirati zdravljenje našega naraščaja ob morju? Doslej je delala na tem polju pri nas sko» ro izključno država. N'a najlepšem otoku Jadrana, na Lokrumu nasproti Dubrovnika, je ministrstvo za' narodno zdravje organizi« ralo okrevališče za slabotno deco, ki je že doslej imelo prostora za nad 100 otrok, ki se pa še razširja. Ministrstvo je imelo huda. borbe ne le z nekdanjimi lastniki otoka iz bivše avstrijske cesarske rodbine, nego tudi z enim delom javnega mnenja, ki je hotelo rezervirati otok za zabavo bogatipom in se ni moglo sprijazniti z dejstvom, da se med palmami in bujnimi subtropičnimi gaji šeta škrofulozna deca bednih slojev. Ob zgornjem Jadranu je v Kraljeviči isto ministrstvo pridobilo bivši luksuriozni hotel «Liburnia« tik ob morju ter ga pre. uredilo v moderno bolnico z« kirurgično tuberkulozo pod imenom: «.Državno opora« vilište u Kreljevicis. Oba zavoda služita celi državi. Sloveniji je na Lokrumu rezerviranih 10 — 15 brez« plačnih mest za dečke v starosti 6 — 12 let. Dečke pošilja tja: Zavod za socialno=higien« sko zaščito dece v Ljubljani, antituberku. lozni dispanzer v Celju in državni dečji dispanzer v Mariboru. Pred kratkim so se vrnili z Lokruma Ljubljančani, ki so bili tam od septembra in so se divno okrepili. Se. daj je tam skupina 10 Celjanov, za temi pridejo na vrsto Mariborčani. V zavodu za kirurglčno tuberkulozo v Kraljeviči je rezerviranih Sloveniji 10 mest za otroke do 16 leta. Oskrbni stroški.zna« šajo 30 Din dnevno. Za siromašne ima ne. kaj kredita inšpektor ministrstva narodne, ga zdravja v Ljubljani, da jim plača vso ali pa delno oskrbnino. V Crikvenict je v bivšem samostanu, ro. znejšem madžarskem dečjem domu, uredilo ministrstvo za socialno politiko Ladislavov dečjl dom za slabotne otroke. Nekoliko mrko samostansko zidovje tik ob morju z divnim, velikim vrtom, kakor nalašč ustvar. jenim, da služi okrevanju dece Iz zadtthlih mestnih stanovanj. 2al so oskrbni stroški precej visoki 40 Din dnevno; za uradniške otroke se da doseči znižanje na 30 Din. Zavod tudi služi otrokom iz cele države. Poleg teh treh velikih državnih institucij se nahaja ob gornjem Jadranu še privatna institucija *Amerikanski dečH dom zn vojt ne sirote» v Setcih, ki g a vzdržujejo AmerU čanl za otroke iz vse naše države. Tam je od 9pomIadi do jeseni stalno po 10 sloven« skih vojnih sirot ali revnih otrok, ki potre« bujejo morja za svoje zdravje. V bližini tega doma je pa še mal dečji dom, ki ga vzdržuje ob morju za svoje mestne otroke mesto Zagreb. To je vse mnogo, mnogo premalo, ven« dar začetki so tu, in na začeti poti bo treba krepko korakati naprej. Zlasti bodo morali vzgledu države slediti večj; mestne občine, ki bi najuspešneje mogle delovati, ako bi jih po več skupaj organizralo obmorske naselbine za svoie otroke. Jako pa pogrešamo nj tem polju pri nas privatne inicijative. Čehi imajo v naši CrU kvenicl narmrtosi divno in vzorno urejeno dečjo kolonijo za veliko število svojih otrok Za dolgi transport otrok so si celo priredili posebne železniške vozove. Ta tega ni mor« da organizirala češka država, ne, nego pri. vatno žensko društvo. Sploh je to skoro v Parizu leta 1830. Opero d'rigira g. Strl-tof. režira pa g. Debevec. Cene so znižane, začetek ob treh popoldne. — Dra^ra vpri-zori zvečer ob osmih »V^rn-o Dijaška predstava v ljubljanski drami. Danes, v soboto popoldne ob treh se uprizori v drami Zupančičeva tragedija »Veronika Desenlška« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, dovoljen pa je pristop tudi drugemu občinstvu. Konec predstave ob 6. zvečer. «Ljubljanski Zvon* Izšla ie druga številka našega najboljšega mesečnika za književnost In prosve-tc. Na prvem mestu beremo vznešen opis Pariza, kateremu posveča Pavel Karlin i sedem kratkih skic, opisujoč buljvarje, Montmartre in Selno. Juš Kozak nadaljuje svojo veliko prozo, roman »Sentpeter« in nato sledi iz peresa nniv. prof. Ivana Prijatelja članek o Dostojevskem. Dostojevski} je tako velika osebnost in raste tako organično iz ruske zemlje, da le razumni- ; ku nemogoče Iti mimo njega. Zato je dr. ! Prijateljevi razprava o «iem tem boli de- svetovni tmikum, da pri nas država ▼ teh institucijah prednjači; po drugod so prvi organizatorji takih zdravilišč privatna dru. štva in mestne občine, potem šele eventuel« no priraca administrativno mnogo okornej« ša država. — Češka dečja kolonija v Cri« kvcr.ici nam lahko služi za vzor ne le stro. kovno, nego tudi v tem, kje ie potrebna in kaj premore privatna inicijativa. Seja celjskega občinskega sveta Celje, 13. marca. župan dr. Hrašovec otvori ob 19. občin, sko sejo ter poroča, da je nova klubov a soba po gotovem vrstnem redu posimez« nim občinskim klubom in odsekom na raz. polago. V imenu pravnega in personalnega odse« ka poročata občinska odbornika profesor Mravljak in dr. Kalan. Z ozirom na uveljav. Ijenje nove službene pragmatiks in žc iz« vedbo splošne regulacije mesečrvh službe, nih prejemkov občinskih uslužbencev se re. gjlirajo trdi pokojnine mestnih upokojen, cev. Izredne 25 odst. draginjske doklade od celokupnih prejemkov odslej odpadejo. Povišajo pa se osebne in rodbinske draginj, ske doklade. Za definitivnega mestnega uradnika je imenovan Martin Jelovšek, dodeljen celjskemu olepševalnemu društvu. Odlok velikega župana mariborske cbla. sti glede prvenstvene pravice vojnih invali. dov do primernih javnih služb se vzame nn znanje in uvaževanje. V domovinsko zvezo s,e sprejmejo: Vrbovšek Frančiška. Smenski Maks, Javornik Matevž, Klemenčič Marija in Pongrac Ana. Občinski zastop sklene obrniti se ponov. no na velikega župana s prošnjo, da stori vse korake, da se vrne mestu Celju avto. nomija v popolnem obsegu izvzemši poli. cijo. Poročevalec finančnega odseka dr. Božič poroča, da je treba pri proračunu za leto 1925. na zahtevo finančne delegacije še ne« kaj malih sprememb, na':ar bo odobren po velikem županu brez vsakih nadalinih ovir. Pri cestni nakladi so pošiljke do 50 kg ce. starine proste. Naklade pri sporovoznih ko« sovnih pošiljkah se znižajo na 1 paro pri kilogramu. Nakladi podvržene so pa tudi vse dovlačnice s celjskega kolodvora, ker ae gre delati izjem in ker je naklada že itak natančno specificirana. Nadalje se do« klade na direktni davek izvzemši 50 odst. najmarine določijo z 220 odst. Eksekucijska pristojbina se poviša štirikratno in sicer no tarifi, ki je ie uveljavljena v Lj:ibliani in Mariboru. Vračuna se pa ta pristojbina za prvi opomin, ki mora nuditi stranki rok 1.4 dni za izplačilo. Občinski svet vztraja-_pri svojem sklepu iz 1. 1923., da se proda mestna hiša v Ko« vaški ulici, kjer je nastanjen del davkarije. Hiša se naj ponovno po izvedencu preceni. Gremij celjskih trgovcev je napravil na mestno občino vlogo, s katero izraža svoje nezadovoljstvo, da se glede kaldrmine od strani celjskega mesta ni ničesar ukrenilo. Vloga pa je došla prepozno, ker se je mest« ni občinski svet, oziroma magistrat že dav« no prej zanimal za to zadevo ter je nape« ljana že tudi skupna akcija vseh avtonom« nih mest, da se kaldrmina izplača. Mesto Celje je predložilo že načrte, po katerih namerava uporabiti kaldrmino za vzdrževa. nje onih cest, ki vodijo od carinarne. Zato je občinski svet vse dosedanje korake mest. nega magistrata in županstva glede izplači« la kaldrmine odobril. Pri glavni direkciji carin v Beogradu se izvede akcija za opro« stitev trošarine na žarnice, ki služijo javni razsvetljavi. Ker ima obrestna mera tenden« co padanja, se bodo tudi v bodoče zara« čunale od mestnih davščin, doklad in na« klad le 6odstotne zamudne obresti. Na dopis srezkega .glavarja celjskega, ali se ne bi izvedel slično kot v Mariboru tudi v Celju anagrafski popis v mestu prebiva« jočega prebivalstva, se Izreče občinski od« bor proti temu, ker tak popis za malo me« sto, kot je Celje, nima istega pomena in ker se prebivalstvo tudi brez takega popisa lahko nadzoruje. Dopis komande Dravske divizijske obla. sti v Ljubljani glede zamenjave prostora stare vojaške bolnice s kakim drugim mest. nim prostorom, se vzame na znanje. Drav« ska divizijska oblast poroča v tem dopisu, da namerava postaviti na prostorih bivše stare bolnice na Ljubljanski cesti novo po« slopje za celjski vojni okrug. (Seja se ob 21. še nadaljuje.) »t brodošla. Janko Samec se oglaša po daljšem presledku s trokitično pesmico »Zi-balka«, Anton Novačan pa priobčuje fragment iz večjega dela Ugasli vulkani pod naslovom »Papiga«. Velikega francoskega pisatelja Anatola Francea, ki je umrl lani na jesen, se spominja s posebnim člankom, ki se zaključi šele v prihodnji številki, Anton Debe-ljak. V njegovem prevodu nudi »Zvon« svojim bralcem tudi Francejevo novelo »Oestas«, ki nas lahko pouči o načinu pisanja velikega francoskega književnika. Kario Kocjančič tiska nov fragment iz svoje zbirke »Večna plamenica«. Končno beremo nadaljevanje Jerebove povesti »Suženj demona«t, Zigonov sestavek »K. Rudež Levstiku«, Dizmovo pesem »Na Krekovem grobu« in Seliškarjeve kitice »Orači miru*. Književna poročila prinašajo Glaserievo oceno Cegnar - Zupančičevega prevoda' j Schillerleve tragedije »Marija Stuart«, Al-breehtovo recenzijo Ciril Jegllčevih »Obrazov«. poročilo A. D. o zenlstični brošuri »Fenomen Majmun« ia Dfbeljakov referat o italijanskem prevodu Župančičeve »Dume«, katerega je oskrbela ga. Šinkovče-va iz Ljubljane. Kronika govori o Narod-| sem gledališču v Beogradu, o vplivu fran-! coske literature na Inozemstvo, o Prešernem soneta a. akro6Uhom Pivška ia Tatovi in vlomilci zopet na delo Ljubljana, 13. marca. Zadnje čase je naša policija že močno iz« redčila vrste temnih vlomilskih in tatinskih eksistenc. Skoro vsi bolj znani malopridne« fl ki so izvajali razne velikopotezne tatin. ake akcijc, so bili lansko leto spravljeni pred sodišče in v zapor. Nekateri med njimi so že prestali kazen in se očividno zopet lotili avojega starega posla. Vlomi in manjše tat. vine so namreč zopet na dnevnem redu. Vsak dan se čuje o tatvinah v podstrešjih, o nezaželjenih svedrovskih obiskih v stano. vanja, vsak dan zmanjka komu obleke, pc« rila in drugih vrednosti Ponoči nimajo mi. ru ne kokoši, ne zajci, še manj pa seveda ljudje ki so v stalni nevarnosti, da se zbu» de zjutraj okradeni. Vsled številnosti tat. vin in vlomov ter rafiniranega načina izved« be istih, se je pojavil sedaj upravičen sum, da je na delu zopet premetena in mojstr. sl.i organizirana tatinska družba. Posamez. na znamenja kažejo, da imajo ti temni ele. menti svoje zatočišče pri raznih družinah v vzhodnem delu mesta. Člani družbe po. dnevi pridno opazujejo razmere, ponoči pa se spravijo na izvedbo svojih načrtov, t dej stvujejo se seveda na vseh koncih mesta V noči na 10. t. m. je opazil trgovec Hu« gon Skola. stanujoč na Privozu št. 17, kako so trije mladeniči iz njegove kuhinje svetili z električno svetiljko v stanovanjske pro. store. Odprl je o»cno in neznance vprašal, kaj iščejo. Ncznarci, ki jih v temi ni bilo mogoče ' ' "O ogledati, so se odrezali: «Pun« ce«. in > naglo zbeSali za vogalom. Ze nasledn noč pa so ti ptički zopet prišli in odst li že železno mrežo na kuhinj« skem ol.i. . Oiividno pa je prijel ravno ta« krat mimo kak človek, nakar niso mogli iz« vesti do konca svojega načrta. To je bilo v izredno srečo trgovca Skole, ki je ravno v kritični noči obesil v kuhinji svojo suknjo, v kateri je imel veliko vsoto denarja. Včeraj pa so se svedrovci za svoj fija« sko pri Skoli pošteno odškodovali. Med 14. in 15. uro so si namreč pomagali s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje Pavle Šte« fanec na Frankopanski cesti št 23. Gospa štefanec je odšla uro poprej z doma, za« klenila kuhinjska vrata in nič hudega slu« teč, odprla okno sobe v drugi fronti hiše v pritličju ob Medvedovi cesti. Ker je ta cesta podnevi zelo o' judena, svedrovci ni. so izrabili ugodnosti, da bi udrli v stano. vanje skozi odprto okno, marveč so raje odprli kuhinjska vrata iz Frankopanske ce« ste, seveda s ponarejenim ključem. V sobi so potem nasilno odprli tri kovčege Jurija Mavrina, ' olarja pri tvrdki aSlograd«, ki stanuje ' Stefančevi, in mu pobrali vso zlatnino in razne druge dragocenosti, med drugim: 6 cekinov po 20 in 8 po 10 K, pet zlatih moških prstanov, šest zlatih ženskih prstanov z vdelanimi dijamanti, tri zlate ovratne verižice z medaljoni, zlato damsko uro s dvojnim pokrovom in tri zlate broše". Nato so v naglici prebrskali celo stanova« nje in našli v predalih omare še zlatnino go. spe Stefančeve. Tej so ukradli: Srebrno damsko uro, zlat poročni prstan, zlato ovrat no verižico z obeskom, zlat ženski prstan z dvema briljantoma in rubinom v sredi, ter pločevinast otročji hranilnik z vsebino 1250 Din. Prizanesli niso niti služkinji Ma. riji Zvegličevi, ki so ji vzeli iz ročne tor. bice ra omari edini bankovec za 100 Din. Tatovi so oškodvali vse tri okradene stran« ke za vrednost 23.450 Din. Ko so po naglo izvršeni tatvini odšli, so s ponarejenim kiju« čem zaklenili za seboj tndi sobna vrata, ka. tera so našli popreje odprta. O tatvini je bila takoj obveščena polici« ja, ki dela sedaj intenzivno na izsleditvi predrzne zločinske družbe. G. Jelačin mL trdi, da je, kar ni! Pišejo nam iz trgovskih krogov: Gospod Jelačin se povsod izdaja za ne. kakega poklicnega vodjo trgovstva. Čitaj njegove pozive v »Slovencu« ali pa njegovo trobilo iz »Merkurja« in skoro prideš do prepričanja, da je to mož, ki ima ogromne zasluge za trgovstvo, mož širokega obzorja, širokopotezen, skratka Mesija slovenskega trgovstva. Ako si ga pa ogledamo samo ma« Io bliže, vidimo, da je to le človek velikih fraz, ki ti jih zna trobiti toliko časa, da te omami tako. da se ne boš niti zavedal, kako te suče vedno samo okrog svojih podjetij. Ako si poslušal nekaj njegovih govorov, nisi čul ničesar drugega kakor: špirit, sol, vžigalice na tem shodu, špirit, sol, vžigalice na drugem shodu. Povsod ista lajna, kakor Stelzichu ter o korck'uri k čtanku »Iz delavnice za komentar Prešerna«. »Ljubljanski Zvon. toplo prl^irc^amo v nakup in naročilo. Naslov njegove uprave je: Tiskovna zadruga, Ljubljana, Prešernova ulica 54. Celoletna naročnina 120 D, posamezna številka Din 15.