Bt. ^icejska knjižnica Ljubljana, drž«gimnazija
%
%
PavSalnt franko v državi SHS.
Številka 39.	V Ljubljani;, dne 30, septembra 1920.	H. leto.
.-■■■«= Cijena a prodaji 1 K 50 Ml —■ -x=. Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja preitplata * .... K 72*—
Polugodišnja	, 36*—
Četvrtgodišnja .......	„	18*—
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
.i«... IJeiM J npo^aja 1 K 50 aes*a
Ham Tjtar vismua oefluraHHo osaieor 'lereprica.
ro^Hnrfta npernuiaTa................K 72
IIcwsyroAHxm&a	^36
^eTBprro.mnraa ....... v 18
3a HHoseudBO fpppm nonrrapHHj. Oraaca no T&pH<j>H.
Ure4nlStvo: Izubijana. Rimska cesta štev. 70/11. Rokopieov se vraža, ako se ae priloH mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema te podpisane in zadostno Dranlrirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu ▼ Ljubljani. Hrvatske iu Srbske dopise je poŠOjati le potom organizacij, ki so u vtebjno odgovorne
Upravništvo: N« naročila brez denarja m ne oziramo. Naročnina naj ae polije po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg 5t 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke zai nas tiskovni sklad.
i!r. K.?
Ultra posse...
Svetovna vojna je dodobra uničita vile ooštente. Vsa Evrooa ie oostala lama ra^boinifcov. tatov, eolfufov. tihotapcev, verižnikov in druce take nesnaee.
Pošteni 1'mdie so dandanes beJe vrane. Vse beži za denariem in za uživanjem. nrav vse. staro in mlado, malo in veliko, bovato in revno, možle iu ženske.
Nihče ne izbira ne načina ne nota. kako bi dosegel čim nreie svo« ciii. Velika večina liudti danes krade, v.olmia. tihotapi, veriži. rooa. ubita: vse samo da tim bo motreče lepše in udobneiše živeti na tem svetu. Čednostim se vse roga in nihče skoro ne pozna več božjih zapovedi: »Uubi svotesra bližnjega kakor samega sebe<f. »Ne kradi«. »Ne ubijaj«. »Ne ite!i si svoieea bližniega blaga« t. i. ne ropaj. ne varai, ne goljufaj, ne izrabljal svojega bližnjega, ne stori nikomur ničesar takega, česar ne želiš, da bi drugi tebi storili!
Imamo cele voiske vobiih dobičkarjev, ki so z zvijačo, goljufijo in uepošte-nostio strtoh izvlekli i z naroda mttilane in miliiotte. in pridobili velikanska ore-mošeria. si zidaH ali kunill nalače in vite.
Ltadte. ki so o red vofbo živeli skromno in solidno, ki so iedli meso samo ob praznikih in Pili vino samo ob posebnih orfHkah zahtevalo sedat mesa m vina vsak dan. delavci zahtevajo velikanske plače za malo ur dela, obrtniki so svolim robam nastavili take cene. da Jih moreio zopet zmagati samo triri. ki dobivajo sline ulače. ali oa Jim donasaio šoekula-oife ali verižništvo batne dobičke.
Dimg druzega guljio m dereto brez namianišeea usmiltenia.^ vsi oa vzajemno dero javnega nameščenca. Vsem in vsakemu ie izročen favni nameščenec na milost in nemilost, sai ne more na nikogar ničesar prevaliti, niti si službe ne
prebirati.
Vse to gledajo mirno ne le naši predstavniki. temveč tudi naši ministri, nai-vj^ii nameščenci v državi.
Pa ne samo gledaio. še uomagaio in drago orodaiaio to svoio pomoč in svate Politično nrepričanfe.
V Ivan Cankarjevi drami: »Hlapci« nravi Jerman na koncu drugega akta: »Ukvarjam se z zgodovino slovenskega
naroda. Zdai nradeduSem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih oobiti polovico poštenih iiudii. druca polovica oa ie pobegnila. Kar je ostalo, fe bila smrdljiva drhal. In ml smo vnuki svojih dedov«.
Kakor vemo. ni bila protirefonnaetia samo na Slovenskem, temveč skoro po vsei Evropi!
