Kmetijske in rokodelske nov
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Co
Tečaj III.
V srédo 29. Prosenca 1845.
List 5.
Blagorodnimu gospodu
L. MARTINAKU,
učeniku pesmeništva in govorništva na c. k. Ljub-
ljanskim učelišu
po srečno prestani bolezni hvaležni učenci. *)
olzé so nam po licah lile,
Serce vsim trepetalo je,
Ko so bolezni hude sile
Naš mili oča! Te obšle,
Ki ljubiš nas, ko lastne sine
Iz serca svojga globočine.
Nazaj se préšnja móč spét verne
In da Ti zdravja spet sladkóst.
Té sreče je z Tebój deléžna
Učencov množica hvaležna.
Za Têbe slédno serce bije,
Naš učenik prepoštovan!
Okó solzé veséle líje,
Ker oča! si nam zopet dan;
Naj krajnska — mnoge, mnoge leta
Mladóst poštuje Te očéta.
V nesreči napojên' oblaki,
Ki scer ne nosi jih nebó ,
Perplavali so v černim mraki,
Z tamó pokrili Ti okó,
Zaparna njih je teža céla
Nad Tvojo posteljo viséla.
Je hotla jenjat' presti Tvoje
Dni Parka neusmiljena,
Pred ko končal si delo svoje ;
V krivici svoji mislila
V let Tvojih Te nar lepši moči
Zročiti groba tamni noči.
Previdnost, ki v nebés višavi
Z nočí sovražne dan budí,
Se Tebe spomni: Naj ozdravi,
Na zemljí — rêce — naj živí
V prid svoje ljube rodovine,
V mladosti prid in domovine!
In gléj! bežé prikazni černe,
Teló spét zapustí slabóst,
Prav radi smo ta lepi spominik v »Novice« vzeli; pervic
zató, ker je lepo slišati, kakó učenci svojiga učenika ljubijo
in častijo: drugič pa tudi zató, kér nas prav zlo veseli, de
so se tudi učenci pete in šeste šole slovenskiga pis-
menstva poprijemati začeli in de jim, razun ptujih jezikov,
tudi nar lepši materni jezik kaj velja. Ravno v teh
dveh šolah, kjer se učenci pesmeništva (poezije) in go-
vorništva (retorike) učijo, imajo učeniki priložnosti dovelj,
svojim učencam ljubezin do materniga jezika in domovine
globoko v serce vtisniti in jih, razun nemškiga in latinskiga
Vredništvo.
jezika, tudi slovenskiga vaditi.
Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva.
(Konez.)
26. Zherna sholna, (krekovt, kreka, klju-
kovez, klokar, maverza, Schwarzspecht, Hohlkran,
picus martius.) ſe dershí v velikih, poſébno jelovih
gojsdeh, in shiví vezhidel od mergolinzov in zher-
vov, kakor tudi od ſemen, orehov in jerebikovja.
Ta ptizh bi bil prav koriſten, zhe bi le takó rad
sa zhbelami ne ſerzhal.
27. Selena sholna, (selenják, vuga, Grün-
specht, picus viridis,) shiví v goſtih gojsdeh, in
ſe redí nar raji od mergolinzov. Ta ptiza je prav
koriſtna in pokonzhá veliko mnoshizo dreveſnih ke-
brov , kakor tudi drusih ſhkodljivih zhervov ; torej
je tudi ne gré loviti in moriti.
28. Piſana sholna, (velki detal. Bunt- oder
Rothspecht, grosser Baumhackel, picus major),
ſe dershi majhnih gojsdov in vertov, in shiví od
mnogoverſtnih kebrov, drekoberbzov, drusih mer-
golinzov, zhervov, sheloda, leſhnikov i. t. d. Tudi
ta ptizh je koriſten, sató bi ſe imel krog in krog
pri shivljenju puſtiti. — Ravno to velja tudi od:
29. Bresafie sholne (ſredniga detala, Weiss-
specht, picus medius), in od
30. Male sholne, (maliga detala, Grauspecht.
picus minor).