—. Abonma koncert Fiiharmonične družbe v Ljubljani, ki je bi! na^—'-n rine 16. t. m. je preložen na poznejši čas. Filharrro-nična dražba prosi obonente kakor tudi ostalo občinstvo da vzame to "a znanje. Novi datum in spored se pravočasno objavita. 553 Dr. Cerlnov simfonični koncert v ponedeljek. 16. t m. se prične toč"« ob 20. (8. uri zvečer) z uverturo »Brltanicis« Francoza Scassole. Uvertura v skoro klasičnem slogu pisana Je brlljantno instru-m en tirana ln bo krasen uvod koacerta. Nedeljsko muzlkalno predavanje je namesjeno šolski mladini Vstopnice prodaja trafika v Selanborgovi ulici št. 1. Križaj v Osljektt. Prošli teden le g. Križaj goa?Qval v Osljeku, tn sicer kot Mefl-sto v Faustu in kot Kecal v Prodani nevesti. Kritika čestita in obenem zavida Zagreba na tako odličnem pevcu., Jlranekov koncert v Sarajeva. Dn« IS. t m. ba imela Sarajevska filharmonija svoje #. m »tise*, aa kaien aaswpi klavinJd Danes zadnjikrat i ..fbondai no Dunalu" Polkovnik RedL Telefonlčno naročene vstopnice se dobe bra čakanja in brez vsakega napora v pisarni kia .ljubljanski dvor*. Telefon 730. Predprcdaja vstopnic od 10 do pol 1. in d pol 3 ure dalje Predstave ob 4.. pol 6., pol 8., in 9. uri. Kino »LJUBLJANSKI DVOR« iMwieeew—■■■■■wiii—t aa bi se vsi trgovci zanimali samo za spf ccpjo na debelo. Da bi se v svojih govorih povspel le mal više, da bi pri svojem prizadevanju za «sk» pen blagor« tudi samo za trenutek abstrah* ral svoje posebne obzire. tega g. Jelačin mi. ne zmore, on si samo »viha rokavi«, kako' sam pravi da zanje na debelo na polju, k so mu ga drugi posejali Koliko truda in de narja je žrtvovala skupinica skromnih t» govcev, da se je ustanovila Zveza gremijc« komaj pa je bila ustanovljena, je prišel g Jelačin ml. in zasede! predsedniški stoleo s katerega sedaj širi svojo slavo. Do dano ni še g. Jelačin ml. niti v najmanjši mer. pokazal, da se zaveda svojega položaja k« predsednik najvišje trgovske organizacija ki ni tu z« to. da podpira osebne ambiciji ali gmotne interese posameznikov, amp4> da vrši vzvišene naloge. G. Jelačin ml. ni pa tudi kot navade* trgovec pokazal absolutno nobene dalekoi vidnosti Kot zalagatelj konzumov se je dal' tako daleč zaslepiti, da je sprejel iz kleri> kalnih rolc predsedništvo borze in vkorakal v to institucijo ns čelu konzumov. Ali naj ostane tak mož še na predsedniškem stol« Zveze trgovskih gremijev? Popolno nesp» sobnost za vsako višje, idealnejše delo j» pa pokazal g Jelačin kot predsed. društva •Trgovska akademija«, ki pod njegovim predsedništvom spi in bo spalo dotlej, do« kler ne bomo vsi uvideli, da je g. Jelacif samo tam «doma». kjer gre za sol, špirit il vžigalice, za vse drugo pa nima smisla il tudi ne talenta. Iz Primorja • Smrtna kosa. V Palčju na Goriškem jI umrl 151etni mladenič Joško Penko. Pokq(jt nik je bil nadebuden dečko, od katerega s« ljudje veliko pričakovali. N. v m. p.! * Cvet in sed obenem na drevesu. Na cesti med Krkavcami in Mariščani v Istri raste češpljevo drevo, ki predstavlja prav. cato čudo. Drevo je sedaj v polnem pomla« danskem cvetju ter nosi na nekaterih vejah cvet in sad obenem. Cešplja ima pet cvetovi tri sadove in več zelenih listov. • Staifka ko\inarjev v Trstu. Pred trem! dnevi so tržaški kovinarji proglasili stavko. Ker so bile vsled stavke oškodovane trža« ške in tr^iške ladjedelnice, je poseglo spor vodstvo fašistovske stranke v Trstu. Upati je, da bo konflikt v kratkem porav« nan in da postanejo razmero zopet nor« malne. * Tatvina tn najdba dragocenih uhanov. Tržaška baronica Renata Rechtbock, stan-» joča v Volonji ima prekrasne uhane z bri« ljanti v vrednosti 15 tisoč lir. Tega nakita se je polakomnila njena uslužbenka Marija A Ko je baronica odšla z doma in pustila omaro odprto, je služkinja ukradla uhane, nato pa izginila. Policija je našla uh;tne V njeni sobi, Marija sama pa jo je zvito po« brisala in jo doslej še niso našli • Gorica dobi klavnico ln kanalizacijo. Ministrstvo za narodno gospodarstvo v Ri« mu je dovolilo Gorici, da zgradi novo nicst« no klavnico in da preskrbi mesto z novo kanalizacijo. V ta namen je bilo dovoljenih 300 tisoč lir podpore. * Rdeča jagoda In bel sneg. Gdčna Zdon« ka Mercina iz Goč pri Vipavi je te dni utrgala bliru svojega doma lepo rdečo ja« godo. Čudna prirodr.a prikazen v času, ko pada drugod sneg in vlada rezko zimsko vreme. Modni listi < za pomlad in poletje, z na novejšimi kroji, za dame ia, gospode, so pravkar došli. Dobe se v knjigarni Tiskovne Zadruga v ijubljanl, Prešernova ulica številka (nasproti glavne pošte). I____1=3' i pedazeg 'n praski pianist g. Jiranek, ki bo svlral 5rretanove skladbe. Nušičev »Narodni poslanec« v Sarajevu. V nedeljo dne 8. marca so imeli v Sarajeva premijero Nušideve satirične komedije »Narodni poslanec«, ki je izpadla prav dobro. Književni večer v Beogradu. Pred naj-odličnejšim občinstvom je predavala tc dni v beograjskem »Novinarskem klubu« znana srbska pisateljica Izidora Sekulič o popularizaciji književnosti. Za gospo Sekuli-čevo je tital pisatelj Veliko Petrovič svojo »Prvo molitev očeta Platona«, nato pa jo recitiral Gustav Krklec par svojih zadnjih pesmi Književni večer je priredilo znanoi beograjsko prosvetno društvo »Cvijeta Zu-zorič«. Iz dunajskega gledališkega življenja. Burgtheater ima te dni na sporedu troje Shakespearjevih dram (Hamleta, Macbetha fn Sen kresne noči) ln Lessingovega Natana Modrega. — Državna opera uprizarja Korn-goldovo Mrtvo mesto, Sabsko kraljico. Ma-damo Butterfly, Rigoletta z zagrebškim gostom, ki se skriva pod psevdonimom Karel Drago, Rostnkavalierja, Trubadurja in Wal-kiiro. — Volksopera, ki se nahaja v težld denarni krizi ima na sporedu: Carmen, Čarobno piščal, \Vsrtherja, Hoffmanove prt. povadke. Ptiče ki opereto Grofica Marica. V Volksthaatru nastopa Alsltaaader v Goethejevem »f »usta*. EL9TH1 mm [ Reinchold SchOnzel, MaryKid. Johanes Riemann v elegantni veseloigri Cunie m svila mHTICH ki se ravnokar predvaja kot .šlsger* seziie s kolosalnim uspehom na Dunaju In Berlinu Predstave obi '/;♦., — 5., — 7., — '/»9. DHHES: Kulturni pregled aJUTttO« ii tf Soboto 11 m. 1925 = Domače vesti • fhrer m Dell«. Kraljevska dvojica In rumunska kraljica ostanejo Se dn pondeljka na Belju. Kralj doslej i« ni bil na lovit. Sprejemov na Belju nI • Veliki župan mariborski dr. Plrkmatcr Je včeraj službeno odpotoval v Beograd, vsled česar do nadaljnega odpade sprejemanje strank. • NaS nov! poslanik v Albaniji Naš novi albanski poslanik g. Branko Lazarcvič Je v sredo zvečer odpotoval v Tlrano na svoje nove službeno mesto. • Z zagrebške un'verze. Minister prosve-#e je izdal ukaz. s katerim se odreja ustanovitev stolice za etnologijo in etmzrafijo ua filozofski fakulteti zagrebške univerze. • Razširjenje splitskega kolodvora. Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu je poslala prometnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, da se čim prej prične z razširjenjem kolodvora v Splitu ter da se »redi promet na progi Knin-Gračac. • b uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blegom ter za trgovanje z vrednotami; nadalje naredbo velikega župana mariborske ob'asti o pobiranju posebnih občinskih davščin v mestni občini ptujski leta 1925. ter o pobiranju davščine na ponočai obisk gas.ilu ia kavarn v Ptuju. • Zakon o delavskem zavarovanju In dr-Savni uradniki Z odlokom ministra za so-cljalno politiko so oproščene p'ačevanja prispevkov v smislu zakona o delavskem zavarovanju vse one osebe, ki so v državni službi in na katere se nanaša zakon o civilnih uradnikih. Za kontraktualne uradnike ln dnevnliarje pa ostane v veljavi še nadalje obveznost zavarovanja po predpisih Za zavarovanje delavcev. • Organizacija oblastnih prosvetnih oddelkov. V ministrstvu presvete Je bil te Unl dovršen načrt za organizacijo oblastnih prosvetnih oddelkov. Po tem načrtu stoje na čelu prosvetnih oddelkov šefi (prosvetni referenti), v kojih kompetenco spadajo vsi posli, razen onih, ki so v zvezi z vseučilišči Prosvetni oddelki se dele na odseke za srednje, osnovno in strokovno šolstvo, katerim so na čelu oblastni šolski nadzorniki Dosedanji delokrog sreskih šolskih oddelkov, ki jim načelujejo šolski nadzorniki sa osnovne šole, ostane neizpretnenjen. • Uradniški kongres v LJtibljanL Uprava Zveze državnih nameščencev v Beog.-.idu je sklenila, da se vrši letošnji kor—es dre 15 ln 29. aprila v Ljubljani. Za kongres vlaJa izredno zanimanje, ker bi se morji vifitl Se preteklo leto, a je bil radi skun " iskih Tolitev odgoden. • Razpisana shi2b~na mesta. Raffcrno Je službeno nrsto obratovodje električne ccntrale državnega zdravilišča v Rogaški Slatini Obratovodja mora biti Izprašan elektrotehnik ln strojnik. Prednost Imajo oni, ki se Izkažejo z večletno prakso v p> dobnih podjetjih. Plača po predpisih zakona o državnih nameščencih »li po dogovoru. Prošnje do 25. marca vložiti pri ravnatelj* stvu državnega zdravilišča v Rogaški S'a-tlni. — Na državni realni gimnaziji v Novem mestu je razpisano mesto uradnega slu-žltelja. Prednost imajo prosilci ki so ne-koliko Izvežbani v pisarniških poslih. • Vič Ima novega župana. V viškem občinskem odboru se je vršila predvčerajš-»jim volitev novega župana namesto Gale-ta, ki Je bil zaradi raznih nerednosti odstavljen. Za novega župana Je bil Izvoljen g. JuriJ Petrovčlč, posestnik v Rožni dolini, kl je dobil 19 glasov. Klerikalci ga niso volili Za prvega svetovalca Je bil Izvoljen g. Matej Ob'ak, odbornik iz kluba napredne gospodarske stranke, kot svetovalcc namesto Oblaka pa r Jože Lojk iz Is'ega kluba. Novo izvoljeni župan je apeliral na navzoče odbornike, nai ga pri bodočem de* ln vsestransko podpirajo. • Smrtmi kosa. V P.ujti je umrla goriška rojakinja, ga. Dora Forčesln, roj. Posc-pa, soproga sreskega komisarja g. Ivana Forčesina v Ptuju, vrla slovenska žena, ki le uživala splošen ugled. Zapušča dve deklici v nežni starosti — V pondeljek je nenadoma preminul g. Ivan P e r n u š. gostilničar in posestnik v Lescah. Pokojnik Je bil splošno priljubljen in odločen naprednjak. Pogreba so se udeležila tudi sokolska društva Iz Radovljice. Bleda In Jesenic, ter požarna bramba Iz Hlebe, sokolska godba s Jesep'c in pevsko društvo s Bleda. • Strokovni svet za agrrmi rclormo. Pri ministrstvu za agrarno rclormo se Je ustanovil stalni strokovni svet Za člane so Imenovani: Načelnik splošnega oddelka Jo-ca Markovič, načelnik agrarnega oddelka Janko Suflaj. načelnik kolonlzacijskega oddelka Zvonimir Kralj, direktor agrarne direkcije v Beogradu Miloš Sretenovlč In Inšpektor Jovan Krnetič, za namestnika pa Inšpektorja Stanko Strupi In Mllorad Sml-IJanič. • Drtištvo slušateljev JurtdtSne fakultete » Ljubljani je na X. rednem občnem zboru dne II. t. m. Izvolilo naslednji odbor: pred-se d nik Cvetko Branko, cand. lur.; podpredsednik Jelene Gojmlr, cand. lur.: tajnik Zdolšek Joško stud. Iut.; blagajnik Baškovič I. stud. lur.: odbornik brez mandata Surlna Anton, stud. lur_ 1. kniiinlčar Logar Jože stud. lur.: II. kn.ilžn'čsr Sljsnec Milan, cand. iur.: revizorja Senkovič Milan. cand. lar. In Pogačnik Prldo. cand. lor.: razsodišče: Golouh Ciril. cand. Iur„ Vujčič Vilko, cand. lur., Bučar Joško, cand. lur, Ouben-šek Franjo, cind. lur, ta Tflrnar Stelan, cand. lur. • Na Hrvatske« ženska m more postati ■e sodnik ne odvetnik. Banski stol v Zagrebu je namreč sprejel sklep glasom katerega ženske, ki so sicer končale pravne študije In položile sodnike Izpite ne morejo vršiti sodniške lunkcije niti ne morejo zastopati strank razen v bagatehtlh zadevah (do 2500 Phr vrednosti). Ne morejo torej ženske postati odvetnške konclplentke, ne i*Vjsl zatajitve rojstva novorojenčka ie kool.il torti z Izidom, ki je nedvomna brez primere v naši krimlnalistlki: z umorom deteta In samomorom očeta ter nesrečne mlade mutere. • Tatvina v Gozda. V noči na K t m. se je nepoznan uzirovič splazil skozi ubito okno v delavnica in odtod v nezaklenjeno kuhinjo posestnika Jožefa Pintarla v Gozdu pri Kranjski gori in mu odnesel štiri kose suhega prašičevega mesa, v skupni vrednosti 800 Din. Tatvine je sum'jlv okrog 40 let star moški ki je dan pred Izvršeno tatvino prosil pri Plntarju kruha. Neznanec je bil sredn'e postave, okroglega obraza. ob'e-čen v dobro temnorjavo obleko In je govori! v škofjeloškem narečju. • Tafnska slnlklnta. Dne t. m. Je ukradla 20-letna Ivanka Prosen iz Ljubljane svojemu gospodarju Antonu PJtencu. posestnika v Kokri, pri katerem je služila kakih 14 dni, razno žensko obleko In nekaj gotovi, ne v skupni škodi 3075 Din. Prosenova Je Izmaknila gospodarju tudi svojo poselsko knjižico, spravila vse predmete v ukradene košaro in potem pobegnila. Iz Ljubljane Otvoritev pisarne. Dr. Emil Gaj Je otvoril v Ljubljani, Beethovnova ulica 15. javno agencijsko hi gospodarsko pisarno Ker Je služboval dolgo vrsto let v politični upravi in nato tudi daljšo dobo v bančni stroki, poseduje znanje In Izkustva, ki ga posebno usposobljajo za vodstvo take pisarne. Opozarjamo na njegov današnji oglasi ■— L redna glavna skupščina Akademskega Društva Jugoslovenskih Tehnikov v Ljubljani, se vrši danes v soboto dne M. t. m. ob 14. url na tehniški visoki šoli. — Tajnik. 