Pesnik ie imel tore! prokleto prav. in resnica niegovih besed se ni In ne bo pokazala nikdar bdi. kakor zdai.
Sedai oa vprašam: Jeli mogoče, da javni nameščenec, gledajoč m na svoji koži britko čuteč vsa ta zla in vse te nezakonitosti. ostane nedotaknjen, neoo-huišan in potrpežljiv kakor iagnJe? Ali bi ne bik) to več kakor čudež? Kdo ie iorei kriv da ie minilo tudi angelisko oo-trolJenJe Javnega nameščenca? Kdo ie kriv. da ie lavni nameščenec začel ori-meriati svoj oatriiotizem s oatrUotizmom gospode v Beogradu, ki so na čelu države?
Država ootrebuie cekh mož. ki se zavedajo, da so udje državnega telesa; nri tem posamezni ne smeio pozabiti nikoli. da so v tem telesu tudi draej udje. raznovrstni, več ali manJ važni, da ima vsak svoje opravilo, vsak svoje potrebne zmožnosti in dolžnosti, da moralo vsi ob-čutiti, če le eden od njih oboli.
Veiiki Srbin pokami Batalaka Je napisal pred 52 leti besede: »Stoite. Srbi. na opažu, otvorite uma oči, udaljite zlobne, a sebične strasti od sebe onde, gde vas Prilika dovede, da što za ote-čestvo i svori narod radite! Sve možete i treba da žrtvujete za otečestvo, ali ote-čestvo ne smete ni zašto i ni za boga žrtvovati!«
Žrtvujte torei Srbi. Hrvatic in Slovenci. vaše strankarske politične koristi za očetniavo in za narod, a hitro, brez odloga, da ne bo prepozno!
Javni nameščenec je že storil več kakor Je mogel, še več storiti ie nemožno: »Ultra posse nemo tenetur!«
Prenapeti lok mora počiti. fA kal Dotem ?
Tovariši; Agitirajte za „Naš Glasul Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove '	'	naročnike: —
F. K-L . .	.........
Še ena statistika.
Pod pasiovom »Jedna statistika« Je pokazal dr. T. iz Koprivnice v 32. številki „Našega Glasa41 razlike med cenami živft leta 1914 in v marcu j. ‘1920. ter je prišel do zaključka, da .bi. morale biti plače Jav- _ nih nameščencev povišane nalmaal za 3000 %. t. j. 20krat. da bi si mogli zagotoviti minimum za živiJenie neohhodoUi potreb.
Ta članek s tabelicami ie vrlo zanš-tniv in prav podučen. Vendar so vsi. ki so ga čitali, posebno žene - gospodSntai iziavili. da ie vzd dr. T. potrebščine dosti prenizko, ker se s tistimi množinami ne da človeško živeti, temveč mora uradnftt ob teh količinah naravnost gladovati.
Pri merodajnih osebah te še vedno premalo razumevanja za naš. naravnost obunni položaj. Zato ie potrebno, da se taki članki Smvečknat oonaviiajo. tako dolgo, dokler ne bo vsakdo uverten. da smo morah iavm nameščena delati pravzaprav čudeže, ko smo ob teh razmerah soloh mogli vzdržati toliko časa.
Vzemimo torej obitelj, sestoječo iz moža. žene. 5 otrok v starosti do 12 let in služkinje. V taki obitelni ie namreč služkinja absolutna potreba, ker se brez slitžkmig mora žena gosrodinia uničiti v nar mesecih.
Ta obiteli te glasom zapiskov gospodinje Porabila faktično v mesecu avgustu 1920 — ko so cene padle; dnevno 3 kg koruzne moke po
K 8-—.......................K 720'—
dnevno 2 kg bele moke po
K 12 —........................ 720 -
dnevno 5 1 mleka po K	2*75	I	.	„	426'25
*	3 jajca „ „	l,y-	.	.	„	90'—
3	mernike krompirja po	K 60	—	,	180'—
4	kg masti po K 50'—	. .	.	.	„	200'—
4 kg mesa „ , 20'—	........80'—
sočivja in zelenjave za . . . . , 300 —
1 kg soli....................... 4-—
Hiter kisa................ . . „	5'—
Hiter olja . ................... 70’—
1 m3 drv z žaganjem in sekanjem
vred . . . ‘.................. 300'—
1 kg sladkorja za.............„	56 —
za stanovanje.................*	100’—
za milo • • ............ . . . „ 100 —
mezda služkinji •:.......... ■ „ 100’—
Skupaj T . K 3451-25
Pr-eieinki so znašal? v tem mesecu:
Stara »lača K 400.— dejalnostna doklada K 67.08. stara draeriniska doklada K 1190.—, nova draginjska doklada K 1325.66. 25 % doklada K 414.27. sodniška doklada K 150.—. ter uradni pavšal K 3.— kar znaša, odštevši davek v znesku K 7.61. skupaj K 3542.40.