31. Plesovz, (piſani plesovz, plesovt. Baum-
klette, Grauspecht, Haumläuferl, certhia famili-
aris), shiví v gojsdeh in verteh od dreveſnih mer-
golinzov in njenih meſhizhkov. Prav slo koriſtna
ptiza je.
18
32. Viſhnjevi udomz, (viſhnjevi kof, ribizh.
Eisvogel, alcedo ispida), povſod prebiva in ſe redí
vezhidel od rib. Kjer ſe ta sali ptizhik pogoſtama
dershí, ne napravi ribam majhne ſhkode.
33. Zhudesh, (vijoglavi zhudesh, vijoglavka,
paſtojniza, Wende- oder Drehhals, Natterandel,
yunx torquilla), ſe dershí v majhinih gojsdeh in
verteh, ter shiví od mergolinzov, poſébno pa od
mravlá. Ta ptiza je kar nizh ſhkode ne napravi ,
torej puſtimo jo pri shivljenju.
34. Legat, (detelj, ſnasheni legat, Immen-
wolf, Meerschwalbe, merops apiaster), od jushnih
krajev k nam priletí, in ſe le poredkama naſhih
gojsdov in vertov dershí in ſe redí od mnogoverſt-
nih mergolinzov in zhbel. Je ſizer koriſtna ptiza ,
tode bliso voljnakov ni varna.
35. Zherna laſtovza, (Rauch- oder Stadt-
schwalbe, hirundo domestica), shiví bliso zhloveſh-
kih ſtaniſh, in ſe redí le od mergolinzov. Je tedaj
prav koriſtna ptiza, ſamo zhbelarji je pri zhbelnakih
radi ne vidijo.
36. Laſlovza, (mala laſiovza, mali hudoúr-
nik, glaſtovza, Fenfter- oder Hausschwalbe, hi-
rundo urbica), ſe dershí v vaſeh in shiví od mno-
goverſtnih mergolinzov in drusih merzheſov: je tedaj
prav koriſtna ptiza.
37. Bregja laſtovza, (bregulja, potoha, povodna
laſtovza, Uferschwalbe, hirundo riparia), shiví
bliso jeser, vodá in ribnikov od vodnih mergolin-
zov. Ta ptiza je ravno takó koriſtna, kakor po-
preſhna, puſtimo jo tedaj shiveti.
38. Mravljinzhar, (pikafti mravljinzhar, pod-
hujka, kosomolsez, Ziegenmelker, Tagschläfer,
Mückenstecher, Nachtrabe, caprimulgus europaeus),
ſe dershí gojsdov, ſenoshet in ribnikov, kjer prav
pridno v vezhernim mraku in ponozhi rasne kebre,
mergolinze in ſhe vezh drusih ſhkodljivih merzhe-
ſov poloví in potrebi, satorej je tudi prav koriſten
ptizh. Prav ſhkoda bi ga bilo loviti in moriti.
Premiſhljevanje ſhtajerſkiga kmetovavza.
kaj de ima ſhtajerſka deshela od shelesne zeſte
prizhakovati?
Pod tem nadpiſam ſmo ni davnej v Graſhkim
zhaſopiſu ſoſtavek brali, ki ſe prisadeva, ozhitno
pokasati, de bo shelesna zeſta kmetovavzam na
Stajerſkim veliko vezh dobizhov, ko ſhkode prineſla.
Vezhi ko je kupzhijſka svesa s drugimi
deshelami, bolji je sa deshelo. Ta svesa s drugimi
kraji ſe bo pa gotovo po shelesni zeſti nar bolj in nar
hitreji oſnovala. Kaj ſmo pa mi kmetovavzi drusiga.
kakor kupzi? Drashji in hitrejſhi ko ſvoje pridelke
prodamo, vezh nam bodo semljiſha ali grunti ver-
gli, naj bo pri shivini, vini, shiti, leſu ali
pa zlo per — tolſtih kopunih! Réſ je, de mi Shta-
jerzi nimamo veliko prodati, tode tó, kar imamo.
je dobra roba! Pred vſim ſloví naſha molsna go-
vedina she davnej po zeli Evropi in gotovo bi
jo bili she veliko vezh v ptuje kraje poprodali, ko
bi kupzam loshej bilo, jo v ſvoje kraje pripelovati.