552 V društva »Soča« predava danes, v soboto v salonu pri Levu g. Josip J e r a s »o dobrovoljskem pokretu«. Predavatelj, kl ga poznamo po lepem lanskem predavanju »O umiku čez Albanijo«, nam bo podal v kratkem In preglednem predavanju zanimivosti Iz dobrovoljskega pokreta. kl je naši javnosti še tako malo znan. Kot dopolnilo k predavanju nam bosta povedala gg. dr. Marušič In Stane Vidmar, prvi o dobrovolj-Clh v RusijT a drugi o dr. Pivkovi dobro-voljskl akciji V lta'ijl Vabljeni so »Fočanl« In prijatelji društva. Začetek ob pol 21. Vstop prost. u— Slavnostna akzdemljo priredi povodom razvitja svojega prapora ljubljanska akademska Orjuna v četrtek 19. t m. ob 10. dopoldne v Pilharmoničnl dvorani Spored Je sledeč: Slavnostni govor. Govori akademik Oton Planinšek, nato sapojejo po dve pcsmici operni pevci Vilma Tlilerry • Kavčnikova, Svetozar Banovec In Nkda Cvejič. Vljolinski mojster prof. Slais pa nam zaigra VVinlavskijsvo Romanco In Obertas-Mazurko. Vse koncertne točke spremlja na klavirju prof. Janko Ravnik. Vstopnic« v Matični knjigarni. u— L Rtltnl ples akademskega btaba Or» Ima v Ljubljani ss vrši v četrtek 19. t. m. pod pokroviteljstvom ge. Mohoričeve In ko-mitčja narodnih dam v gornjih prosorih Narodnega doma. Ples, sa katsraga vlada tako v Ljubljani kakor tudi izven nje Izredno zanimanje, bo v vsakem oziru višek letošnje plesne sezone. Vabila so se le pričela razpošilja t L Glede reklamacij bodo potrebna navodili pravočasno objavljena. — Vstop strogo proti vabilu. Sviral bo pri!juh-4 Z mmm u volta« MMIDMM Je, da se prepričate, da eden pat nogavic t lleom in tmimko (tdečo, modro sli slslo) trata kakor Itlrje puri dragih. Dob.va.o s« v pr<.da,s n h. KINO IDEAL Dane« v lebot« zadali čaa »Ples smrti" m Carmen Cantelllerl« Od nstfelj« najtrši navaliti Ua te setl!« ii iS >1 Srnznciska drama ncprcceni:ive vrednosti. V p'avnih vlooah pri! ub'iena umetnika Helena M »k- w.»ka »n Cari de Vogl. 1350 a simpatije, ki jih uživa akad. k'ub Orinna v Ljub'Jani, je pričakovati sijajen uspeh prireditve. u— Orjuna Sv. Jakob-Trrovn vrhi svoje članstvo in naklonjeno občinstvo na prvo predavanje, ki bo danes cb R. zvečer pri Kavčiču, Privoz 4. Predaval bo znni p-e-davatelj g. Bajič o zanimivi trmi »Komunizem v teoriji in praksi«. Pri<'i!e vsi. Po predavanju važen sestanek članstva. Odbor. ii— Ruska Matlea. Jutri v ncdc'|o se bo vršil v ba konski dvor-ni univerze sestanek Ruske Matice, na katerem bo predaval inšpektor ruke šole v Ponovlčah, g. VI Levlckl »O novejših nazlraniih o pobvlh pod -dovanja«. Začetek ob 15. url Vstop prost. u— Redni občrl zbor .IN»*> »Jadr-na« »e vrši danes v srhnto oh 2*>. v dr"štverlh prostorih. Dnevni red običajen. 1'dclcžh* članov obvezna. Gg. starešine vljudno vabljeni! Odbor. o— Pooblaščenec ruskih akadem'kov nrl dvigne v naši up-av| svoječasno darovani znesek ra »"»nzo Pin 100.—. n— Oo«t*l~a In kavaita »Ma1 s?ot«. Vodmat 15. va*-| za danes in juM na večerni korcert. Za dohro v'fio ln leln »-rskr-bl ln *<• P'1rw>"\*T P"»i u— Prtims^čnl OdšeV me dnega drr?»-va ra KollzeHkt cfcrat vabi one vosnode In gospodične, kl se hočelo posvetiti drama'l-kf, da pristopilo k druš vu Prllave spre-lemamo dnevno od *>. do 21. ure v tajništvu JDS (Narodni dom). n— L'«brančanl. pozor! Nazna".1am ob-S'n«tvu, da Imam kavarno In gostilno odprto že ob 5. zhitral. Na razlago «o vsi iutrania gorVa In irt*'a okrepčl'a ter pristna dolen^ka ln šta'r'ska vina. Le? pr"«tor »i balir-an^! t^o^trež^a t^čna. cene solidne. Priporoča se Mar"a 7-onc. gostilna in kavarna Pot v Rožno do "no n— PoiHf ke prttsve. Od četr'ka na petek so bl'l prijavljeni pollrlli sledeči »bičali: 2 tatvini. I poskit'"n vlom. .1 pres'op. kl nedostojnega vedenja. I p-^stopek ka-Ijenja nočnega miru. 4 prestrnkl cestnega oolk1jskežei trlglavmskl SM'rek. Ker priredi v sredi 18. t. m svečer masbena Ma ica oh sodelovanju Jugs'.-čs'. Lige In češkega kluba koncert slovitega češkega pianista Jlranka, Je sestanek mariborskih Tri-glavanov In dam, ki so sodelovale pri minulih proslavah, preložen b se vrši dne 21 marca oh 20l v restavraciji Narodnega doma. Trlglavanl In narodne dame se vabijo, da se zato kar nrjčnstnei«e udeleže 18. t m. koncerta prof. .liranka iz Prage. a— V Ljudski nn'verzi predava v pondeljek 16. t. m. zvečer g. Druzovlč o s'oven-sklh narodnih napevth. G. 2ivko bo zapel ob tej priliki ob sprem'jevanju g. Druzovi-ča najlepše narodne pesmi. s— Klnb dobrovoljcev se korporaivno udelell Masarvkove proslave d-nes t9. t. m. v Narodnem domu In poziva člane k pol-noštevllnl udeležbi. a— Nnštčev večer priredi v nedeljo IS. t m. ob 20. v rcstavraclll Narodnega do-ma mariborski Sokol s predavanjem p likovnika Petkoviča ln sviranjem sokolskcga orkestra. a— Pevski zbor nar. fel glasb društva »Drava« priredi v sobo o 4. aprila t L v Mariboru v Orttzovl dvorani koncert pod vodstvom g. prof. H1adkyja. na katerega se prijatelji petja le danes opozarjalo. a— V seznama otfbva Jgsl-čsl L "to Je bil pomotoma Imenovan g. urednik B. Bir-ko kot profesor In želi da se to popravi a— V novem odboru Olepševalnega društva za Magdalensko prodmestle ni predsednik g. Kumen, kakor smo včeraj poročali ampak snanl mariborski narodni delavec g. Ivan K e i I a r, kl Je tudi organiziral odločil« attUtt la smc« Stoveactv naprw prejšnjemu nemškemu vodstvu. Pod predsednik pa J« g. Kovačič, poštni uradnik, blagajnik g. stavbenik Spes, ta tajnik g. Ledi-nek, žel uradnik. Iz Celja Šolska pofikMka v CaUn. Kakor smo doznali, namerava ministrstvo narodnega zdravja, hlgljensko oddelenje, ustanoviti v Celju polikliniko za šolsko mladino, kakor obstoja ista ic v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani in v vseh večjih mestih naše države. Namen te važne ustanove v Celju Je bila izključna skrb za zduvje lolooblsku-joče mladine, da se pravočasno opozore stariši na telesne In zdravstvene hibe šolske mladine, ki bi sicer utegnile postati kronične In tako po večini pozneje neozdravljive. Poliklinika bo obsegala več od-delenj: interni, očesni, za nos, ušesa in grlo zobni In ortopedičnl. Vod.ta se bo v zavinln tudi natančna evidenca zdravstvenega stanja posameznega učenca, kojemu se bo ob koncu šolanja od strokovnjakov priporočal oni življenski poklic, za kojegi je dotlčnlk duševno in telesno najbolj sposoben. Vse preiskave v zavodu bodo brezplačne. Sr# ska poliklinika v Celju bo med drugimi sanitarnimi Institucijami za mesto zopet pi iv lepa oridobltev. • Znpsnske votl've v Scolflvasl rrl Vaj. nlkn. Ker Je dosedanji dolgoletni iupan Samec (SLS) odložil mcs:o župana, se Je vršila v četrti k 12 t. m. volitev novega lu-pana. V občinskem zastopu Je II klerikalcev, 9 socljalistov pod vodvvotn Antona Mahneta In 5 Iz napredne gospodarske skupine (JDS + SKSL Pri vrlltvah Je bil izvoljen za župana Jože Kožuh, posestnik Iz Skofjevasi, ki pripada napredni gospodarski skupini Za njega Je glasoval tudi en del k'erikalccv. Prepričani smo, da bo n-w vl župan izvrševal svoje posle tako, da bo to v največjo korist obsežni občini Skofja-vas. a— Nov hamorlstlčnl Ust. V četrtek Je i*Ma prva številka humorlstičneca lista »Škrat«, kl ga Izdaja g. Ciril BOhm. Tiska s« v Zvezni tiskarni v Celja. Iz Trbovelj t— Krajevna organizacija JDS pozlvj svoje člane in somišljenike, d« naj se ta« koj »glasijo na občini, da se prepričajo, ali so v vo'ilnih imeni' Ih in sploh vpisani nri zglasilnem urad'i. Kdor ni vslpsa v uglasi!« n-m urad i, sploh ne pride v volilni imenik. Zadeva je nujna! — Predsednik. t— Trbox-eljikl drobit. Smrtna kosa im« pri n»« vedno ohilo dela. trdi med mladi« no. Teko je n. pr. na Dobrni umrla včeraj dveletna Frančiška, hčerka rudsrla Kofcla. — Od 8. t. m. do 13. t. m. Je izvršilo t «. Vajšnle orožnlštvo nič mani in nič več kot II aretacij zavoljo različnih hudodelstev, ra naše Industrijsko središče pač nekaj ohi. čajnega. — Zak*j se ne bi povsod podpisali, so si misliti nekateri kandidati ia občinske volitve, kl so podpisali kandidature na več listah. Kaipak se Kodo morali radi tegs rsgovsrjatl. — Srezko glavarstvo Je pred kratkim naročilo občini nai odstrani sgi« trcijske letake Kmečko.de1»vsko-ohrtne zveze, ki so bil ponekod nalenljenl po pre. klicu ohrinsVih volitev. Zadevne pod rob. nostl poizvedite srd«I orožnlitvo. t— Prireditev v Detntkem domu. V ne« ft-'lo 15. t. m. se ho vršita oh A. »večer v Delavskem dom«k polna Treba bo energičnih odredb proti širjenju tifusa. h naše"* avln,promefa f.ss^^s Av« to«dnižbe v TrhovPah gt Milo* Ro*ln In Josip Stroj sts z dana na pomoč odpraviti stanovanjsko mltarijo jc v tem. da se zidajo nova stanovanja. Ta pomoč se more doseči le potom »draženja vseh Intereslrancev. Zružitl se morajo tako vs! stanovanjski najemniki, zavzeti se pa morajo tudi hišni gospodarji, vsi poslanci In javni fonkcljonarjl da pripomorejo do hitrsiše zidave novih stanovanj. Vzemimo primer, da preneha stanovanjski zakon — enkrat bo gotovo prenehal. pa naj si traja le toliko let — tedaj nastane pravi boj za stanovanja- Cene bodo brez dvoma še poslati!« ta »čele se Mo tett licitacije. Stanovanjske bede nI mogoč« odpraviti posamezniku, temveč le potom zadružnih akcij, ki hočejo na temelju vsestransko ekonomičnega stalšča posamezniku nuditi čim več ugodnosti, da pridejo do cenejših in dobrih stanovanj. To akcijo je začela že cela vrsta zadrug: v Ljubljani sta se v zadnjem času ustanovili dve: »Dom in stan«, ter »Hera«, obe reg. z z o z. Njun namen je, zidati članom enodružinske hiše s ozirom na njihova minimalno potrebo sunovanjskin prostorov in na njihovo finančno stanje Združiti skušajo s'anovanj. ske najemnike na podlagi odobrenega pra. vilnika v čim jačjo zadrugo s prispevkom pristopnine, zadružnega deleža in obveznih posebenih rednih mesečnih odplačil. Deleži in jamstva so potrebni radi nabave gradbenega kredita, ki naj ea nudijo občine, država, kreditni zavod itd. Član zadruge ni navezan na po zadrugi določeno mesto za zgradbo hiše kakor tudi ne na njen obseg in obliko, temveč si prostovoljno Izbere parcelo ln načrt, ki ga ali sam Izvrši ali pusti izvršiti potom zadruge, vendar pa morajo gradbeni stroški In Izvršitev hiše odgovarjati njegovim plačilnim možnostim kakor tudi stavbnim In hlgljensklm piedplsom. Vsak član prejme napovedano izjavo, v kateri Iziavl. kaj naj obsega hiša, kje naj se zida, kakor naj bo Izvršena Itd. oziroma s kakšnim mlnimal-nim obsegom stanovanjskih prostorov bi se za enkrat zadovoljil, da bi prišel čimpreje do lastne hiše, kl bi jo pozneje Izpopolnil sam a'l pa zadruga. Članom, kl Imajo že zemljišča, odnosno kl razpolagajo z even-tuelnim gradbenim materljalom. se sorazmerno zmanjšajo stroški oz. prispevki. Zadruga kupuje zemljišča na podlag! predloženih napovedn h Izjav, pri čemer pa mora seveda upoštevati, ali so Izražene zahteve v skladu s plačilno možnostjo In t resničnimi potrebami posamenzikov ter s kredtno možnostjo zadruge. To je potrebno, ker bi v nasprotnem slučaju nastale lahko mahlnacije s strani č'anstva. kl bi utegnilo zahtevati večje In dražje stavbe, kakor jih potrebuje oz. mora plačati Zato stoje zadruge na stališču, da se ne sme graditi za enega člana več kot ena hiša na prostoru, kl ne sme biti manjši kot 300 m* In ne vet;I kot tOOO m3. — Glede valutnega vprašanja, kl nastane pri tem. Je najboljši izhod, da se gradbeni stroški fiksirajo po zlati valuti ln se odplačujejo z ozirom na naraščanje ali padanje valute v krajših ali daljših terminih potom obveznih rednih mesečnih doplačil ali večjih naplačil Imamo pa ravno pr! zidavi enndružin-skih hiš pntom zadrug še veliko vprašanje, katerega se še ni nikdo dotakni, in tn so predp'sane pristo'bne. ki se morajo odplačevati včasih celo v dvojnem Iznosu, ka-kor se pač Izvrši način nakupa zemljišča. — Tudi tu bi Mlo potrebno In nujno, da država priskoči na pomoč ter omi'l odnosno odgodi te pristojbine za določeno dobo let. kakor je to napravila glede državnih In občinskih dajatev od novth stavb. Ako dosežemo od države a'i druge kor-smo na najbližjem potu k odnravl stano-porsclje posoMlo oo nbkl obrestni meri, vanjske rrizerije. Gospodje poslanci In ministri, vaše prvo delo naj bo, da izposluje-te taka posojila. S tistim dnem, ko bo po-soj'lo odobreno. Je najhujša stanovanjska krl»a prestana. Prielo se bo takoj zidati. bre»pose!nost bo 00'enja'a. obrtno gibanje bo večje In kar je glavno, postavljena bodo stanovanja, po katerih hrepeni že toliko tlsočev dolgo, dolgo dobo let. Miroslav Zupan, stavbni tehnik. Van Kaste r kakao Poneverba ca univerzi Vseučilišče v Palertnn oškodovano n en mTJon lir. Italiianske univerze so avtonomne Institucije. in sicer velji njihova samouprava prav tako zn znanstvene zadeve kakor za administrativna vprašanja. Visoko?olci pločuie;o predoisa^e takse navadno voditePu administracije. V Palermu. kj^r imajo tudi univerzo, je oskrboval administrativne pn«le vitez Alfred Scarlata. ki je onravllal tudi funkcije Elavreca tajnika na zavodu. Ker pa ni mostel obvladati vsega dela som. ki je najel pomočnika v osebi Rafael Giordana, ki mu je bil tudi v sorodu. Scorla»a Je pridno vovčevsl znesVe pri dijakih, toda ves dcar je obdržal nri sebi. Končno se je nabralo tako velika vsota, da je zače'o rektorja univerze skrbeti, kaj dela tninik s tolikimi sto-tisoči lir. Pozval je Scarlato. naj vloži denar v Sicilijanski banki. Tajnik je navidez storil po ukazu. Pokazal oo ie rektorju pobotnico samo za 2CK1.001 lir. Ker je bil rektor uverje^. da je ta vsota odločno prenizka, je zahteva', da mu roloži Scarlata natančen račun. Tajnik je nato obolel in vmes Je morala poseči policija, ki »e preiskala Scarla-tijevo stanovanje. Našla ni nri nj"m ničesar in tako ji ni preostalo nič dru-gejia. nego aretacila tajnikovega pomočnika Giordana, kl Je moral v