Ostalo ie torej za obleko, obutev in 'druge potrebščine izven hrane borih K 91.15
V, istem mesecu leta 1914 pa ie ista družina porabila:
dnevno 4 kg bele moke	po K —'40	K	49'60
„	1 , mesa	„ „ 1*—	„	31'—
„	V« kg masti po	K 1*80 kg	„	13'95
„	6 1 mleka po	K —'16 1	„	29'76
,	10 jajc za	K	1—	.	.	.	,	31'—
6 mernikov krompirja po K 2*—	„	10'—
sočivja in zelenjave za . . . . „	5'—
1 kg aoli za.................-. . „ —'24
1 m* drv z žaganjem in sekanjem
vred..............................  12'—
1 liter kisa.........................  -'20
1 liter olja..................... »	2 —
5 kg sladkorja po	K	—'50	.	.	,	„	2'50
stanovanje..................•	•	»	12*—
služkinja........................*	VZ—
milo................................ 10'—
1 1^ kave..............................  3*—
4 kg riža...................... . „	2'40
Skupaj . . K 226 66
Plača oa ia znašala takrat K 333.33. 'dafednostna doklada K 57.50. uradni pavšal K 3.92. kar znaša do odštetili davka K 4.75. skukai K 390.— in ie ostalo za trfmtev. obleko Itd. še K 163.35.
Takrat so stali najboljši čevlii K 20.— 30.— par. kompletna obleka iz finega an-srteškeza blaga K 70.— (kar se ie še moelo plačevati na mesečne obroke po 10.— 20.— K.)
Za svoto, ki ie ostala v treh mesecih, te nameščenec sebe. ženo ki otroke od poe do glave povsem nanovo oblekel za vse leto vklnub temu. da se te neprimerno boite in razkošneie hranil, kakor v sedanjem časti.
Ostalo trni Je potem še toliko, da si ie z lahkoto privoščil stvari, o katerih se mu ne sme zdaj niti več sanjati, kot: gledišče. koncerte, izlete itd. Če ie štedil. imi le ostalo še toliko, da te plačeval oreraite za življenjsko zavarovanje.
Cunje, ki fth ie v prejšnjih časih darova! nai.slabše plačani nisač kakemu beraču vbovaime. ker si v taki obleki ne bi tioal med budi. stanejo sedal 1000 K in
več. Ker ostane mesečno le K 91.15.-------
kadar cene padalo, seveda, sicer o kakem ostanku sploh ni govora — mora služiti javni nameščenec v VIII. činovnem razredu S nlačo VII. činovnega razreda vse leto. 'da sl prisluži eno samo slabo obleko, pa Še to le v ugodnem slučaju.
Kle te obutev, perilo itd. za niega. za gamo rfiega? Na ženo in otroke namreč se ne sme niti misliti!
iVzdrževateli te družine te dobil od iL novembra 1918 na plači z vsemi dra-glnjskimi dokladami in drugimi zaslužki od komisii itd. vsega skupaii do 15. sept. 1920 ... K 52.400.43.
Porabila pa ie vsa obiteli v tem času sknoai K 119.659.59. dasi ie solidno in skromno živela, dasi so nosili in še nosijo otroci obleke, katere ie žena sama zanie nrenaredila iz voiaških oblek, ki iib ie mož prinesel iz voine domov, dasi hodiio
I otroci samo pozimi v šok) obuti in so sicer vedno bosi. dasi žena ni dobila od prevrata sem ničesar novega razun ene obleke, enega klobuka in dveh parov čevljev, mož pa samo par novih čevljev, oa prav ničesar drugega.