To bo shelesna zeſta polahkala. — Vina imama do-
velj in dobriga sa prodajo; ko bi ga pa po podúkih
vinoreje ſhe boliga delati jeli, ſhe vezh bi kupzov
privabili in po viſhji zeni bi ga prodajali. — Tudi
nekaj ſadja imamo, ki bi ga lahko v denar ſpra-
vili in poglavar med kuretino je ſhtajerſki ko-
pun! Glejte vſe to blago bo kupzhijo s domazhimi
pridelki oshivilo!
S shitam niſmo mi Shtajerzi nikoli v ptuje
kraje kupzhevali in tudi nikoli ne bomo; kar ga na
ſpodnjim Şhtajerju od vezh pridelajo, ga v sgor-
njim potrebujejo. Zhe ga bodo pa po shelesni zeſti
sazheli is ptujih krajev k nam pripeljavati, bo ſizer
zena domazhiga nishji poſtati moola, tode to bo sa
naſhe gorne kraje velik dobizhek! — Derv bi
lahko dovelj imeli, ko bi bili naſhi ſpredniki bolj
rasumno s njimi v zaker hodili in ko bi tudi mi
bolji goſpodarji bili! Sadnji zhaſ je, de sazhnemo
s leſam in s borſhtmi bolj goſpodariti, ſizer ne bodo
naſhi mlajſhi imeli s zhim kuriti.
Do sdaj je naſha deshela le eno velko zeſto
imela, po shelesni zeſti jih bomo pa vezh dobili,
ktere ſe bodo s njo ſklenile in takó kupzhijo naſhe
domovine na drobno in na debelo pomnoshile.
Sadnjizh vaſ pa ſhe vpraſham, vi nejevérni
Tomashi! Kakſhina bi ſe pa nam kmetovavzam pela,
ko bi bili shelesno zeſto ne ſkos naſho deshelo,
ampak po Koroſhkim ali Ogerſkim napravili?
Trava bi raſtla in oſat po naſhih velkih zeſtah, in
sapuſhena bi leshala naſha lepa deshela, ktera bo
prihodnjizh ſhe vezh ptujzov s polnimi moſhnami
k ſebi vabila, kakor do sdaj.
Reſ je, de bo shelesna zeſta koſzhik kruha
temu ali unimu vsela, tode semljiſha ali grunti
bodo v zeni poſkozhili in zela deshela bo imela
od nje gotovo vezh dobizhkov, kot sgube. Hvala
tedej viſokimu Goſpodu, kteriga vſak Shtajerz
kakor dobriga ozheta ljubi in zhaſtí, de nam je
shelesno zeſto v naſho lepo domovino naklonil!
Obljuba dolg dela.
(Dopis iz Štajerskiga.)
V 13. listu pretečeniga tečaja sim pisal, de
smo tudi tu začéli, na českim kolovratu présti.
Prehitro nam je pa prediva zmanjkalo; tudi vertno
in poljsko délo nas sili, kolovrat odstaviti.
Do sedajne zime več českih kolovratov pri-
pravim; drugač jih deklice vertè, in serce mi v
veselju igra, kér mi že pervi teden po dvé, eno
deklice clo tri lépe motavilke (štrene) pokažejo.
V imenovanimu listu sim obljubil, predici, ktera
se bo nar hitréjši in nar lépši na českim kolovratu
présti naučila, kolovrat vdarovati, druge pa očitno
pohvaliti; z velikim veseljem obljubo dopolnim.