zapor. Med tem je Srar!a»a umrl. Posebna komisija pa ji ugotovila, da je polerm-ska univerza oškodovana za cel m 'i-jon lir. V južni Italiji torej niso niti naj-vigji prosvetni zavodi varni pred poneverbami. Izgubo ro^everieneca denarja mora trreti vseučilišče. Lah! o si mislimo, da je radi tega škandala nastalo v Italiji spložno ogorčenje. Darujmo za sck&lski Tabori »JUTRO« it 63 Sobot* 11 Ul. 1925 = o__ m Krvav dež Neurje Je zadnjih dni v Italiji imefo za posledico naravni pojav, ki kljub popolni razjasnitvi še vedno strašno učinkuje na babjeverno ljudstvo. Tokrat je bilo v Perugiji. ko je začel, potem ko se je vihar polegel, padati »krvav dež». Dež seveda ni krvav, pač pa je rdečkaste barve. Gre za popolnoma naraven pojav. Iz Afrike prinese včasih proti severu močan južni veter rdečkasti prah iz puščave Sahare, ki se pomeša med deževnico in jo pobarva. Ni čuda. da je narod v južni Italiji, ki je kulturno strašno zaostal in je sila bahje-veren, ves zbegan, ko za^ne naenkrat padati z neba »krvav dež». Seveda smatra to za strašno znamenje, da bo vojska, kuga. lakota in podobne reči. Spretni goljufi, ki jih nikjer ne manjka na svetu, pridno izrabljaio nevednost ljudstva v svoje namene in ščuvajo ob takih prilikah prebivalstvo, ki je že itak popolnoma iz sebe. češ da je vsega kriv ta ali oni, to ali ono in da se je treba vzdigniti proti njemu. Saj se je z neba prikazal krvav prst božji! In ljudstvo naseda takim prebrisanežem in počenja v svoji zaslepljenosti stvari, ki se drugod zde nemogoče. Zadnjič so opazovali krvav dež meseca marca leta 190!. v Ka'abriji. Ob precej jasnem vremenu se je pojavil zdajci na nebu rmenkasto-redč oblak, ki je kmalu solnee tako zatemnil. da je bilo treba prižgati v hišah luči. Svetin, ha je bMa pri tem tako intenzivna, da se je zdel plamen na o?nj'šču razbeljeno bel. Prebivalstvo je planilo na prosto in v cerkve, z neba pa je lil v curkih rdečkast dež. Kemiki so takrat ugotovili. da je bil deževnici primešan izredno velik de! železnega oksida. Zagcnetin umor v Budimpešti pojasnjen Že dober mcsec se bavj vsa Madžarska, pa tudi velik del Evrope z zagonet-tiim roparskim umorom v Budimpešti, čigar žrtev Je posta'a demimondka Amalija Leirerjeva. Tudi »Jutro« Je o tej stvari že večkrat obširno pisalo. Zločina je osutrl:en oče Leirerjeve. ki se je pri za«lišavan;u zapletal v protislovja in je bil zato pridržan v zaooru. P.v licija je te dni končala zaslišavanje in je vso zadevo izročila državnemu pravdništvu, ki je uvedlo kazensko preiskavo zoper starega skopuha zaradi suma rorarskega umora lastne hčere. S tem je prvo poglavje te žalostne zadeve končano, in javnost se je pomirila. Naenkrat pa je nastopil v zadevi ta-jinstvenega umora nenaden preokret Policija je eruirala pravega morilca, ki nikakor ni identičen s starim Leirerjem. Vse je pokoncu, kar radi veramemo. Javnost je bila splošno prepričana, da ne more biti moribeh nihče drug. kot oče žrtve sam. Zato so prebivalci madžarske prestolice sprejeli vest. da se je našel pravi morilcc. s prece:šn'o skepso, ker ne morejo verjeti, da bi mo-gel biti morilec kdo drug kot stari Lei-rer. V Budimpešti se nahajata v zaporu dva že večkrat predkaznovana vlomilca, Franc Saguly in Josip Bo!!a. Pred par dnevi sta bila prijeta, ker sta prodajata neki budimreštanski tvrdki raztopljeno srebro. To je zbudilo sum. Cd n teh dveh aretirancev, Saguly. čigar žena je te dni porodila, je pros i državno pravdništvo. raj mu dovoli obisk žena. V kompenzacijo da bo povedal nekaj zeb važnega. Ker je državno pravdništvo ugodilo Sagulyjevi prošnii. je aretiranec izpovedal. da pozna pravega morilca Amalije Leirerjeve, ki je shrani ukradene dragulje in srebrnino pri njem in tovarišu Bolli in da je oče žrtve popolnoma nedolžen. Rekel je tudi. da bo pokazal policiji ukradene predmete. V spremstvu dveh detektivov je šel Saguly k svoii ženi In potem prikazal ob Donavi kraj. kjer so bile skrite ukradene dragocenosti. Pri železniškem mostu ob Donavi v Uj-Pešti so res naš!i ukradene stvari. Seguly in Bolla sta iz:avi!a. da nista sama morilca, amrak da Je umoril Leirerjevo irš'nlater Julij Ra-kovszkv in jima izročil rop v shrambo. Ta Rakovsz'u clcktrotehn:k ln natakar. Mazival se i? tudi Jul:j Pokovs-ki. Gnvo-i madžarski. nemški in francoski S svoji rodbino, ki živi v okolici Budimn-šK se je spri. Pp'ic!'i preiskuje sedai njegovo nredfivljTle. VeliVo ie izzvalo zlasti dej- stvo. da se je PVo- ra- m na d*»n raz-jnc"'tve rm°rn javil rn'ic:«I s pv*nom. dp^ranlm z Dim*"** ki se "las': «c'avno noliciivl"> ra"nate?i«tvo. * ovrec Leiror ni morile. Ubo^o Ama?;io sem rm^rp iaz 17. maS^vnnia. Npkai ča<"a hoxem še r"vafi *?v?Sonfo not0"! na s" osebno jrr'">c?TTV Podnis: P.» T"ko č^šVosl"*-va"tfo kaVor tr»*; av**rfjsfce rMa«-fi «o r>rei°le nat^nVn Pfi^flr-v nn-is, ker sn f»o"n«va. <*a }• po*-f><-n?1 fT5 »>5» t»»fH ^■»'•liuč^no. ('i skr"'« Ve na Madžar. Včerai r.nri";H *r''t'ra!a vse Ko )■* T.n!reri°v /"»ovorpiV t»mn večalo vest. da Je »V-i^''"! rmpr «r> 0',',r'"at| «'»"> <*—rr]vr>r\ M »Cf mo* i" b!| vp$ Iz •tob« in M s® <»<»♦»«'•0 7<"n"'il m iS. da ga niso J** n'-*- ta! 'n ie r>hva'iev»l Bo«"«. «*a l* vrn^arb n'«<»pva pedol*no«t. čenrav j* KI osim>|i^n n« csmn pnunra amniV pelo vnera p^ffia ® 'o m-Vse ljubljeno umorjeno hčerko Amalijo. Planet Merkur lahko opazujemo sedaj do 20. marca kot lepo svet'o zvezdo. Ker ie Solncu zelo Hizu, ni vsakomur dano. da bi ga videl. Uzrl ga ni niti Kopernik, večinoma ker so plini z Vistule pokrivali obzorje onega prostora. kjer je krožil Merkur. Najnovejše odkritje na Merkurju Je do'očitev ozračja, ki so ?a lani kon^no-veljavno ugotovili. Dotlej smo si splošno predstavljali Merkurja kot izopliencl svet brez zraka, ker more nri oddaljenosti planeta od ognja Solnca stopti vročina kovino, ki ima tako nizko to-nilno mejo. kot na primer cin. Merkur-i-vo ozračje ie veliko redkejše kot na Zemlji, čeprav ima včasih oblake. Nedvomno je dokazano, da vlada na Merkurju strašna vročma. v prvi vrsti pač zato. ker je nlanet razmeroma le ma'o oddaljen od Solnca. Ta vročina oaemo-eoča vsako življenje na n;em. Ako hi bila naša Zem'ia iznostavliem tej vro-čin', bi se že zdavnaj raztopila. Zanimiva ie ugotovitev, da bi bi'a na Merkuriu. čigar premer maša le .?om mi!«, težka ps^h«. ki tehta na zemlji 100 funtov, le 25 funtov. Angleško in francosko letalstvo V Angliji so precej v skrbeh, kako se bodo branili proti zračnim napadom Fr..i.cozov. ako pride enkrat do voine s ton močnim sosedom. Franciia ima menon najmočnejše zračno brodovje na svetu. Angleško Halstvo se je pj vojni sicer silno razvilo, toda še zdale-ka ne dosega francosko. Zato vsebujejo vsi državni proračuni na Ansleškem od prevrata dalje velike vsote za iz-p«r«>lnitev vojnega letalstva. S to zadevo se bavi sedai tudi an-clrški parlament. V gornji zbornici js vpr;i*ai v sredo vojvoda Suterlandskl. ali m? smatra vlada, da so krediti za letalstvo premajhni in ali pride po njenem mnenju v kratkem do svetovne ia»».rožitvene konference, da ne ho več treba zviSati teh kreditov. Dejal je. da mora izde'atl kabinet natančen program svojega letalstva, ali pa skleniti s Francijo obojestransko garanciisko pogodba v kateri se Francoska obvezuje. da ne bo nikoli JzvrSila na Angleško zračnega napada Na drugi strani bi se seveda morala obvezati Anglija. da ne bo nikdar napadla svoje sosede * morja. Lord Sal'sbury je odgovoril v Imenu vlade, da bo Imela AnelHa. ako se izvede program za leto 1925.-26.. 26 letalskih brodovij. to Je 500 aeroplanov za obrambo dežele. Angleška vlada namerava ustvariti zračno brodovje. ki bo dovolj močno, da ubrani Anglijo pred nanadom najmočneiSe države v zraku, ki bi jo kdaj ogrožala. tz tega se vKU. da oboroževanje na- rodov ie dolgo ne bo ponehale^ čeprav se vedno sklicujejo nove konference, na katerih se mnogo govori pa malo sklene. in Se to ostane le na papirju. Živimo nač v dobi. kjer diktira pravico oai, ki ie močnejši Dva vel-edo zvečor ie n^nado^a i7^ri'!,*,il na Tereziiinem vencu velik požar, to je na isti cesti, in le par hiš odr»n'rno od stanovanja, kjer »e bila pred dvema mesecema in dndka Lelrerieva strahovito razmesarjena. Na štirn*>dstronni hi.vl št. t5 na t°l c<*sti s* n^bnia veli'-a «vrf-lobna r^kla^a tvornice z 1'Verii M~d!-ano. Vs'ed kra*Ve?a s»i'-a ie Izbruhnil ^žar. ki se je h'tro ra7š>'| Z veliki.n •vrprom le na ce«to osem metrov ^"l^a žrlP7n)» koPstri Vri'«. t n'« na hkrati strelni ona?. Pri tem je bil en yn«?Vc r»b't. ningov tovariš ra hudo rar>'i n Na cesto radafoče kam^nie in železie ie raztrgalo vse crvl scalk«. tako da nožarna bramba n^kal ča^a ni moda d^Mvati. 0''ror M. ponoči le sesn.o celo četrto nadefropie. V^l-d te-p*» ie »7brr'"n'l oi*enl tr^i v n!ž"h etažah. Pri požaru je bilo več oseb rnn-T.ih. Okroe polno?! fe moral del poJarn? b*an'he pohiteti od omervene^a gorečega no*lop'a v drit«»o ptico. k»er fe izbruhnil vel;k požar v tvornicl z umet- Projekt novega zakma šteie 9\ členov. porazdeM^nih na X. e'av. Prva "lava, č'. 1.—fl. Načrt govori o «oovi"ph* 'n »drr^ih t!s*'a*'il1 f-MTe-tih al' o aH k"m!i,"ko nanravMonih za mz-rp-oževanie ?l' narnenioi'h I^v^ost' al' tako razmnoženih H ra'JirbniS«. T's'r za t!cV ni notr^b^o, niM kavc!ia. Tiskarne s^p"1 soa^a'0 pod predo;«e trp-ovsk^a in ohrtnera ?a''ona H mora'o M'i prp#o-VoMrane. fzda'ato'J nov'n mora "re^ ti-"'•om me^t^i fkrai^virt no'I"MxV? o*>'a. «ti pr"nv:ti lr»-e novio. ime in n"i;rre'( urednika H ctanrvonle, ime tiskarne. r»pt'clla 1'^a potr^'10 o n-:;'»vi. O v«n-ki r>07'">iri nrrm^mN je r>o»r,,H-,'» ♦,,,'oi-š^ia naknadna priiava. Ni vs"ki tis'-o-v'i? mora ^!ti razv-^no im" ♦,pVari'» a'i tlsk"rne, s"karja Itd^ kr-ri t!<-ka. nri d. d. |t» o^^o^^rie^a ti«''a*j">. TT~Var ima dol*r>o"t. da prod ra^^lri^nje*« f»^ro ra^tur^^la«^ ooed'**' t's''on|s predlo*! po""lii In Narodni hib"otoVi v PopTri^u. NoV^o jn dri",i PT^di^-^O '7bryi->?o*i s":si mo^a'0 P''na?a'I fti'1! 'me urodiika*n iz^p^tcPa. im«. p-?-im°k. sta-ova-ije. po''1'". j« on'. V< d'r'"'ra d-»o 'n H »((''Ms « nr^vet. O« I® rd^vren TI l-*7P've fn? f»*rrlv'e-). s+~rl»ne < V-sk~m.« Mora b:tl naH <'r*a*,,l!»«». «H-o-vari v kram «7ha«»-»t». Nar->dn' n-s^noc 7« tr"janie maadata n^ »"-r* M*' ur"d-olk. P->vpo t-ko ne. kdor 'e pb*piei radi z'oči"a a'i pa pr*«»rp?ka »z koris'o-lovs*va ftatvina. ffo1:"fila) aH oroti javni mora'1. aH kdor Je v preV-ovrbom zaporu. Na tiskovini označeni izda'"teli se smatra ra orr>ve<»a ln*tmka Njerovo trorl označeno lastništvo Je obenem znlag za v^e g'obe. kazni. taV°e 'n privatne odS,-od"lne. izto*ene pro'i listu. Prenos vel'a 'e s tem bremenom. Razširjevalec je. kdor raznaša, razdaja, prodaja, leni fs^ovino. Biti mora ro imenu in stanovanju nrllavlle-' p^!!c'li vnaorei, 18 let star. dobi potrdilo o prijavi, radi z'očina ali koristolovske^a pregreška kaznovani ne smejo blM »rasturači«. Redni razrašalci, za Vrje jamči list. smejo biti tudi mbl?i. »Izredna izdanja« so del rednih. Občinska oblast odreia mesta Javnih afi*. Olava IL čl. 17.—18. o avtorskem Jz-dajateljškem pravu, določa začasno dobo avtorske svojine In odškodnino za literarno tatvino ter odpravlja sedanje nevzdržno stanje. Glava III. ima CI. broširanim no-vinam in tiskovinam mora notranje ministrstvo odvzeti poštni deblt, če vsebujejo kazniva delanja ali pišejo proti interesom naše države. Glava IV„ čl. 20.—21, govori o »Z a-b ranic. Širjenje in prodajanje novin in drugih tiskanih spisov je zab'anjeno, ako vsebujejo žalienje Veličanstva, £la» nimf gnojili. Po hudem naporu se Je 00 več urne m delu posrečilo požarni bram bi da Je aa enem mesta pogasila, aa drugem pa omejila ocenj. škoda Je v ob^li primerih velikanska in znaša več m.ujard madžarskih kron. X Pisma umorjenega carja. Sovjetska dr« 2avna tiskarna napoveduj:, da izide v krat. kem vrata knlig. ki ae nanašajo na Romanov ce in na zadnja leta earake vlade K no« vitn Izdajam spadajo spomini, dnevniki in drugi spisi Med njimi se nahaia tudi dnev« nik velikega kneza Andreja In zbirka pi» sem umorjenega carja Nikolaja, ki jih je poslal svojim sorodnikom. X Blaznost s hud:mi posledicami. Ravna« telju zavoda aa pridobivanje serum* v Na« polju se le nenadoma omra*il um in ao ga morali oddati v blaznico. Vsled tega so dala ohlastva v lekarnah zapleniti vse preparate, ki so Kili napravljeni pod vodstvom tega profesorja, ker sklepa io. da jih je popol« nom« nanafno sestavil. Ako oMastva tega ne hi storila, hi utegnila imeti Maznost pro. fesorieva strašne posledice. Lah'-o hi zaviil bolnik namesto blagodejnih zdravil, hud strup. X Dve letr.hka rrfrorda. Kakor poročajo ia Maraeilla. je ostal francoski avijaHk Ver« nerv a svojimi letalom hrea motorja ' ur. 17 min-t v zraku in a tem postavil nov svetovni rekord v prlct'i a brezmotomfm aeronlanom. — Neko angleško letalo je pre« letelo progo i* v Krln, dolgo *n"M' fh milj ali .V\S kilometrov, v dveh urah 10 muvtnV. Letelo je torej s povpreč« no hi^rostto 2»S1 l ilometrov na uro in ie s tem dos'-««!o rekordni fas na r^dnl ro?nll. X Poskus »omomora tr rtrahn pred po, llcijo. Kai n-obi«*)i'"n dog«d-k ae je p-ip"til v porrt-Mek po^ldne na D-'n»iu, R-ohte Wlen»fi'e 21. Orfanl kriminalne noliclle vd-t! v stanovanje hivšrea pos»llni"aria Pav'a Mlcsnrrja t»r so ga hoteli aretirati. Policiia je doznala. da suriva Miesn"r v svo'-m s*anov»nbi r» ukrad-ne pred-n«. te. Ko je mož op-iril, da se ne more rešftl ne z h"rtom ne z d-<-e'*ni sredstvi, )e segel po h-i'vi ter si prere7al vrat. Hotel je za« maSrl'1 šc drvgi*. tod-» nie rovin samo pa so rm? zahranjri. a' o izzivajo m''njo proti dr-?avl aH pozivajo na vemVI aH plemenski ra7dor. p'i ako po-redna pozivli-jo dr^avliane ni nasilno mep'avo n*tave ali drž. zakonov. aVo so jg vsebine ta tendenca iasno vidi. Policiia more izreči obe vrsti zabrano oSenem. V vojnem črsn se sme 7an'eniti brez 2 nlsca. 