Da bi se torei sedanie stante izenačilo s preišniim. bi morale biti naše plače povišane v resnici naimani 20 krat. ter bi moral dobiti vzdrževateli predmetne obitelji plače, če vzamemo za podlago plačo VIII. činovnega razreda 2. stopnje z dejalnostno doklado vred. najmanj K 7880.— mesečno.
Vzdrževateli omeniene obitelli ie moral. kakor povedano, k zaslužku, ki mu ea ie izplačevala v tem času država, dodati še celih K 67.259.16. da ie mogel sebe in svoio družino sploh preživeti ter ostati v službi.
Uslužbenec ie za ta znesek oškodovan in vsi ostali državljani moralo to škodo poplačati, ker se je to zgodilo v njihovo korist.
Nikakor torei ne zadostuie. da se plače javnih nameščencev od sedaj na-prei podvaisetoriio. marveč tih te treba Dpvišati talko, da se rim z novimi plačami ne satno omogoči v bodoče človeška eksistenca. temveč tudi vrne tisto, kar so dosedai imeli premalo.
Plače bi tore! trebalo no zeorakiem primeru povišati naimani za 3060%. te-iai 30 krat.
Bakšiš.
3akSK, dosada kod nas neznatna, bezazlena rijoč turskoga izvora, koja znači — napojnicu, počiina u novoj našoj državi, da se razvija i da poštuje jedan pojam, jedna nemila pojava, koja šireći se poput zaraze utječe na značaj pojedinca 1 na značaj društva.
Sablast bakšiša raste rapidno, zanzknijc dimenzije, koje ugrožavaju čistoću i korektnost raznih uredaba i nadleštva, kojima je povjerena, da vode velike poslove i odlučuju o važnim pitanjima i o golemim vrijednotama.
Sablast bakšiša raznose i rastuniju razni ljudi, koji čekajući i očekujuć riješenja raznih zametnutih akata, raznih molba I uočenih odluka, izgubiše i vjeru i strpljivost.
Legije raznih natjecatelja, niolltotia, oferenata, relelamanata i intervenist i iz sto raznih sličnih razloga nastalih pohodnika naših brojnih mini-starstvenlh odelenla, nadleštva, Inšpektorata i uprava nose i raznose bacilus bakšiša po malo ne svhn predsobljima, pisarnama i uredima.
Raznose ga kao najsigurnije sredstvo, da poluče svoje ciljeve i nastojanja, da svrše nebrojene svoje često čiste, a često i nečiste transakcije i poslove.
I taj bakšiš poskupljuje život, robu, zavadja na lahkoumno i bezmisleno trošenje tako lagane i brze zasluge. Budi zavist kod sviju, koji ne do-spješe na pravo vrelo i odvraća od ozbiljnog posla 1 rada one, koji podlegoše njegovoj čarobnoj moći i okusiše blagodati obilnih sredstava.
Za ratnih godina začeta, a iza prevrata neobičnom brzinom raširena ta pošast imadc u prvu ruku nedužnlj 1, bezazleniji značaj.
Bakšiš isprva sramežljivo zatražen ili po-nudjen kao neki opravdani uzvrat za dobru volju, za uslugu, za pospješenje, za preskakivanje sporog birokratskog tempa, postepeno je na jednoj i na drugoj strani tražio se 1 đavao sve većom smjelosti, dok ulje dosegao evo već veliki stupanj agresivnog ucjenjivanja. Izinedju obojih neovlaštenih kontralienata nestalo je već skoro svake diskrecije, a na njeno je mjesto stupila otvorena pljačka sa jedne strane, a drsko, malo ne javno, potkupljivanje sa druge strane. Isprva
male svote pretvoriše se u sedmerostruke 1 osmerostruke cifre, a u ne kojima osobito Izdašnim slučajevima znadu, kako se tvrdi, doseći ćak I deveto mjesto.