Kolovrat je prijela Mica Korošec; prav
spešno in lepo pa tudi prédejo: Lenčika Tro-
bež, Mica Wožnak, Lenčika Zapušek, Neža
Šwarc in Zefa Mihalec, deklice dvanajst do
pétnajst lét stare.*) Zopet se pregovor poter-
di: kjer starost svetuje, mladost pa spe-
ljuje, gre dobro naprej. Pri pervi skušnji, na
českim kolovratu présti, so dostikrat novi, sla-
bo izdelani kolovrati poglavitni zader-
žek. Stari obtečéni kolovrati so pripravniši za
uk. Imamo tréh mojstrov izdelke, pa nobeniga iz-
delek ni posébne hvale vreden. Preobavtni in okorni
so, in peretnice premalo oglajene; zató hitro nit
preréžejo.
Dobre kolovrate si pripraviti, sim dal na Česko
pisati po šest kolovratov. Gotov sim si, de dobim
boljši, pa tudi cenejši robo, kakor tu, in takó bomo
zanaprej tudi v Šoštanji české kolovrate ver-
tili, de bo veter strope odzdigoval!
P. Musy.
*) Naj častiti gospod Musy! imenovanim šesterim deklicam tudi
pohvaljenje c. k. Ljubljanske kmetijske družbe oznanijo!
Vredništvo.
19
Beli Krajnci unikraj Kerke in Save od vzela, kuga te vgnjela, naglica te zade-
la, s. Petka te potérla, Bog te ubil, i. t. d.
Kostanjevice do Jesenic.
(Konec sledí.)
(Na dalje.)
Čerkve so sploh revne in majhne, samo v
Čatežu ni davno, kar je zidana. Pri s. križu
ſarna cerkva, bivša negdaj podružnica, je tako
nizka in majhniga prostora, de bi se skoraj lahko od
veliciga oltarja na cerkveni prag skočiti zamoglo.
Kako nasprot je viditi burjo s snegam véjati in
revno oblečene ljudi okoli cerkvice na snegu stati,
in sicer večidel v samih srajcah, samo na ramah
kaki suknjen zabunec. Temu so pripisati mnogi ne-
zgodni porodi, ki jih je toliko po zimi v ti ſari,
ker žena s svojim bremenam čez takó stèrme gerde
pota se komaj doli primartra, večidel zamudí in zvunej
obstane na burji, dokler pridiga in s. maša terpí.
Torej je prav pametno rekel nekdo izmed uradni-
kov, ki so zavoljo zidanja šole na ogled prišli, ko
se je na cerkvico ozerl: cerkva, cerkva, je tu zdej
nar bolj potrebna! Res je, de cerkva obderží, in bo
obderžala vselej predstvo pred šolo, in de lahko
živimo v miru eden poleg druziga, ako smo pridni
in pobožni; ne pa, če smo še tako učeni, brez po-
božnosti, kar je osemnajsti vek v djanju bistro po-
kazal: pa vender, kjer je kolikanj mogoče, naj stoji
vselej šola poleg cerkve, tode pametno osnovana.
Kjer koli morajo otroci, kteri šolo obiskujejo, uči-
telja v dnarjih plačati je za šole slabo; ta naredba
se neopira na pravo poznanje kmeta, ki se mu terda
večkrat za sol godí. Tega se starši bojé, in ne dajo
svojih otrok v šolo. De samo en izgled navodim:
V Semiču ima fara čez 4000 duš, pa vender ni
v letu 1839 več ko 30 otrok v vsakdanjo šolo ho-
dilo. Kje je bil vzrok? kjer so otroci vsaki mesec
učitelju po deset krajcerjev dajati morali.
Ti Krajnci, od svoje bele oprave (oble-
ke) beli Krajnci imenovani, govorijo hrovaško
narečje; meni se zdi, de imajo v svojim izgovar-
janju veliko enakosti s Primorci, kteri okoli Ba-
kra stanujejo, na priliko: vina dobroga, ča bi
rekál, sritja (sreča) ti záspala. Desíravno
na gerdih hribih prebivajo, vender tako gladko in
lepo govoré, de se človek zadosti čuditi ne more.
Pregovori se pri njih prav lepi slišijo; iz med
mnogih samo nektere tu povém: milo gre za
dragem, to je: roka rokó vmiva; — ne tresi
hruške, ki sama rada pade; — ako objéš
ptujo koščico, priveži svojo kokoš za no-
žico; — lep glas je več ko srebern pas: —
mileno jagnje dve matere sasni;— krotkih
ovac gre dosti na eno pojato (hlev).