2) tirrdnlVa. t's'-arla. 4.) Iz-daintclja, ra7"rjevalc». Pisec je od-covoren za v«e. kar Je n?n'sal. ako se mu avtorstvo dokaže. Urednik odgovarja za vse. kar Jc v novinl br«z podnisa n-t'snieno, in ako noče odkriti pisca. V -sakem stad''u procesa more to odgovornost obtn*iteii preva'!ti z e"e?a "a druretra odgovornega, če se tekom pravde izkaže, da prvotno ni bil prijet pravi krivec, in urednik, ki izda pred glavno razpravo avtorja, more se osvoboditi. ako to*itelj na to pristane. Tiskar je odsrovoren, ako ni znan ne pisec ne urednik, ali ake tiskar ni iz-vrSil predpisane prijave. Izdajatelj je odgovorei v toliko, kolikor je pri inkriminirani publikaciji aktivno sodeloval aH ako je zanemaril dolžno pažnjo. Oprost se, ako se do-žene Izključna krivda pisca, urednika ali tiskarja. RjziirJevalee Je kaznovan, ako so neznani pisec, urednik ali Izdajatelj, in ako je v vsebini kaznivo dejanje. Denarne kazni in tak«e so p!ač'jive v 3 dneh, odškodnina v 14 dneh pod Izvršbo. Ako obsojeni nima premo?enja, p!a-4a izdajatelj, ako ne ta pa tiskar, ako ne. se ustavi daljnje izhajanje. Za delikte ia občega kaa. salu aa kap tere so drari bili po novinah nahujska-«i, odgovarjajo tu navedene odgovorne osebe v zgoraj označenih mejah kot de« ležnikL Tu neimenovana krivična dela. storjena s tiskom, se kaznujejo po zakonih, ki veljajo zanie (gl. § 7. k. z.). Glava VIIL krivična dela (čl. 4S— 73.) se deli na oddelke. 1.) proti občim interesom, 2.) proti časti 3.) »či* sto tiskovne orirode«. Prvi so: Napeljevanje k čirom proti državi ali vojnemu kaz. zakonu, kaznivim s smrtjo, ječo ali zatočenjem nad pet let, — kazen osebam. odgovornim po gl. VII. z zaporom 1—5 let. Napeljevanje k drugim činom, kaznivim do 5 let. se kaznuje z zaporom 3 mesecev do 3 let. Za komunistič-no-anarhistično propagando, hvaljenje nasiHa in nasilne menjave u tave, zapor 1—5 bt ln denarna kaznen do 50.000 D. Za očividne lzra'šlj t'na, ki Imajo namen javno mnenje vznemiriti, in za objavo falsifikatov, sposobnih za rušenje iavnega reda in miru, zanor do 3 let aH denarno do ,c0.000 Din. Za mržpjo prott državi za^or 6 mes. do 3 let In denarno do 3^.000 Din. Za mržnjo proti armadi ali sejanje razdora med njo, ali proti vršenju vobe dolžnosti, ali draženje razredov. aH širienie nezaupanja, prezir alt zasmebovnrje proti državnim uredbam, zapor 1—5 let in denarno do J0.0U0 Din. Za težko kršenje javne morale zaoor do 3 let In denarno do 50 tisoč dinarjev, in uničenje dotičnih nemoralnih spbov, slik. gravur itd. Za ža-ljen-e konbsije zaror do 1 leta in denarno do 20.000 Din. Deliktl p'otj časti sožalienleln kleveta (9 54.-66.). Oba pojma sta bližje definirana. Žalitev, naneriana proti kralju, 1—5 let. kleveta do 10 let in denarna ?0—200.000 Din. Žalitev ali kleveta tulil poslanikov, do 3 leta in do 30.000 Din Proti sodiščem, vo-ski, javnim oblastem. članom Narodne skupščine, uradnikom, (svedokom. porotnikom), 3 mesece do 3 let. za žalitev, za kleveto 6 mesecev do 3 let. denarno do 100.000 Din. Ako je cela skupina oklevetana, sme vsak poedinec tožiti. Kdor žali privatno osebo. 3 meseci do 1 leta. za kleveto 6 mesecev do 3 let in denarno do 30.000 Din. Kdor v tisku iznaša zasebne zadeve in s tem moti domači mir. — 1 mesec do 1 leta in d:namo do 10.000 Din. Za žalitev in kleveto mrtvih tožijo so rodniki. ki irra:o zanie tudi pravico popravka. Hvaljenie izvršitel:a kaznivega de;an:a se kaznufe: 2 meseca do 3 let. Ako pa se sodišče prepriča, da je kbvetnik šel na d"Io z namenom, da uniči dobro im ali kredit, spremeni zapor v težko ječo (robijo) do 3 let. Okla-vctanl sme zahtevati odškodnino. Obsojeni mora sodbo ob avitl na čelu lista na lastne stroške. Izzvane žalitve so lažje (izzivanie je ola<'šuioča okolnost. ali tudi oprostilna, po okolnostih. ki jih ugotovi sodišče). »Cisto š'amparske prirode* so dcliktl čl. 67.-73. Na 6 meseccv do 3 leta zapora si obsojen, če objaviš članek s podpisom drugega, ki te ni pooblastil da si njega po krivem podoisal. Do 6 mesecev in cbnarno do 3000 Din »dobiš«, če ob.aviš obtožnico in druge sodne akte pred razoravo, ali roročilo o razpravi o kleveti, kier ni bil dovoljen dokaz resnice, ali vsebino nedokončani spisov civiln;h tožb. brez dovoljenja sodišča ali glasovanje ali posvetovanje sodišč, ali pisma, tebfonične razgovore. brzo;ave. če nimaš dovol:en:a. Od 3 mesecev do 3 let in do 100.000 Din. za rorečila z veleizdajniških procesov. kier je bila javnost izključena, ali o kretanju vo!ske. o tam'h skupščinskih sejah, o službeni zaupni korespondenci. ali o cenzuriranih sestavkih. Urednik, ki mora ob:aviti sodbo, pa tegi ne stori. — zapor 1 meseca do 1 leta in od 5000 do 25 tisoč Din. Razširjan'e za-plemenesa tisVa. 3 mesece do 3 let, in do 50 tisoč Din. Slično. kdor izklicuje imena ki so v tiskovini oklevetana. Gl. IX. Postopek. (Tiskovni rroces\ČL 74.-93 Pristojra prvostopna (t. J. zborna) sod'8ča. oo posebnem pospešenem postopku. Tožbo sod'šče dostavi tožencu v 24 urah. s pozivom, da odgovori v 5 dneh in predbži dokaze za obrambo. Pozne ši dokazi so prekludirani. razven ako se nanašaio na nnva fakta. iz-nesena tekom rostorka. ali pa kot pro-tido' az ra tožitefjeve dokaze. Tožba ja dostavl!era. ako se pusti v uredništvu, ako ie nikdo ne s^reime. se pribije na vrata. Sod šče edbčl ali takoj razpiše glavno raznravo. ali pa proveda prej ^onndene dokaze izven svoiega okrož-a. Svedoki izven tega okrožja se sprejmejo po svobodnem preudarku sodnikov. če so potrebni, rek se ne da podajati. Dokaz resnice je mo?oč vedno, razven če je napaden krali ali člani Doma. ali če ie tiskan napad na rodbinska življenje ali rodbinsko moralo. Obtožl-teiii so — javni, kot zastopnik kralja; minister inostronih de! imenom pos'anl-kov; predsednik skurščine; uradni šefl, predsedniki korporacii. za svoie člane; na tudi dotične napadene osebe same; porotniki, svedoki Itd. tožijo osebno; Dredstavnikl razredov osebno imenom vseh; ali zanje policijska oblast. — Zastaranje se ravna po predpisih občega kaz. zak. Sledi vrsta drug;h procesualnih podrobnosti. ki so velezanlmive za pravnika, širše javnosti ra toliko ne zanimajo. Vsekakor pomeni gl IX. popolno premembo dosedaniih kaz. procesualnih predpisov ln deloma tudi norm. Gl. X. prinaša v čl. 94. ln 95. zaključne odredbe. — s katerimi se ukinjajo vsi drugi na tiskovne zadeve ss nanašajoči dosedanji zakoni, a zakon prične vel atj s kralievo sankcijo. Jutri še nekoliko kritike k temu dale-koaežnemu načrta tiskovnega zakon* Načrt tiskovnega zakona II. Vsebina načrta. Gospodarstvo Reforma poštne hranilnice Poročali smo že na kratko, da s« je sluz* bi poštne hranilnice reformirala. Interesi poslovnih krogov zahtevajo, da se zedinijo rse naše čekovne institucije v en zavod za celo državo, pa je minister za pošte in br« aojav podpisal predlog za spremembo pra* ▼il glede ureditve, poslovanja m delokroga poštne hranilnice ter čekovnih zavodov v •aši državi Ta predlog je bil izdelan na jtadnfi seji nadzornega sveta poštne hra« ■Anice. Po tem predlogu se čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu pretvorijo v podružnice poštne hranilnice v Beogradu. X?a ta način postane poštna hranilnica enot« •a organizacija za celo Jugoslavijo. S po« slovnim vodstvom centrale in vseh podruž« nic je odslej poverjen generalni direktor poštne hranilnice v Beogradu in njemu so podrejeni vsi direktorji podružnic in celo« kopno osobje poštne hranilnice v celi dr« žavt Ta reforma se jc izvedla v svrho ožje in boljše zveze in v svrho poenotenja dc'.a poštne hranilnice s podružnicami. Doslej je bilo zelo neprfkladno, da so se posamezni čekovni zavodi smatrali kot neodvisni za« vodi in so ti cesto neodvisno od poštne hra« silnice izvedli sami razne posle. Ker odgovarja država za vse obveznosti poštne hranilnice in dosedanjih čekovnih zavodov, sedaj njenih podružnic, se je mo« r*la uvesti strožja kontrola glede kreditnih manipulacij in izvrševanja nalogov centralc.' Nabava žrebcev v Franciji in Belgiji Državna komisija za nabavo angleških polnokrvnih iti belgijskih žrebcev se je te drti vrnila iz potovanja. Komisija ie nabavila v Franciji 2 aagleška polnokrvna žrebca, in Sicer »Le Dragona« (oče Sea Sick, mati Satige Pourpe) za 350.000 francoskih frankov. Omenjeni žrebec je bi! pov-ien leta T914. Visok je 172 cm in je zlasti lepega okstertierja. Vso svojo dirkalno karijero je srapravil za časa svetovne vojne v Španiji. Kot štiriletnik je Mkrat dirkal hi dobil pri f^h tekmah 5 prvih in 1 drugo nagrado. Prekosil ie žrebca Ukkoa ln Bridarna, današnja rajbo?i5a francoska peplnijerja. Kot Setletni žrebec je dobil 2 prvi nagradi. Na tekmah ie pridirkal za časa svetovne vojne 42.S50 francoski!] frankov. Kuolien ie o<1 g. Pierre Wertheimer;a, v čigar kobilarni »Bessaru v Bordeauxn je plemeni! kot ps-pinijer 4 leta. Zlasti dobri so njegovi potomci. Skoaiina ki se je pobirala od njega 7,& pripnščanje privatnih kobil, je znašala od kobile 4000 francoskih frankov. Kot drugega žrebca - peplnijerja je kupila komisija iz kobilarne Duc Decazesa in Jfean Lieusa štiriletnega žrebca »Le Ba-teyeur« (oče Siveper, mati Orange Sedgs). Le ta ie bil povržen S. maja 1921. Dirka! je Šot dveletnik enkrat in si priboril prvenstvo. Kot tri let nik je dirkal Škrat m je odnesel 3 prve in 3 drugi nagradi. Pri tekmah se odlikoval v hitrosti in vstrajnosti. Pridirkal je v celoti 94.757 francoskih frankov. Komisija ga je nabavila za 180.000 francoskih frankov. * Ta dva žrebca sta se namestila v državni kobilarni v Ljubifievem. Razen za državne kobile sc besta pripuščala tudi za zasebne kobile polnosrvne angleške pasme. Komisija je določila za »Le Dragona 20 privatnih kobil, za »Le Ba-Javeurac pa 10 privatnih kobil. Te privatne kobile se bodo prevzele na prehrano in oskrbo. Lastniki teh kobil bodo plačali dr-3avn5 kobilarni samo prehrano (po dnevnih cenah) in pa plemenilno takso (skočnino), Ici bo pa znatno nižja, kakor jo Mi a v Franciji za prvega žrebca. V Belgiji pa je nabavila omenjena koni-sija IS originalnih belgijskih žrebcev, med temi žrebca »Duc de Fosteanac, pepintjer-ja Iz sloveče kobilarne Mme. Durot-Hazard v Fosteau-u. Povprečna cena teh žrebcev je bila 16.660 belgijskih frankov. Ti žrebci Olemenjaki se bodo oddali na Hrvatsko Medjimurje in Prekmurje, to je v one kraje kjer se goji težki tip belgijskega konja. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. t m.) Pšenica: baška, 1 vag. 455: bosanska 4 vagoni 385. Turščica: baška, aprfl-maj, 12 vagonov 200; sremska maj-jtmij, 35 vag. 215; i unij-julij, 35 vagonov 220; april-maj 18 vagonov 203. Moka: baza *0s«. I vagon 660; so« pariteta Zerrta, 2 vagona 467: »7.5«, t vagon 3X1. Tendenca nestanovitna. Svinjski sojen v Mariboru (13. t m.) Do-go»: 174 svinj. Povprečne sene so bile: 5— 6 tednov stari 100—125 Din. 7—9 tednov 150—300, 3—4 mesece 300—375, 5—7 mesecev 500—625, 8—10 mesecev 750—875, 1 leto 1250—2000 Din. Kg žive teže 12—13 Din, mrtve teže 16.25—17.50 Din. Kupčija jako slaba radi mraza; prodanih 32 komadov. Dunajski flvtaskl sojem (12 t m.) G o v e • da: Dogmi 371 komadov. Majhen promet. Cene prilično nespremenjene. Kotirajo za kg žive teže: voli 1—1.60, biki 1—1.50, krave 0.96—1.40 in slaba živina 0.55—0.95 šilinga. — Svinje: Dogon 1216 komadov. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2.05 —2.40 fn mesne 1.80—2.25 šilinga. Mesne svinje so tendirale živahnejše. Dunajska borza za kmetijske produkte. (12. t. m.) Iz Amerike je prišlo poročite o močnem padcu žitnih cen na tamoSnjlh borzah. Cene pšenici in rži so padle za okrog 6 centov. Na dunajskem trgu -se ie kupčij-sko mrtvilo še poostrilo, ker korztrm čaka na še niž« cene. Notirajo za M0 kg vključno blagovoo-promstni davek brez carine v Šilingih: pšenica: domača 53.30—56.50, madžarska s Potisja 6030—0150, ju gosi o-venska 50—60; rž: domača 49—30; jermen: domači 49—54, češki 60—63; tar-«!•»: «569: «-41: stis- njeno seno: avstr. polsladko IM0—13, sladko 14—15. — Državna hipotekama banka Išče novo posojilo ▼ SvtcL Iz Beograda poročajo: Upravnik Državne bipotekarne banke dr. Bogdan Markovič j« odpotoval v Švioo, da 8 tamošnjiml bankami zaključi novo posojilo. Razen tega bo tam pokusil skleniti posojilo za beograjsko občino, od katere ima zadevno pooblastilo. Beograjska občina bi potrebovala posojilo 250 milijonov Din. = Poštna hranilnica zniža debetno provizijo. Iz Beograda poročajo, da ie poštna hranilnica sklenila znižati provizijo, kl jo je doslej pobirala od komitentov m ki je znašala po! dinarja na tisoč dinarjev. Ta provizija je bila zlasti občutna, kadar je šlo za velike svote. Odslej se bo na svote do 30.000 Din pobiralo 0.5°/on, a preko te svote 0. 25°'^. — Izplačevanje 7. kupona investicijskega posojila. Kakor poročajo h Beograda, se je generalni direkciji državnih dolgov stavilo na razpolago pri Narodni bank! 7 milijonov 500.000 Din za izplačanj« 7. kupona 7% investicijskega posojila. Izplačevanje se bo pričelo 16. f. m. in se bo vršilo pri vseh ftnaučnih institutih države. = Redni občni zbor imata lesna industrijska d. d. »Drava* v Mariboru 25. t. m. ob 10. v lastnih prostorih v Mariboru, Meljska cesta 91, in Prometna banka. d. d. v Ljubljani, 31. t. m. ob 17. v družbenih prostorih v Ljubljani, Prešernova ulica 4. = Odobrena Je prisilna poravnava, ki jo je sklenil Vinko Mauko, trgovec v Rakov-cib s svojimi upniki za 70% njihovih terjatev-, plačljivih v treh enakih obrokih. — Poravnalno postopanje Josipa Puncerja. trg. V Laškem ,se je končalo s poravnavo. — Poravnalno postopanje Friderika Stogerja, trgovca v Krškem, se je kot brezuspešno ustavilo. — Delniškim družbam s sedežem v ljubljanski In mariborski ob'astL Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani ▼ likvidaciji razglaša: Delniške družbe s sedežem v ljubljanski rn mariborski oblasti se pozivajo, naj mu predlože v 14 dneh. ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor sja prošlo poslovno leto, računski zaključek ter po družbenem vodstvu overovljeni prepis zapisnika o občnem zboru. ki je odah ril letne račune. Računski zaključek moraio objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od 1 milijona Din v »Uradnem listu ljubljanske tn mariborska oblasti« m tudi v »Službenih Novinah« v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. = Madžarska špekulacija z jugoslovenske turščico. ;>Prager Presse* poroča iz Budimpešte: V zadnjih mesecih se je v madžarskih žitnotrgovskih in borznih krogih mnogo špekuliralo z jugoslovensko turščico. Nakupile so se ogromne količine turičice ln se je splošno računalo na porast cen v zvezi z ameriško žitno hausse. Te nade pa so se izjalovile. Cene turščici nazadujejo in popravka cen nI opaziti. Donavska plovba se je mogla letos zgodaj začeti in s turščico Hatovorjeni vlačilci so že na potu v Budimpešto. Slabljenje cen turščici v Madžarski je v zvezi z močnim nazadovanjem svinje-reje. Reja svinj se spričo nerazmerno visokih cen turščici in nizkih cen mesu ter masti ne Izplača. V madžarskih žitnotrgovskih krogih pričakujejo z velikim nemirom prihod pošiljk turščlce, ker bodo pri prevzemanju, odnosno pri plačevanju nastale naj-brže velike težkoče. = Jnsoslovenski Izvoz v češkoslovaško ie dosegel v mesecu januarju vrednost 43.95 milijona Kč, to je 3.27% celokupnega uvoza v Češkoslovaško, ki Predstavlja vrednost 1406.7 milijona Kč. Najvažnejši predmeti našega izvoza v Csšk isl.ivaško v tem času so bili: žito. moka, goveda, mesni izdelki, mast In odpadki. — Preložena obrtna razstava v Podgo-rici. Zaradi pomanikanja sredstev se obrtna razstava v Podgorici ni mogla otvoriti v tem mesecu in ie preložena na mesec junij L L = Omejitev obrata v v a reški železoPvarnl V vareški (Bosni) železolivarni tn v rudniku je odpuščeno preko 100 delavcev zaradi omejitve obratovanja. — Dobava rlža In makaron. V pisarn? 16 artilerijskega noiVi v Liobljani se bo vršila 18. t. m. ofertalna Hc;'acba glede dobavi 1500 kg riž.i in 200 kg makaron. Prid-rr.etni oglas je v Trgovski in obrtniški zbo-niri v Ljnbljan! na vpo?"ed = Pasivnost bolgarske trgovinske bilance v leto 1924. je znašala 655 milijonov levov napram 15S3 milijonov levov v leta 1923., kar pomeni znatno zboljšanje. Zra-šal je v letu 1924. izvoz vrednost 4902 n.i-Kjona. nvoz pa 5557 milijonov levov. = Produkcija tobaka v Bolgariji je znašala v L 1924. 319.620 Times« poročajo, da je londonska borza dovolila kotiranje delnic Avstrijske narodne banke. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe fn v oklepajih knpaj-skl zaključki). Vrednote: 7% posojilo 45—67.5, 4% kranjsko iz 1888. 0—22.5, 4.5% kranjsko melioracijsko iz 1911. 0—22.5, 4.5% kranjsko iz 1917. 0—22.3, Celjska posojilnica (210), Ljubljanska kreditna 335—0, Mer-kantilna (105). Kreditni za trgovino 190-200 Strojne 0—136 Vevče 100—112, Stavbna 275—285. — Blago: zaključka: t rami, suhi merkanHlno tesani 8/8, 8/11, 11/11. 11/13 13/16, 13/19, 16/19, 16-21, 19/24. 21/36 in 24 29 cm, fco Postojna, 20 vag. (370); tra-m!, lepo merkantflno tesani, asortrrani 4/5— 12 cm dolžine, 4/5—24/29 cm, fco Postojna mi, !epo merkantllnl tesani, suhi, asortlrani transitno 50 vag. (382). Položaj napram včeraj x slavne« nt jpromenjen. ZAOREB. V bančnih paplrifh je HI premi precej živahen. Tndi danes Je bito večje zanimanja za Eskomptno, ki je obdržala svoj vSerajfaJi čvrsti tečaj. V večjih stavkah se je trgovala tudi Jugo. Pri industrijskih papirjih je poskočila Slavonija. Od državnih papirjev Je dalje porasla vojna škoda. — V devizah je bila tendenca danes nekoliko slabša. Blaga je bilo na tržišču toliko, da se je celo povpraševanje pokrilo s strani privatnih zavodov; le neznatne količine Londona je dala Narodna banka. Celokupni promet je bi! tudi danes precej slab. Deviza na Italijo, ki je mednarodno oslabela, se je tudi v Zagrebu začela trgovati po nižjem tečaju, toda je tekom sestanka zopet nekoliko porasla. Po borzi je ostala tendenca neizpremenjeha. Notirale so d c-vize: Dunaj 858.5—č^.5. Beriin 1472.5— 1487.5, Italija izplačilo 251—254, London izplačilo 296.2—299 2, Newyork ček 61.67— 62.67, Pariz 0— 320.5, Praga 183.7—186.7, Švica 1195—1205; efekti- bančni; Lito-rale 65—67.5, Trgo 15—16. Eskomptna 123 —124, Kreditna Zagreb 102—103, H:po 65.5 —66, Jugo 107—108. Ljubljanska kreditna 355—0, Obrtna 74—75. Etno 975—100, Sla-venska 70—0, Srpska 140—0, Narodna banka 3200—0; industrijski: Drava 180—200, Dubrovačka 410—420, Šečerana 700—705, Isis 58—60. Nihag 45—50, Slaveks 175—180, Slavonija 59—60. Trbovlje 425—430. vagon Osijek 90—95. Vevče 110—120; državni. 7% posojilo 0—67.5, agrarne 28—285, vojna škoda per kasa 159—161, obračun 160—161. BEOGRAD. Položaj na deviznem trgu je še vedno čvrst, vendar znatno mlačnejšl kakor veraj. Posli so se vršili pod pariteto. Narodna banka je dajala manjše količine Prriza. Notirale so devize: Amsterdam 2495—0. Dunaj 878—880, Berlin 1485—1488 Budimpešta 0.0863—0.0865, Bukarešta 30.25 —30.5, Itall!a 252—253. London 298-298.15, Newyork 62.15—62.22, Park 318—320, Praga 185.25—1855, Švica 1198-1199. CURIH: Beograd 8.35, Newyork 518.60, London 24.83, Pariz 26.62, Milan 21.02, Praga 15.40, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.55, Sofija 3.785, Dunaj 73.05. DUNAJ: Beograd 11.395—11.435, Berlin 168.70—169.30, London 34—34.10, Milan 28.74 do 28.86, Praga 21.07—21.15,, dinarji 11.33— 11.39. PRAGA: Beograd 54-25, Rim 136.50, Newyork 33.30, Curih 52.50. BERLIN: Beograd 6.94, Dunaj 59.105, Milan 17.02, Praga 12.452, Curik 80.91. Sokol Vestnik Gorenjske sokolske žnpe. Gorenjska sokolska župa s sedežem v Kranju je začela izdajati za svoje članstvo lastni župni vestnik, ki naj ustvari čim ožjo zvezo med župnim vodstvom in včlanjenimi društvi, oziroma s članstvom. Da doseže ta namen bo Vestnik prinašal poročila o delovanju poedinih društev In o delu župnega vodstva, to je starešinstva, tehničnega odbora in prosvetnega odbora ter o župnih prireditvah, obenem bo nadomeščal okrožnice, ki jih je župno vodstvo doslej razpošiljalo. Tako utemeljuje potrebo župnega glasila uredništvo v svojem uvodniku v prvi številki, ki je izšla dne 4. marca. Vestnik prinaša poročilo o župnem občnem zboru in o nekaterih društvenh občnih zborih ter članek br. dr. Obersnela o manjšinskem delu župe, kakor je poročal na župnem občnem zboru. Na zadnji strani ima toplo pisano posmrtnico o pokojnem br. L. Humru z Jesenic kot ustanovitelju sokoiske-ga društva na Jesenicah in vztrajnemu so-kolskemu delavcu. Vestnik G S. t. bo Izhajal redno vsak mesec in velja za leto 20 Din. Društva bodo dobila po režijski ceni toliko izvodov, kolikor znaša polovica njihovega članstva, ter bodo kolportlrala glasilo med članstvom po ceni, ki jo bodo sama določila. Urednik listu je br. dr. Kuščer iz Stražišča pri Kranju, ob strani mu stoji župni tiskovni odsek. a Loterijski odsek Sokola L v LJubljani Javlja, da je bil prislllen vsled premalo raz-pečanlh srečk preložiti žrebanje predvideno na binkoštni pondeljek. Vsa bratska društva in cenj. razpečevalce prosimo, da obdržijo in r»zpečavajo srečke še nadalje. Vsa nadaljnja sporočila bodo v kratkem sledila. Loterijski odsek Sokola L »Ljubljanski Sokol« proslavi danes v soboto dne 14 t m. točno ob pol 9. zvečer v veliki dvorani »Nar. doma« 75-letnlco predsednika češkoslovaške republike brata dr. Tomaža Masarvka s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«. Spored svečanosti: 1.) Nagovor društvenega staroste; 2.) Kje dom je moj, poje moški zbor »Ljubljanskega Zvona«; 3.) »Ma-»aryk kot Sokol« predava brat dr. Ivan Lah; 4.) »Teče voda« (Masarykova najpri-!jubljenejša češka narodna pesem), poje moški zbor »Ljubljanskega Zvona«. Vstopnine bl Na to proslavo vljudno vabimo članstvo, aaraščaj in javnost sploh. Zdravo! Odbor. Sokol na Vrhniki. V soboto dne 21. marca •b pol 8. zvečer se vrši v salonu gostilne »Mantova« Izredni občni zbor. Dnevni red: Izvolitev stavbenega odbora za »Sokolski dom t. Sokolsko društvo na Bledu ima v nedeljo 15. t. m. ob 15. izredni občni zbor. Udeležba za vse članstvo obvezna. Odbor 551 Udeležba jagoslovenskega Sokola t va pri otvoritvi Tyrševega doma v Pragi. Kakor smo že poročali, je želja češkega Sokol-stva, da se otvoritve Tyrševega doma v Pragi dne 24. maja t L udeleži tudi jugoslovensko Sokolstva Zato . le odločeno, da bi vsaka naša župa poslala v Prago svoje zastopstvo, in sicer po mogočnosti dva zastopnika spravnega odbora In dva za- stopnika tehničnega odbora. Za upravne organe bo v soboto dne 23. maja posebno zborovanje, na katerem bodo predavali bratje Cehi In Jugosloveni o skupnem sokol-skem delti, tehničari pa bodo najbrže nastopili v Tyrševem domu s posebno telovadno točko. Da bo mogoče vse priprave izvršiti pravočasno, se poživlja vse sokolske župe. da do 15. aprila prijavijo Jugo-slovenskemu Sokolskemu Savezu imenoma vso udeležence, ki se nameravajo udeležiti slavnostne otvoritve Tyrševega doma. Starešinstvo J;S bo zastopano po treh članih enako tudi zavezni tehnični odbor. Šport Službene objave LLAP, LLAP. rarpisuje crosveountrv za prven« stvo Slovenije za 'cto 1925.. ki se vrši dne 25. t. m. ob 10.30 dopoldne. Start in cilj na prostoru S. K. Ilirija. Proga, ki jo bo do» ločil g. tehnični referent bo dolga 6 do 7 km. Prijavnina 10 Din za moštvo. Prijave je poslati do 20. t. m. do 6. ure popoldne na naslov: LLAP. v roke g. Ivana Baltesar, kavarna Evropa. Prijave naj se pošljejo skupno s prijavnino kuvertirane in zalenljc« ne. Naknadne prijave se ne sprejemajo. Pozivljejo se vsi klubi, včlanjeni v LLAP. dn javijo na isti naslov do 20. t. m. poimen= sko po pet rediteljev. Klubi, čijih reditelji se na dan prireditve nc bi javili službujoče« mu odborniku, oziroma jurvji, ki bo pravo« časno objavljena, ali bi to službo malomar« no opravljali, bodo kaznovani z globo 100 dinarjev. Istočasno sc pozivljejo vsi gg. podsavez« ni sodniki, ki v sezoni 1925. ne bi bili pri« pravljeni sodelovati v jurvji. naj to zane« ljivo javijo do 20 t. m. na zgoraj navedeni naslov. — Tajnik II. Službene objave LNP« Prvenstvena tekma Lask : Svoboda se vrši v nedeljo 15. t. m. ob pol 11. dop. na igrišču S. K Ilirije. Rcditcljstvo vršita oba kluba, b'agajno vodi Lask. cene 3, 5 Din, službujoči odbornik g. Buljevič. Popoldne se vrši na prostoru Ilirije pr« venstvena tekma Jadran : Ilirija, službujo« & odbornik g. Boštjančič in na prostoru Primorja: Primorje : Maribor, službujoči odbornik g. Kump. V Celju: Celje : Hermes, v Mariboru: Merkur : Svoboda. Čitajo se naslednji igrači za S. K. Celje: Kopušar Anton s pravico takojšnega nasto« pa, S. K. Ilirija: Privšek Josip 19. III.; S. K. Primorje: Klemene Dcroko in čerče'< Albin oba 19. ITT.; S. K. Hermes: Zore Ciril in Sedovnik Rudi oba 19. UL S. K. Merkurju (Maribor) se sporoča, da smejo nastopati pač tisti igrači, ki so bili čitani 5. XL 1924. in objavljeni v službenem glasilu. Tajnik II. S. K. Maribor : S. K. Primorje. V ne« deljo 15. t m. se vrši na igrišču Primorja prvenstvena tekma med navedenima klubo« ma, ki utegne biti nadvse zanimiva. Izid te tekme bo za nadaljni plicement važen, vsled česar bosta moštvi napeli vse sile za imago. Obeta se torej oster boj. Predtekma ob 13.30 Slovan : Primorje rez. Ob 10. dop prijateljska tekma Primorje II. : Slovan rez. Vse tekme se vrše na igrišču Primorja. Smučarji Ilirije prirede danes izlet na Zelenico. Odhod oh 3. (vodja g. Vrančič) In ob 7. (vodja g. Pogačar) z glavnega ko« lodvora t Tržič, od tam čez Sv. Ano do Bornovega gradu in jutri čez Zelenico v Žirovnico. Kolesarska dirka za prvenstvo Jugosla« vije sc vrši letos 6. septembra na progi LjubljanasZagreb, gorsko prvenstvo pa 20. septembra. Proga za gorsko prvenstvo še ni določena. Jadran : Ilirija. Prvenstvena tekma obeh najmočnejših ljubljanskih klubov se vrši 15. marca ob 3. popoldne na igrišču Ilirije. Ob pol 2. nastopi v predtekmi rezerva Ja« drana proti rezervi Ilirije. 535 Slbyll Bauer, znana ameriška plavalka, je nedavno ponesrečila pri avtomobilski vožnji. Dvakrat si je zlomila roko. Gdč. Bauer jc ena najbolj popularnih ameriških plavalk. Na zadnji olimpijadi jc zmagala v prsnem plavanju na 100 m. Tudi v listi svetovnih rekordov je večkrat zastopana. Nekatere vesti pravijo, da Sibvll Bauer sploh ne bo več mogla tekmovati. Cross=country za prvenstvo Jugoslavb je se vrši v Zagrebu v nedeljo, 29. t m. na progi 7500. Prva prvenstvena bazenska tekma v Ljubljani se vrši 29. t. m. med Ilirijo in Hermesom. Avstrija : Švica. Moštvo Švice, ki bo nastopilo proti avstrijski reprezentanci, je sestavljeno nastopno: Pulver (Young Bovs) Raymond (Servette), Ramsever (Young Bovs). Pollitz (Old Bovs), Imhof (Aarau), Fissler (Young Bovs), Ehrenbolger (Nord* stern), Dietrich (Servette), Hiirzeler (Aa« rau). Abegglcn (Grasshoppers), Poretti (Fribourg). Najboljši del tega moštva je obrambni trio. Tekmo bo sodil madžarski sodnik Ivančič. Izredni občni zbor Ljubljanskega šport.-nega kluba se vrši v zmislu sklepa zadnjega rednega občnega zbora v petek 27. marca v restavraciji pri «Slonu». Dnevni red: I.) Volitev dveh revizorjev. 2.) Določitev vpis« mine im letnih prispevkov. 