Iz našeg centru ma zveči zveka bakšiša najjače, mi njegov zveket odjekuje 1 n sve širem okra-gu oko njega, Izbija samostalno 1 n središtima naših pokrajina, rasipljućl pogubno svoje djelovanje i moć do krajnih periferija države. A pogotovo uspjeva tamo, gdje mu od prije koruptni tereni osobito prljaju, kao što je to slučaj u Bačko! i Banatu, gdje ta zaraza Izbija kao recidiv stare dugotrajne i kronične bolesti društva.
Kako zao glas dalje siže od dobroga, tako se 1 glas o zarazi bakšiša raznio 1 preko naših medla, gdje se sve glasnije i češće ova naša rak rana spominje 1 kritikuje.
Dok su još prije godinu dana viši položaji bili prilično imućni i dok je bakšiš trovao isprva one niže i slabije, one materijalno 1 moralno anemične organizme, on — što dalje Ide, zahvaća sve jače oko sebe. Podliježu mu 1 više pozicije, jači 1 otporniji karakteri, ljudi inače zdravog morala. Dispozicije za bakšiš množaju se i danas se vi Se. ne ide ni po poslu ni po pravdi, a da se na svakom koraku ne zazvekne sa bakšlšera, za kojim se sigurno i otvoreno pružaju dlanovi. Bakšiš se odmjeruje 1 već se javno broji, za njeg se vode neprikriveni pregovori i pogodbe, on ima svoj« naro&Hu tehniku i kraj sveg otvorenog nastupa spretno je maskiran i teško ga je uvatiti infla-granti.
Pogibeljna je činjenica, što se naše društvo sve više privikava i sprijateUuje sa ovom epidemijom. Svaki je skoro pojedinac ili već načinio Ili je spreman, da načini kompromis sa sablasti, koja svuda kruži, koja je izgubila strahotu, koja nopro-uzročiva više ni jeze ni zgražanja, koja dolazeć sa Orijenta šeće snama i izmedju nas, kao da kani steći nadležnosti i državljanstvo i stalno obita-valište u prostranoj nam kraljevini, gdje se osjeća sigurna i neprogonjena, gdje je ne gledaju više prijekim okom i gdje nalazi mesta i skloništa u svim slojevima i staležima, počevši od portirske lože do ministarskih fotelja.
Pitanje je, dali smo još dosta jaki, da proti ovome zlu istupimo nužnom ehoržijom? Imademo li konzclcventnlh značajeva, koji će početi i proslijediti temeljitom desinlekcijoni, koji će drastične slučajeve kirurškom hladnoćom rezati i izre-zlvatl iz zdravih dijelova našeg narodnog tileja, da ga oslobodi velikog toga moralnog zla i bolesti?	• •	••
Pitanje je, dali Imademo jakih značajeva, koji će liječiti i izliječiti narušeno zdravlje našeg društvenog morala, koji će da sa profilaksom' prepriječe zarazu bakšiškog sistema u mladim našim generacijama, u narodu, koji nastaje, narodu, koji će istom zaći na poprište života I rada, koji će istom zaći u gužvu socijalnog hrvanja f borbe?l A ta borba bit će im lakša, i uspešnija, ako u nju udiu zdravi i sa etičkim principima dostojni mlade, nove i od iskona obnovljene Jugoslavije.	R. B »Njiva«.
Češko-slovaški ultimat.
Nastala je nujna potreba, da naše časopisje otvori posebno dnevno rubriko o carinstvu. Ni skoro dneva, da ne bi ta ali oni list pokazal na kako novo ..cvetko*4 v carinskem „paradižu*** V nftštevil-nih člankih in noticah se ie že dokazovalo da je jugoslovanska carinska uprava monstrum, - - da sedanji carinski postupak naravnost ubija trgovski in industrijski promet in razmah, da ie največja ovira železniškemu prometu, da ie naj-bolie. da se soričo zastarelega, vsem modernim principom nasprotujočega carinskega poslovanja, obdamo kar s kjtai-skim zidom. Škoda, ki nam io prizadeva
carinski nestvor na narodno - gospodarskem polju, doseza letno lepo število milijonov!
Na vse te hibe je prvo in že neštetokrat kazalo tudi glasilo javnih nameščencev, „Naš Glas“; a tudi dnevno politično časopisje je vsak dan znova odkrivalo vso glupost in škodljivost carinskega postupka ter njegovo okostenelo birokratsko navlako. Toda zaman. Zaman so bile vse mogoče pritožbe trgovskih, industrijskih in obrtniških krogov, zaman pritožbe prometnih podjetij, zaman že tolikrat-na obustavitev tovornega prometa.