V rodovini imajo natanjko za vsako osebo po-
sébno ime, kakor so ga Latinci imeli. Oča in
mati pravita sinovi ženi — snaha —, hčernimu
možu zet: — mož imenuje ženino rodbino: očeta
— tast —, mater — punica —, brata — šur-
jak —, sestro — svast —; žena zove moževo
rodbino: očeta — svekár —, mater — svekèr-
va —, brata — déver —, sestro — zava —
možje, ki imajo sestré za žene, se imenujejo med
sabo: pašanac, ali pašnog; žené ktere imajo
brate za može, pravijo ena drugi: jetérva —;
brat in sestra pravita sestrinimu možu — svak;
bratovi ženi — nevesta —; bratovim otrokam —
sinovac, sinovica ali bratič, bratana —;
sestrinim pa — sestrič, sestrična. Druge imena
imajo kakor drugi černi Krajnci. Ravno takó so
tudi s besedami v kletvah bogati: vrag ti put
pretekál, zdravje ti záspalo, uíma te
KRAJOPISJE.
Stari Teržič.
Zavoljo svoje obèrtnosti imenitni kraj krajn-
ské dežele, Teržič namreč, ní vselej stal na
zdajnjim mestu, ampak bliže Ljubêlja, dobro uro
preč. Takó stari ljudje od tamkej še zmirej vedó
povedati, in ne bo napak, to pripoved tukej več
na znanje dati.
Je, kjer se gré od zdajniga Teržiča proti
Ljubêlju, na desno stran od ceste pod Košuto (to
je pod hribam téga iména) dolina, od spredej z
razvalinami kamnja zapèrta, ki se proti Koroški-
mu, od Ljubelja nekoliko v stran, vleče: na Be-
nedkovi zemlji ji pravijo. Tukej — takó je od
nekdaj beséda — je stal stari Teržič pred več sto
letmi, kadar je na mestu zdajnjiga še malo hiš bilo
in neke ſužine, in cerkvica s. Marije Magdaléne.
Velíka nesreča pa je tisti stari terg pokončala; od-
tèrgal se je namreč velik kos od hriba (od Košu-
te) in je posul kraj, ki je spôdej bil. — Velik
drakon (lintvern), pravijo, je čez hrib derl, pod
kteriga nogami so se goré drobile. — In na ta po-
sip je povodinj peršlà, in popolnama vse zakrila.
Ljudje pa tega tèrga, ki so ob času še opomnjeni
bili, kakšna nesreča jim žuga, so popréd odbežali.
in takó se otéli: nekoliko jih pa je šlo čez Ljubêlj
na Koroško, kjer so se zdajnji Borovljáni, ki
veliko strélniga oròžja izdelujejo, njih nasledniki:
nekoliko pa jih je nižej šlo in novi Teržič posta-
vilo, kjer še od nekaj hišnih imén vedo povedati,
de so še iz stariga Teržiča, kakor Venedki,
Poljáki, i. t. d.
Od uniga posipa pa, razun te pripovedi sta-
rih ljudí, še nekaj govoré razvalíne kamnja na ti-
stim méstu, in plaz na strani Košute, kjer se še
zdaj od dalječ pozná, de je enkrat se moglo veliko
od hriba preč odvaliti. Kdaj se je pa ta posip zgo-
díl, ni lahko razločiti; pisánja taciga ni najti; tudi
Valvazor, ki je več starih zgodeb zapisal, nič
ne pové od tega. Znalo bi se pa vunder toliko so-
diti, de je to pred kakimi pet sto letmi móglo biti,
ker poznéji, v letu 1399 se bere, de je Vilhelm I.
nadvojvoda avstrijanski, Teržič zamenil za Do-
berniško faro od Zatiškiga samostana (kloštra).
P. H.
Novi česki kolovrati naprodaj.