3.) Izprememba klubovih pravil. Začetek ob 8. uri zvečer. V slučaju nesklepčnosti sc vrši pol ure po« aneje izredni občni zbor ne glede na število navzočih članov. — Odbor. Motoklub Slovenija vabi vse člane k občnemu rboru, ki se vrši v sredo, 25. t. m. ob 10. dop. ▼ restavraciji Ljubljanski dvor t dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev raču« nov. 2.) Volitve odbora. 3.) Poročilo g. inž. Accetta o zgradbi dirkališč«. 4.) Predlogi, ki so morajo vposlati do 23. t. m. tajniku g. prof. Cehu. Dunajska cest« 50. — Tajnik. T. K. Skala priredi 19. t m. medklub« &ko tekmo v Planici. Tekme s« morejo ude« lešiti vsi pri savezu verificirani člani, kl se izkažejo s savezno legitimacijo. Prijave v klubovem lokalu hotel »Tivoli* od 5. — 7. v pondeljek in torek. Prijavnina 15 Din. Ako se prijavi, manj kot 20 tekmovalcev sc tekma ne vrši. 527 Kino 301etnica kinematografa Kino ima letos trideset let. V Franciji so ta dogodek slavili na skromen, a primeren način. V Ameriki pa je bilo manj slovesnosti, a več navdušenja: proslavili so kino kot velesilo, vedoč da predstavlja svetovno moč, da tvori neobhodno potrebno vez med množicami ki ne govorijo istega jezika, ki ne razumejo istih besed, toda kj imajo iste oči in iste pogledei m kl lahko v isti minuti gledajo v razdaljah tisočev kilometrov naš svet, katerega so naši predniki poznali !e od vaškega zvonika do vaškega zvonika. Zmaga kina znači naravnost revolucijo, koje posledice se bodo na različnih poljih globoko občutile. Potovalno slovstvo je vsled kina izgubilo svoje obširno obzorje: čemu bi se pač človeik mučil s čitanjem potopisa zariimeive pokrajine, ko mu jo pa živa slika postavi neposredno pred oči, ravnotako kot bi jo sam gledal s svojem! očmi. S potovalnimi spisi dan°> pisatelj ne more več postiti slave:neeeecuiiiae,eeee. more postati več slavein, kot sc ;e to posrečilo Hunboldtu, Chateaubriandu ali ka-petanu Cooku. Kino je nekaj fiksnega: kot gramofon pa vedno ohTani zvoke in bodo ljudje lahko čez tisočletja ču!i našo govorico in petje, tako bodo lahko gledali v daljni bodočnosti stvari, ki smo jih videlei mi. Kino vsebujei vesoljni svet. Meščan ali delavcc, človek, ki ga je moderna civilizacija priklenila na en kraj, iride potoni kina svojim sponam in se sprehaja po vsem svetu ter dobiva nebroj utisov in se tako doma izobražuje vsestransko. Danes sicer še vedno prevladujejo filmi, kjer se nam kažejo ljudje v vsakdanjem boju med seboj aH z naravnimi silami: pustolovščine so na kinematografskem pozorišču na dnevnem redu. To je danes še potrebno, da se privlačuje občinstvo, toda ta potreba bo vedno bolj pojemala. Lepota sveta, njega raznolične pokrajine so tako veličastne, da bodo romantične komplikacije vedno bolj izginjale. Ni lepšega romana kot intimna zveza potovaica ■ z deželo, po kateri hodi ln člje spoininjajoča se duša se mu kaže vsak dan v novi obliki. Niti primerjati se ne da nejasni vtis. ki ga imamo o deželi, popisani v kaki knjigi in pokrajino, ki smo jo videlei v živi sliki m z lastnim očesom uživali vse njene lepote. V 19. stoletju je ogromna večina ljudi živela v ozkih mejah svojega domačega kraja fr. se zadovoljevala s potopisi. Časi pa so se spremenih' in potopisno slovstvo se nam zdi danes že zastarelo. Nasprotno pa danes najrevnejši delavec ravnio tako lahko uživa čarove daljnih in bližnjih dežel, kot milijonar. Poljubno se lahko sprehaja po velikih pristanih in nabrežjih trgovskih mest, ali pa uživa solnce in razgled v visokih planinah, in če se mu zljubf, si ogleda solnce in razgled v visokih planinah, in če se mn zljubi, si ogleda egiptovske piramide ali veliki kitajski zid. Tako postane »absolutni« gledalec, gledalec »za samega sebe«, za kojega je bfl svet ustvarjen. «Škandal na Dunaju» je naslov senza, cijskemu filmu, ki obravnava slovito špi-jonsko afero avstrijskega generalštabnega polkovnika Redi a. Afera je takrat razburila ves svet, ker je bilo res nekaj nečuvenega, da je sta! v službi inozemske špijonsžc eden najodličnejših članov generalnega šta« ba. Film se naslanja na zgodovinska dej« fctva. v kolikor so znana in v kolikor je to v filmsTci drami pač mogoče. Zato je film zanimiv in privlačen tudi za občinstvo, ki sicer ne spada med redno kinopubliko. Pr?« senetljivo naravno so podani prizori iz biv» šega avstroogrskega vojnega ministrstva. Ce Io maske znanih ministrov in generalov so posnete tako frapantno, da se ti zdi, kakor da vidiš pred sabo res razne Crobatine, Ko« vesze in druge nekdaj vsemogočne korifcjc. Saj so pa pri filmu tudi v veliki meri so« delovali bivši avstrijski gencralštabovci in to ne le kot statisti ampak tudi pri režiji in v važnejših vlogah. Celo rokopis sta oskr--bela dva višja oficirja. Film je bil še le ne-' davno dogotovljen in vsekakor je dokaz velike podjetnosti naših kinolastnikov. da ga imamo tako hitro že tudi v Ljubljani. Predvaja ga morda samo še danes. Kino Dvor. Obisk lahko mirno priporočimo vsem. Cecil B. de Mille, sloviti ameriški film« ski režiser (»Deset božjih zapovedi«!) je dospel v Pariz. Baje namerava posetiti tudi ostala evropska glavna mesta. V Holywoodu je po novem letu nastal zastoj v produkciji novih filmov. V bodoče nameravajo restringirati predvsem komične filme. Maks Linder je dobil ponudbo od Uni« versal podjetja naj se vrne v Newyork. Ker pa so mu Američani ponujali premajhen honorar, jc Linder ponudbo odklonil. Madžarska jilmska cenzura se je zad« nje čase precej poostrila. Kakor čitamo v listih, bo na Ogrskem odslej poset kinema« tografov zabranjen vsakomur, ki še ni iz« polnil osemnajstega leta. Ameriška igralka Lilian Gish se je na« veličala filma. Pravi, da bo ustanovila in« ternacijonalno filmsko knjižnico, ▼ kateri naj bi našle prostora vse znamenitejše film; ske produkcijo. Glorla Su-anson se je pred kratkim po« ročila v Parizu. Pariški zrak p« ji očividno ne prija: listi poročajo, da se je dala ločiti od svojega novega moža ... Berlinsko filmsko podjetje 'Terra* pri« pravlja velik film o življenju francoskcg* pesnika in igralca Muličra. bergli Mllivant, nečak bivšeg« ruskega carja Nikolaja, je odšel v HoIywood. Tem' nora mutantu?. Prolog k Čerinovemtj simfoničnemu koncerta (V Ljubljani v pondeljek 16. t. m.) Simfonični koncert, to je bela vrana med našimi kulturnimi prireditvami. Letošnia. vobče na knncerth revna sezona. nam doslej še ni nudila tega duševnega užitka. Z veseljem je moral torej vsakdo pozdraviti napoved simfoničnega koncerta, ki Ka priredi dr. Če-rin z muziko dravske divizije v pondeljek 16. t. m. Program obsega po'eg treh slovenskih skladateljev (Lhotka. Parma. Miheuz) veličastno 7. simfonijo Antona Bruckneria. Anton BrucVner je v glasbi povsem svojevrstna individualiteta. osebnost, doma iz kmečkega ozračja Gornje Avstrijske, ki jo je že v zgodnj h letih ob-el mir in mrak velikih gotskih katedral. ki jo je zazibalo v sanje grmenje mogočnih orgel in brnenje veličastnih zvonov. Kmetič — titan — to bi bila njegova karakteristika. Kmetič. ponižen in pohleven. ki vstoni v veličastno h'šo Go-snodov — a naenkrat sam polbog, titan. tiživaioč množine v divjem, ba-hanfskem ritmu k razigranosti, k svobodi . . . Domovi«! Brucknerj°ve glasbe le tihi mračni kor zasanjanih cerkva. Njegova cerkvem glasba je nadvse globoka. Izliv resničnovernega srca. A to polje mu je premaihno, s:la nhgove^a v*tvar-ru ?ten uspeh Itrrs Je bila prirejena v prid revni Šolski de-cl. S prlreianlem leer vr'I učltel'stvo važno kulturno in vzsroino delo med liudstvom ki mu le zato tndi Iz srca hvaležno. ŠMARTNO PRI LITIJI. V zadn.em času Imamo zaznamovati v vrstah kraievne organiza<~iie demokratske stranke iako lepe uspehe. Vsak dnn prigtašaio svoj vstop sveže mlade moči. Krajevna organizacija s! je ustanovila pravevarstveni kmetijkl tr- gnvstoobrtni ta delavski odsek, caslišoje mnenje ljudstva, atavt predloge ln rešuje brezplačno proinje in pritožbe vsakomur, ne oziraje se na politično prepričanje. Referenti posameznh sekcij bodo na razpolago vsako nedeljo v prostorih Kmetijske posojilnice v Smartnem od 8. do 10 dopoldne. V zadnjem času je bilo oddanih te ve! prošenj In pritožb. Obrtniki, kmetje ta delavci, obrnite se v vsakem ožim na našo pisarno, kjer je na razpolago tudi vo'llnl imeni'; io se vpisujejo še nevpisarJ volilci. — Tajništvo demokratske stranke v Žmart-nem. SENOVO PRI RAJHENBLRGU. Delavci ln kmetje na Senovem odločno protestira no proti temu. da so nam odvzeli pismonošo ne da bi poštna tmrava v Rajhenburgn nastavila drugega. Sest tednov j- že. odkar se nam ne dostavlja več pošte na dom, in nihče se ne pobriga, da bi se » tem ozira kaj ukrenilo. Vsaj začasno bi se menda dobi! kakšen človek, ne samo trikrat na teden kot Je bilo to dosedaj. Seveda, za borno plačo Din .'50 mesečno ga menda res ne bo lahko dobhl. Prosimo torej rreročajne oblasti. v prvi vrst! ravnateljstvo po^te in br-rolava v LJubljani, da napravi v tem o-jru red. saj je vendar Senovo kot industrijski kraj In po številu prebivalstva center raj-henburške doline. CERKLJE PRI KRŠKEM. Vsak benf hvali svojo malho, četud! ni nič prida. Tako tud! dopisnik iz CerkelJ v »Slovenci« zagovarja In hvali šolskeca upravitelja Ro-stoharja. N'H sence madeža ne najde na nJem. Udarjen Je t »'epoto ali pa vedo.na laže. Dopisnik trdi. da g. Rostohar nI »tiho in pridno« agltfral. Ml ne bi pisali več o stvari, a ker nas Izzivate bomo povedali Se tole: G. Rostohar Je Imel v šolski pisarni celo skladovnico republikanskih brošnr. k' jih je dobi! v L;ub!janl in j:h je razpečava' med IJud«tvo. Ali Je to agitac;ro-f» motni atelje MARIJA JE0L1C. Ljubljana, Slomškova ulita M. 27. 112 Svilene klobuke .krašene. 0't 200 Din naprej, v rasnih larvah, pro-'aja Micka Uorvat, mo- fctka. 122 Proda se pekerna i Inventarjem In lokalom po ii-olni reni. ro"ii'l» Franjo llilika, Kn°to-lija 6 pri Zagrebu. Ctf-B Kuh~rT"n In soh^rca .e ppretmeta. Pomrlbe na ea.tuv. Cufti pl. H e n k o. Zcmun, Kralja Petra ul S3 S8.TO Krojpš'1 pomočniki v'a'lall irora fu.ij »tennTafUn. — Hrana, .taeovanje in v=a c=krha v hiM na ('.tleti. PoilU'1^« p. «nr. .J !lt -1,. P0.1 .štev. U 323». 6730 Učenec tS-18 let »tar. Vi "'kaj rn.»e'ov .re' n j. io. 'e, .. »prejme » fo>o-kemi-eratil^nl «r>ent — Pretriji. Sem 28 let »tar. neom;i.le-ievane preteklosti, verairan v rezanem, tesanem in okroglem lep«. — Cenjene ilopi.-e na upravo »Jutia. l-o 1 .Les 28.. HI M Motrrno kolo HSII. 4 (IP. H ve prestave, l>ro-tl tek, M p r n il a ra mnn Pin — Kaelov pove uprava .Jatra., 8803 l ene oreh^ mi'l po najnjt.jl eenl t.ln-itevit Sire y Kranja. 8742 Al^tTno kolo tnamke .W»f,<1evef. 4 fff. dobro ohranjeno, pro'*« po nirodnt «eni Mirko hovee. Zutemherk. 489> «\Vanderer» trlvtelnl avto. najnorejl*. ra tipa. »a takoj eeno proda. — Cenjene ponudite na miravo .Jutra, po'I llfr« >Wan hrastovem lesa. ma.|»-ra t kreilenel. S Molov. 2 fotelja, t misa. I *»'•• n mlti.-a i osnietn prevle. Aena «e u"n'Ini. |iro-ta. — Kasu .. Ivao llirini*. oii-rarski tncjllor, Uajillna ti»l Ptuja. 8tM Osebni «Ford» avto •loliro ohranjen, kompleten, s. po rent proil«. Kanlovv upravi .Jutra.. B$77 D-I?nosted pro>'am ia 300 Pin. Orlere'me A^j-tij SeTro. fe»n«r. I.tubno-l*0'*eart. Ooreej"t*o. Itraea i« ilanovanje v hiši. p' fi po "tosoront. 8047 Učenec cnfan In y'rav. » p-tmemo Ml.ko Irohrarh«. polenih ttarlev. ne po-I IS let rt", se v tr"o* tno f"-.e Aailrašii » Kranju. 50C9 Dobra Šivilja f sprejme uia.no oa ilom. SMlov I«,ve »pr. »Jotm., 5938 Potrnk prvovrsten. vp-<nl »Upravitelj 28.. 5734 Dlagajn!čarka ■ lohra in izveiliana v jjo-stilniski obrti, ieli mesta r re'tavrarljl la takoj aH loaneie Ponn.lhe pro>l t o*i .Rla-a'nl^ark» 30» na »pravo .Jutra. 5626 Pobnrloi I5f. mesto, nnieaj« Itv.n l.inbliane PopNe na nnf. •Jutra, poil tnačko «Bn'-a-rira 16!». 5920 Prodnl-IVa Intrlena » metanj «f»okl. smo*.na aloveneVe^a. pem-*ke-a in nekoMkn hrvat-.Ve-a le-ika. valen. nek.l ol-a-rllhtl, det, IJCe me-ta klerkn'1. Ce|.l"*e ponH 'be ood .Vestna 274A. aa pn. .Jutra*. 8609 A^-ofvert ♦«•<•. *•"'<» 1e'l l»e.ta. na Ir. je pri ka. kem le-no Ie.. ro ii^iti lot rafetelk. Tonndhe na »n^ieo .Jut... PO.I ID.II-n .Ma."ivnst 81!».. S8S0 Ugotfnn prilika Komp'etna »palnte« ta dva osebi fhrartov les) ( ta',. ?arniluro — vse nsjbo'je ohranjeno, sa prod« pn la. re'no eirkl rent u 7VI0 flin Naklo v pov« npeava »Jutra.. 68U Prod* M okoli tnOO kom. hrastovih prnenv S M »/t*, okoli I val kom. dlto t.!l* »/1». okoli 1000 kom. dtto 1.80 20/15 em, proti takojlnjl dolavi. — Kje, pov« aprava «JaM*. iM Srhme Pnnknrtee k( po 41 Wn, braunšvUko kg jio IS IHn. r.i7po'llj«m o.r 5 k? nafirej C» imvretjii — Za dobro '«„o in toino |u'trellio M jjn.fti Krtin Oolob, m«. <*r (n p., kaievale«, Šitka. I ..'a' ij.na VII. S'« Trije pleflnl stroji skoraj novi, tt 8, se ie|o ujro-lno prielajo. — Na-^v pove uprava »Jutra«. 4.188 Proda se: rlefa pti;a«t« »ola, ilvoje volnenih telovadnih h'a£ In n»a!ie, nove guma«1e no-e. vire ia hotne nor* (pri. |»nvne sa Mlakarje), navadne nitke rjave tevlje St. .17 In line pra.e ruske ralote it. S«. — Oeiei od ta.—4. »rt aa Brega |4UI S"d|V« iparglja najplemenitel«« — tra neoske vrste ."P Areenfentlii. eno-letnlee. n o d I E J'c'H>a oaal- « Žirovnici, Ooronlsko «Oppel» l»VtO tM.lete», telo dobro okra-nie«. I< feneralne repara-tnre. hitrost 7t km. poraba benrlna na 100 km 6 litrov. Na.lov pava apr. »Jutra«. MfnorH. žngarjil Prod.m rasne mlin.r*ke no. IrelitTln* — me«i asts kolesa, velikost 160 in em. va .kapo- petin. tele«, no »l»fko (Tmnsportsekn*. eke> t m do'-s In motar na heneln. 6 HP. »<• eovo in te mn'o rabljeno Josip Knne.. mlin, 8». Pa»»4 «-l Prebolda. »S» aPnnv, gvto obran le«. 4—n>-telv tefatev fl".'.^t mm. prodam. Ponndb. n. noravo •Jutra, pod »Industrija- »13 OMn,'!>, r«vr?"