Beograd je daleko in za take bagatele „nema vremena14 in najbrže tudi ne volje. Vse gre po starem kolovozu in sistemu dalje, čeprav pri tem vse propade. Generalna direkcija carin s svojimi nestrokovnjaki se ne gane. S svojimi zaupniki zaseda dalje vse važne carinske postoianke tudi v naši ožii domovini. Kaos pa narašča! Nesliša/nosti in nemožnosti v personalnih vprašanjih slovenskih carinar-iev so gorostasne.
Vlada je povsem brez moči in ne more ničesar ukreniti za pravično in razmeram odgovarjajočo rešitev tako perečega in za narodno gospodarstvo tako važnega vprašanja kot je ravno carinsko upravno in personalno vprašanje. Drugače si ne moremo misliti, da se ne bi storili vsi potrebni koraki za sanacijo. Tudi naši narodni predstavniki se dose-dai za zadevo niso dovolj energično javno in jasno zavzeli. Ne vemo. da li ne čitalo naših pritožb v časopisih, da li niso o razmerah v carinski upravi dovolj informirani. Dasi kriče razmere do neba, tako v upravnem kot personalnem oziru, vendar še nismo čuli, da bi bili zahtevali preiskavo.
Sramotno jc, da je bila tuja država primorana, ukreniti to. kar bi bila morala že davno storiti naša vlada. Češkoslovaška je bila prisiljena odrediti na naš jug zaradi neznosnih carinskih razmer pri uradih v Mariboru. Ljubljani in Zagrebu posebno komisijo, da se na Hcu mesta pouči o vzrokih že mesece pretrganega blagovnega prometa ter da napravi tem razmeram konec. Pričela je v Ljubljani, nadaljevala v Mariboru in Zagrebu. Ugotovila je tako brezprimemo noslovanie. da namerava staviti naši vladi ultimatum: ali vlada takoj poskrbi za redno, točno in brezhibno funkcijonira-nje carinskih uradov v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu, ali pa češkoslovaška vlada ukine sploh ves nadaljnji promet z Jugoslavijo!
Pravijo, da prenapeta struna poči. Nadejamo se, da se posreči odpraviti neznosne razmere prj naših carinarnah energiji Češkoslovaške, ker naša vlada za to ni imela ni smisla ni dobre volie. Nadejamo se pa tudi, da se odpravijo ne le carinsko-upravne okornosti, nego tudi vnebovpijoče krivice, ki jih je moralo prenašati naše carinsko uradništvo. krivice, ki so ga gmotno, še bolj pa moralno upropaščale.
Zastarelo, vsem modernim principom v obraz bijoče carinsko poslovanje obstoja v vseli mogočih administrativnih formalnostih, na jedro strokovne izobrazbe, ki obstoja predvsem v poznavanju blaga in njegovem pravilnem tarifiranju, se daleko ne polaga potrebne važnosti.
Uvede naj se naglo, praktično uradovanje. Danes se mora vsaka inozemska pošiljka vzeti v evidenco nič manj kot v petero knjigah, dasi bi morala zadostovati le enkratna evidenca. Predno je vpis
v vseh mogočih knjigah izražen, lahko j mineio dnevi. Kam bi prišli privatni pod- ! jetniki, ako bi po takem sistemu urejevali | svoje posle? Je pa še lepo število po- ! dobnih gorostasnosti. Seveda pri taki notranji upravi aparat ne more fuukcijoni-rati, ne glede na to, da je zelo. zelo drag. Mesto enega uradnika so potrebni 4—6, in vendar kljub temu vsled okornosti aparata delo povsod zastaja.
Ni se torai čuditi, da poskušajo stranke va- mogoče da pridiek) čimpreie do svojega blaga. Umevno je to in povsem naravno, če vpoštevamo veliko škodo, ki preti stranki vsled visoke ležarine in stojnine, ki naraste v par dnevih v težke tisočake. Vse poslovanje je menda prikrojeno v to. da se ovira vsak redni promet in da se podpira — sebičnost...