Mislil sim, de vpeljanje českih kolovratov le
njih nezmerna cena zavira. Nagovarjal sim umetne
mizarje, kterih per nas obilno imamo, de bi se tega
dela kdo lotil, in pa poprejšno ceno zmanjšal. Za-
del sim jo. Začel je Anton Benko, mizar v
Begnah na Gorenskim, te zares dobre kolovrate
delati.
V saboto 18. Prosenca je pernesel perviga
pokazat in poskusit. Takó lično in dobro ga je
zdelal, de se podoba in dobrota od mojiga clo nič
ne zloči. De je pa le prevelika dragina to dobro
reč med nami zavirala, se vidi iz tega, de je pervi
Benkovi kolovrat že prodan, drugi obljubljen, in
veliko jih je, ki so se oglasili, de hočejo take ko-
lovrate koj imeti. Prodajal jih bo Anton Benko
v Begnah po 2 goldinarja in pol. Zdaj, kdor
hoče imeti namesto debele preje tajnko, namesto
slabe močno, namesto gerde lepo, naj ta kolovrat
kupi, in poskusi, kakor sim ga jest že zdavnej;
sej ga potlej gotovo ne bo več opustil. Kdor tedaj
hoče ta kolovrat imeti, naj se oglasi v Begnah
Nr. 43, in naj ga pernese k nam v farovž, kjer
ga bo poskusil, in se v pol ure tudi lahko presti
naučil.)
A. K
Pogled v pretečene čase.
(Živina je bila nekdaj) takó imenitna in
visoko čislana, de so stari Rimci vrednost vsih
rečí po vôlih in ovcah cenili. Pervi rimski kralj,
Servius Julius po imenu, je tedaj tudi na perve
denarje podobo teh živinčet vtisniti ukazal in s
tem na znanje dal, de ta denar toliko velja, koli-
kor živina, ktere obris na denarju stoji. Zavoljo
tega se denar po latinsko „pecunia" imenuje, kér
se živina po latinsko „pecus“ glasi. Tudi stari
Nemci so v pervih časih le z živino vse druge
rečí kupovali in živina je bila pri kupčii namesto
denarja. Zavoljo tega so tudi oni denarju, ki so se
ga po Rimcih kovati naučili, ime: Fe, to je „Vieh“
dajali in potem postave dali, po kterih je vsaka
živina namesto denarja svojo ceno imela. Od tod
morebiti tudi navadni nemški primek „Viehgeld"
izvira.
Oznanilo prav koristnih novih bukev
za fužinarje na Štajerskim, Koroškim in Krajnskim.
Vodstvo obertniske družbe v Gradcu je za-
čelo v nemškim jeziku bukve na svitlo dajati, ktere
ſužinarjem in vsim tistim priporočimo, ki se z iz-
delevanjem železa in jekla pečajo. Te bukvice so
takó zložene, de jih vsak lahko razumi in so po-
sebno za Štajerske, Koroške in Krajnske
fužinarje pisane. V 4 ali 5 zvezkih bodo na svitlo
prišle in vsak zvezik z raznimi podobami vred bo
veljal 50 krajcerjev srebra, za ude te obertniske
družbe pale 30 krajcerjev. Pervi zvezik je ravno
zdaj v Gradcu na svitlo prišel, kjer se imenovane
bukvice dobivajo; v Ljubljani pisarnica rokodel-
ske družbe (v Salendrovih ulicah) naročila na-nje
prejema, v Celovcu pa tudi pisarnica imenovane
družbe. Kdor jih imeti želí, naj svoje ime, svoj
stan in stanovanje natanjko napové, kér bodo
imena prejemavcov v zadnjimu delu natisnjene.
Pri prijetvi vsakiga zvezka se mora denar za-nj
odrajtati. Te koristne bukve se imenujejo:
Peter Tunner's, ö. o. Professors der Berg- und
Hüttenkunde:
Gemeinfassliche Darstellung
der
Stabeisen- und Rolstahl- Bereitung
in den Ländern des Vereins.
Urno, kaj je noviga?