*1i In fnkef. .koral novo. ee pen'1«. Naslov pov« op— -a »Jutra., SMS '*tebn»'tV dobeo ehranlenn. .e proda ra ••o Oln na Poljanski restl 13/tl, de»-o Do IS va-oenv .."IneJMh le.os dodptt.Hi liid-nvHi r»rv orodam In |.t. postavim la H v »sms. Po-e ^be mm one-vo •Jl|f*s< pod tP-f o .Najboljša drva.. B934 Štedilnik aa S odprtini fluknjlV I« ml 'jen. se takoj kupi. — Ponudbe na upr. .Jutra, pod šifro »Štedilnik 2841.. 3973 Sobm preproga velika perzijska, aova sil pa ie rabljena, to 'a dobro ohranjena. • a kupi. — Ponudbe na poitai pre'al 102, Ljubljana. 8733 Kroji uajmodernejsl. po meri. ta dame in po>pod« t naUnC-nim poukom 16 m.rea lota) ta kro'aie. Ilvilje in ta samotiporabol — O I mini-tr. *a tr-ovino io obrt konees. kro'na »ola * Ljubljani. Židovska 6. m« Ajdov med garantirano pristen, ee dobi v r«ljnbnih množinah po ni*ki eenl pri tvrdkl Mihael Otaahen. Viinja gora. 5932 Majhnn h"ša 10 minnt od kolodvora t'e-Ije. primerna ta t o*el»|, po Jako ni't i ceni In ujrod. nimi plačilnimi poboji naprodaj. — 1'o'robno.ll se polt ve pri Petra Kuret v HoSkanjrih »t. 19 pri P'o'a 5094 Prazne »»"Metlice eOdola k a pa |o dratrerli« Anton Kane. sinova, tldovska »I H- I. tO Kotel M kuhanje • par« ffVmpf. koehkeeeell bakren alt telesen. a pripravo ta nagibanje. se knpt. Ponudbe t navedbo dimenzije in eeno na upr. .Jutra, pod #ir»o »Para 2771». 8784 Krasno posestvo od SO or.'ov, s orale vi-norrada. t bili s ro-p«'l.ir. skimi poslopji. 33 minut o»l kope'tffa Rimske lopli'e — se rtoeeni pro'a. eventuelno tudi brei vi nerada — Ponudbe na naslov: L Pe. 'ar, Zagreb, Strojarska nt »t. 8. 5678 Posestvo S in pot o'a'a. v Z'kove| it. SI pri Marihoru. srmlja v ravnini. .. Jmn-nik. travnik. hlev. klet Ir. vef »oh. se pro 'a ta so.nno Pin. ev. .« odda t0'M v najem. — Nekaj aa obroke. 6538 Prodom fi!šo a staro kl't'8'vnii.rsko tn mehanično «t.rt:o t orodjem in streji. Električna razsvetljava In eo'ovod e hiti Risa Je pripravna ra v-ako vefle podirtle Masla* pov« »prava »Jatra«. 5848 Parni kotel stole/, d« a Atm . ohranjen, kupim Cenjen« ponndb« t natančno navedb« rene aa npravnlMvo .Jatra« pod »Katat 1771*. §834 Srebrne Irniis so kapljo- - r«««dW pod .Krooe. ae apravo »Jatni. 58<* F'ek trn—n»or s—te ks.. w» Vol«. transmis. noeileev in |eia-iov. kopita. — Pooadbo na upravo .Jutra* pod las trn •le^eeMiMk Mil Stavbna prreela enrim« na periferiji atesta, prijavna t«d| ta vrtnarstvo. naprodaj. — Pojasnila na Olimah 81. vrata 8 — aad 9,—18. uro. 5808 Trgovino t vsem inventarjem, obstoječo nad 8<> let. na promet-nem prostora v lrj:u. pro 'n ali odda v najem tvrdka K. VVerli v Cirknlel. Siano-vaaje takoj aa razpolago 3967 Trgovina a meSarim Idagom in vlno- točein. na prumetnetn kraju v bliiini rudnika, s* takoj odda v najem. — Potreben kapital za prevzem taloge 70.0H0 Din. — Ponudbe na npravo .Jutra, pod značko .Ugodni posoji 2808«. Trgovina i mannfaktaro. s* ■ taloeo prav u-odno pro< posodi iS -tO000 Oin. mu oa|»raviu upravo it trdega lesa ta 8 sol«, za od plači* - Za rtltdno delo jamčim. Drur" po do-rovorti '"opis« tu uprav« lutra- pod »(Jfodaa pri-|ika te. »Se Zeta DvitrnlU pismo T opravi .Jutra«. Zveatl.a, »02 Mož i Ločitev zakona je neizogibna, aki do Itn v trdi še enkrat ščurka! Žena8 Bog! Sai mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomsga, če pa ni sredstva soper nje I Mož t Prei ga res nI bilo. Tod i koncrslonirenl zavotf „PanaN • Ljubljani aa Poljanski o. 12 je iznašel srede vo, kl pomori b.ez vsake nadi žnostl in brez vseh posledic vse ščurke nisi ln -o ptifie. Podi al> ra niš* t kot tja! Antenkcnec! Poin« ponudbe rei1 nnravnavi izven konbirrza kl sta izšla v brošuri, katera velja a pošt nino vred 8 50 Din in se naroča prt Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica Itev. 51. Mm nottčufe paduant rmr' rl ke univerze v W». thinptnnu, D. C z dlnl A. M. Naslov pove A'om^ Otn-»ny, Korprr«nl ■tv S n. Opremfjsna fob« t »tektrično ratsvetllavo. se odd» takoj solidnemu po-»po'u. Naetov pove t|nra •JaUS>. 60C3 Hospod so rpV";me na stanovanje sli tudi na brano takoj. — Naalov pova upr »Jutra.. Krt sost-nova,ee so eprejm« i. en po.po4 k mirnem« eo.podu. Ma'<«* v »pravi .Jutra., 89GS Tavčarjeva njiva oh Dunajski cesti, nasproti pekovskemu kritu. se odda v rav np Pota.nPa daje P. Ker«ii, Gorpoevouka H« U «. 6088 Krasna vila H% kotodmra aa OolenJ. ske«. se pr«da — Naslov pov* «pra*» »Jatra*. »iT Hiša t tQ«tflno. trgovino. «h»t-nlm lokalom, prostornimi kletmi tei It lepimi stano-v .nT, na lepem prostora * Ljubijo al. «• pocert proda. Maoto* pava upr. »Jutra«. ma Soba t tajtrkom. posebnim »ho dom. se odd« gospo In. ki ima lartno posteljno n-ril« Nad«* pov« »pr. »Jutra«. Dve KosnodlCnt *a speelm-ta na stanovanje :« hr."« tako) ali » I anri. lom. Naslov v upr. »Jute.. 6973 Dve soht ' lss»st»» o premi leni * eovt hllL ndd.nt ene«« a K dve-—a eospndo—a Vp-»»a se od ml |«. do p»t 14. po-poldne a'l * nedet'0 ve« d.« Naslov po*« Upe— e« •Jatra«. E8S8 Tri dtlMre se " :m. v no pot - o oskrbo v HHhl obrtne Mu • t. ap-"om. KuIit pove rtr» VELIKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Merilo : I : 130 000 za tra3e, ?o>,«sane i-' farnt Ic-ka>. z n-!aew''?o politiko ruto litfijo Slornii« v okrožja ii 2 cajcevt io iržano mej* Je pravkar l«M Nenalepljen ze»rl;evid, sestavljen U šest listov stane .... 120 Dia nalepi-rn na mo'neJU papir s platnenimi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s palieami 360 Dia Zemlirvld a« naroča v kiflgrrni diskovne z žrngc V LJUBLJANI« Prtiorara «L54 ■aspnU gteVM po«* ClMor rad £lta lepa povesti, naj aara&l priljubljena romane „Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Cotzua po aatnlli, pisanih In tiskanih vtrih Pater Karetan Cent brei. Din 30- vez. Din 40- po poU2IMavač Tigrov! zobga Cema biai Dia 3n.-, vez. D n m poitt Din nt /LAN Dt LA HIRE. Luoif er Pafltarttfen eoman » VI. de'IH. C-si t hrol n-a ®>. vezano Din So.—, po poki Din 2"— več. PERE AL CUENDAS. Veliki inkvfziton Zgadtnrtnskl roman It dobe »asirske inkrizicl)« Cen« Din 30-—, ves. Din 40—, po poiU Din ved HARRY SHFFF. ~ Hči papeža Zgodovinski romati, kl popivije krvoločnost tn rvenravoo iivtjena papets Aleksandta VI, njegn. veg« sns Cetsris in hčerke Lskrecljc B rgijt Bioilrsno Din 30-—, vezano Oia 40"—, po poiU Dia J — rti. CIMJDZE FARRERB: Gusarji 7godovlnskt r"msn Iz fivi enia mnriVfh roparier v XVII. »tolet u. Cena broi. Din t>—, vezana Din 80 —. po poiU Dia 2-— več. FR HELLER: Blagafoa velikega vefrstfa Koaua. Mre«. Dia I V-. m. Ola Xr~, pa poM Dia t— v«t FR HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv drtekt vskl roman Iz velikega cveta. Cena Dio 10 — , po pošti Din 2*— vec. Vi Knjig« aa naročaj« pri »trtfaUtfa ^Hint' * IJaklJaal, Pralaram ttlioa «4. Kdor &c nima ▼•VOH knjunid Sienkiew:eievega romana Z ognjem in mečem naj si ga takoj kupi. Bro« D n io5-—, vet. Din »ao-- brca poštnine. Dobi M v knjigarni Ti s k o^vn e zadruge v Ljubjani, Prešernova ulica $4 (nasproti glavne pošte. »JUTROe št. 65 8 Sobota R m. 1925: ALEKSANDER. - DUAAt ZVESTOBA DO-GROBA (LA-DAAE DE-/\ONSOR.EAU) 93 Katarina se zamisli, glavo povesi, potem pa jo čez četrt tire zopet zravna in pravi: «Vse to je nemogoče, sinko moj$» «Obo,!> klikne srdito Henrik, ctoifej se zdi, da imam danes pržv slabe misli! "Vznemirjeni ste. Najpreje se umirite, potem vam povem.* «Torei mislite vi za mene. Ali nokaj je treba storiti!« «Vidite, sinko moj, jaz sem že fzrdala potrebne zapovedi!® -Kakšne?* «Da odpotuje glasnik!* «Kam?» «K vašemu bratu!* prest nečenja, ki mu i'» s'edi razočaranje in kon-sternacija in zopet presenečenje tako, da io čitatelji nestrpno priča, kovali vsako nadaljevanje romana, je izšel ir se dobiva pri upravi .Jutra* v Ljub'jani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga fakoj naroče za svoje domače knjižnice. 3o!j zabavati Vas ne more nobena knjiga! vezana s-ane Din 5i. Brošitana pa Din 45. Priporočamo novo izdajo Mo IMM romanov i Cyclamen Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din Agitator Broš. 13 Din. vez. 23 Din, pošt 1-25 Din Izdala Jih je Tiskovna zadruga v Ljubljani k fližli! za stiijepis. 1 Pisarniške opreme. L. BARAOA, LJUBLJANA, šeleticrjsva uHro št O/l. Laboranta za metalurgičen ishorarorij lice za takojšnji nastop svirtceni rudnik v Mežici. Podrobne ponudbe z navedbo plače na gornji naslov. 1139-» Kovinsko podjetje § dobro vpeljano, rentabilno, la&tno poslopje s takoj prostim stanovanjem, v industr. kraju se vsled družinskih razmer proda. Dop. na Jutro pod 'Ugodni pogojl-1307'. m v o Jezice kupimo vsako množino Najnižje ponudbe in vzorce ja poslati na tovarno usnja Aleks fodvinee, Radeče pri Zidanem mostu. tses-a Din 55-— spomladni žemperji v modni trgovini H. KENDA, Ljubljana Mestni trg IT jj«7a t Užaloščeni naznanjamo, da je naša draga stara mama in mama, gospa PraniaGerdina vd«wa strejetedje juf. žel. dne 12. t. m. v 73. letu starosti prevldena s svetotajstvi preminula. Pogreb se vrši dne 14. t. m. ob po! 16. uri iz splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. LjobOana, 13. marca 1925. talafstl ostali. ran« Javna agencijska in gospodarska pisaraa DR. EMIL GAJ LJUBLJANA, Beethovnova ul. 15 prevzema pravno zastopstvo v zadevah Javne uprave (obrtnih industrijskih, domovinskih, davčnih itd.) ter posraduje zlasti pri nakupu in prodaji nepremi&nin, pri poravnavah insolventnih trgovcev in obrtnikov, pri dajanju posojil In Izvriuje in-kaso terjatev. t m-« SHISHSICffiMHHBS^SSSHSSSPR' Zahvala. Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo drago teto, gospo Marijo Debelak vsem, ki ste pečasttll na ta «11 oni način njen spomin in darovali cvetje, Iskrena hvala 1 Posebno se aahvaljujemo čč. gg. Mladinskega Doma, Llchten-tumlčnem zavodu in Gasilnemu društvu v Mostah za častno spremstvo. LJubljana, 13. marca 1925. 1356-a Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom smrti naše nenadomestljive, nadvse ljubljene mame, soproge, stare mame, tašče, sestre, gospe Marije Zupan Smo prejeli mnogo izrednih dokazov iskrenega sočutja, 2a darovane vence, In krasnega cvetja, m mnogobrojno 9premsivo njenemu zadnjemu poftkn izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, kl so se prerano nam umrle spomnili. Hvala vsem! Žalujoča rodbina Zopas-Čorne. -345-a nlžanlh oenah Svilsate blnze. prvovrstna Stalna svila 246 Din >n 360 Din Damske * rajce od 28 Din naprej Oarnitnra 2 komada prvovrstni chiffon hattist samo 89 Din Kombinate ed 90 Din ntirej, dežniki pol svileni 179 Din Ptiktičn* darila laMonJ (Slej jmrSnjl nseral) L Sinkom nas!. I Som Ljubljana 77« IV „ Opeka" prvovrstne zidake, priporoča opekarna »Emona" d. d. v Ljubljani. — Tovar a na Viču (Brdo). — Pi sarna v Pražakovi ul. 3, ^ritlfie. i*4-8 Kdor oglašuje, ta napreduje! Parna žaga se zaradi družinskih razmer cono proda. Obstoji iz Lanzove loko-mobile 48 konjskih moči, kuri se z žaganiem, polnojarmenik 75 cm širok, cirkulama žaga in sploh vse, kar je potrebno za dobro idočo žago. Prodam tudi samo stroje, ako kdo želi. — Vprašanja na Grundnerjev mlin, Pollčane. Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem se povrnil in počel zopet izvrševati svoj ZOBNI ATELJE v Slovenjgradcu jsjs, H. Hinko Zagoričnik. Oklic. Dne 16. marca 1925 ob 9. uri bo v Vel. Mengšu h. št. 85 sodno prodano posestvo s hišo, njivami, nekaj živine itd. — Cenilna rodnost 1,313.880-— K, skupni najmanjši ponudek 875.920 — K. Vse posestvo se nahaja na jako lepi legi. 1341 » Oglasni zavod KOPITAR LJUBLJANA, Čopova 21 oskrboje it trgovce in obrtnike vse Inserate zi vse časopise Se prijazno priporoča KOPITAR nt a _ Nalvečlo zalore razne emaMlrane, aluminijaste ali telezne fcohinUke posode, kakor drnelh rarnih orodil za •brtnike. dal e raine reriee. tehtnice, lo-nate, krampe, reotike, vrtnarska orodja la razne stroie Itd. Iid. kar spleta spada, kfelezninskl široki nndi vedno in najceneje tvrdka 907« Mi FloMt velsfrgoTina z {elezDlno Lioiliana, S?. Petra 135 Natečaj. 1! smislu zaključka sednice Direktorija od dne 9. o. m. raspisuje se natečaj za ozradbu umetničkog plakata za Kongres Or. Ju. Na., koji ee se održati u Beogradu ovog proleča. Plakat treba da bude veličine 120 60 cm u tri boje. Rok ovog natečaja je do 10. aprila o. do leog roka treba da odnosni načrti budu predloženi Direktoriju Or. Ju. Ka. u Splitu. Za načrte plakata odredjene su ovc na« grade: I. nagrada Din 5000. N. „ . 3000. III. „ „ 1000. O podeljivanju nagrada odlučiče jury, koji je sastavljen od gg. Dr a. Ljube Leon« tiča, Nike Bartuloviča i Dra. Mirka Korc lije. Split, 10. Marta 1925. Direktorij Or. Ju. Na. Opr. štev.: E A I 13 25 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1925 ob 13. uri oro-dalo bo v Medvodah, vila Urbane* po javni dražbi sledeči oredmeti: Razna posteljna oprava, pohištvo, salonska ura z ni-ha'om, ura budilka, slike, kipi iz gipsa, cepina za turiste slamnati okraski, divan, umivalnik z ogledalom in marmor, nato ploščo, porcelanasta umivalna garnitura, karnise, posteljna odeja, svitilke, razno moško perilo, telovadne hlače, čepice, zastori, posteljna preginjalka, več slamnikov, sobn-e kredence, omar* za knjige, razno pohištvo, razna posoda, servisi, kuhinjska oprava itd. K draženju se bo začelo pozivati še-!e pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem se lahko ti predmeti ogledajo. Zapuščinska zadeva: Zrna Janeilč iz Ljubljane« Okrajno sodišče v LJubljani, odd. V. dne 8. marca 1925. 1342 a 100 HIIPI LJUBLJANA, Prešernova ul. BO (| ]miM UBiBlO). Obrestoranje vlog, rakun in prodaje vsakovrstnih rtdnostnUi papirjev, devir la »atut, borzna naročila. predutnl in krediti nake mte. eskempt In inkaso mate ter nakazil« v tu- ln toMwnst»o, safe-deposits itd. Itd. Brzojavke: Kredit UiMjaaa Talefon 40, 457, 948, MS In 806 51-t