(V Radolci na Gorenskim) bodo od per-
viga prihodnjiga Svečana cesarsko malo pošta
dobili, ki bo, petkrat v tednu, to je vsak pon-
deljek, torek in vsako saboto ob petih po-
poldne, — vsak četertek in vsako nedeljo pa
ob petih zjutraj na pošto na Otok šla, po ktori
se bodo zamogle pisma in druge rečí, ktere se na-
vadno na pošto dajajo, iz Radolce tje pošiljati in
od ondod v Radolco dobivati. Po ti novi mali
pošti bo 79 krajem na Gorenskim pošilanje in pri-
jetva pisem prav zlo polahkano, kterim je dozdaj
pošta na Otoku preveč od rok bila. Našim prejem-
nikam „Novic“ v Kropi, v Lescah, v Srednji
Vasi, v gornih in spodnih Gorjah, na Ovši-
šah, v Bledu, Kamni Gorici, v Breznici,
Koprivniki i. t. d. bo ta nova naprava gotovo
prav po volji, kér bodo Novice prihodnjič noter do
Radolce brez povikšanja plačila dobivali, po
ktere so popred na Otok ali pa v Krajn pošiljati
mógli. Zdaj jih bodo v Radolci pri kupcu gospodu
Hudoverniku dobivali, kterimu je ta mala pošta
izročena.
(Strašni viharji) ki so pervo polovico pre-
tečeniga mesca, ko je pri nas tolikanj povodinj
bilo, na Donavi, na černim in bližnim acov-
skim morju razsajali, so 57 bark potopili; med
temi jih je bilo 12 gerških, 11 rusovskih, 4 avstri-
janske, 3 sardinske, 4 angležke, i turška, in
več druzih, od kterih se še ne vé, čigave so. Če
še več enacih nesreč na drugih morjih v tem čašu
prištejemo, vsak lahko strašno škodo prevdari, ki
se je zopet na vodah perpetila!
Nasnanje.
Travne ſemena, to je pahovke ali travle
(französisches Raigras) funt po 20 krajzerjev, in
mazhjiga répa (Thimothäusgras) funt po 30
krajzerjev, ſo na prodaj v hiſhi Nr. 10 per zeſar-
ſkim grabnu poleg sidaniga moſta na meſtni ſtrani.
Ravno tam bo posnejſhi tudi sa oddati obilno murb-
nih drevéſiz rasne ſtaroſti po 4 do 15 krajzerjev.
Osnanilo.
Deleshniki „Noviz", ki ſo ſhe le letaſ priſtopili, samorejo
tudi „vinorejo" vſih poprejſhnih 14liſtov sa 20 krajzerjev
dobiti in tako zele lepe bukvize ſi napraviti. Naj ſe tedaj tiſti,
ki jih shelijo dobiti, sa-nje oglaſijo, tode oglaſ in denar nej nam
proſto od vſakiga potroſhka (portofrei) poſhlejo.
Znajdba vganjke v poprejšnjimu listu je:
brana — rana — Ana.
Danaſhnjimu liſtu je ſedemnajſti dél vino-
réje priloshen.
V Ljubljaní
V Krajnju
Shitni kup.
25. Proſenza.
20. Proſenza.
gold. kr.
godl. kr.
mernik Pſhenize domazhe .
banaſhke.
»
Turſhize ....
»
Sorſhize.
»
Réshi .....
Jezhmena ...
»
Proſa ..
Ajde
Ovſa
1
1
20
24
58
58
57
43
1
26
27
51
*) To oznanilo nas je zopet prav zlo razveselilo, kér smo tudi
mi prepričani, de je previsoka cena českih kolovratov
njih razširjanje po Slovenskim nar bolj zaderževala. Pa tudi
to nas veselí, de nas vse hvale vredni gospod fajmošter v
Begnah v našim prizadevanju takó prijazno podperajo. Bog
Jim daj zdravje in dolgo življenje!
Vredništvo.
32
Zena Preſhizhev v Krajnju.
Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr., funt.
loshejſhi „ po 4 kr., funt.
Shpeh po 13 goldinarjev zent.
34
Vrednik Dr. Janez Bleiwcis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.