Ali se Čehoslovakom posreči izkidati Avgijev hlev jugoslovanske carine? Ve-deremo!
Pred četrnaest godina
i danas:
U 68. broju „Narodnog lista“ godine 1906. pod naslovom „Fodjgnimo sudski stalež!“ (članak taj, kako opaža uredništvo istog lista, „potekao ie iz mladjih sudačkih krugova44, u koje je zastalno spadao i današnji g. predstojnik za pra-vosudje pokrajinske vlade u Splitu i mnoga druga danas odlučujuća gospoda) stalo je:
„. . . konačno ovdje imamo nadodati, da se ta sudačka skupština pri svom djelovanju ne bi imala ograničiti samo na svoie interese. Imala bi se naime osvrnuti i na Doložai svog kancelarijskog osoblja, tog sučevog druga u nevolji, koji nije nimalo sijajan. I njih je nova sudska organizacija dosta otegotila.a da im nije nimalo položaj poboljšala. Njihov je rad daleko tegotniji. nego rad ostalih činovničkih kancelarija, daleko tegotniji, nego djelovanje činovnika poreznog i ca-rinarskog ureda, mjerača očevidnosti itd„ a ipak je u nagradi svima tima zapostavljen.44
Tako su na čast istini suci pisali pred četrnaest godina, tako i mi kasnije Ldo danas pisasmo, pa šta smo postigli? Sta nam se je dalo?
Tačno. dala nam se ie — novela o rasterećenju sudova, naredba o uvadja-nju konceptnih pomagača i kancelarijskih oficijanata (razumijete li: iz kancelarijskih pomoćnih sila. jer oni kao takovi ni-jesu bili još zreo limun za sažimanje, ko što su kancelarijski činovnici), pa pragmatik#, kojom smo za naše osobite zasluge dospjeli u grupu — E! Više još, vreću punu, razom punu naredaba teške odgovornosti (ko što je ona n. pr. 1./6. 1914 br. 118 1. d. z.) sindakalni zakon 12./7. 1872 br. 112 §412). A u grumtPvnici? Tu, što se same odgovornosti tiče. bez pretjeranosti, služba im je.uvjek na kocki! Da. tako je! Jer, dadne li se zao slučaj, pa gnmtovničar provede neku operaciju u zemljišniku, bilo s nepoznavanja kojeg od tog brda zemljišnih zakona, ili s kakve neopreznosti i nanese državi ili stranci kakovu, pa makar i neznatnu štetu, kad je, *— ne na državnu diku — si-! romašan, kakva mu je. ako ne ta. naj-| blaža kazna? Istina, operacije se u zem-j ljišniku provede na temelju sučeva za-; ključka, ali i toga sastavlja skoro uvjek gruntovničar. osobito kod manjih sudova, j sudac samo potpiše, pa dodje li do obra- i čuna sa državom ili strankom, lako da se >
izvuče s preopterećenostl. „Slipo som potpisao!" Istinu bi kazao. Sva dakle, a ne djelomična odgovornost pada na grun-tovničara. Istina je i to, da se to veoma rijetko ili bolje nikad ne događja, ali zat što? Zato, jer ispit strog i svaki kandidati' ne poluči uspjeha.
Četrnaest dakle godina (da ne idetnoi dalje) molimo, protestujemo. obijamo pra-; gove kancelarija onih. te bi nam mogli1 da pomognu, borimo se. pa uvijek smo ,,vox clamantis in deserto44! Ni po jada, što nas se nije nagradjivaio, — raa. za1 što nas se i danas zapostavlja čak i oni-1 ma. te su i po samoj austrijskoj magmaU tici i za nas ranžirali?	4	7
Nama je samo do toga. da što jasnije predočimo odlučujućim faktorimr, kako je nama. a kako drugima; pa tavimo upit: jesmoli pastorčađ, ko što smo prije bili Ili zaslužna djeca, koja su od asla i kojima hoćeš nećeš treba računati?
Svi kancelarijski činovnici moraju imati, propisane stručne ispite i potrebito znanje za rukovodjenje svih raznolikih grana sudske kancelarije, imati moraju i praktičnu vještinu u istom opsegu ko i upravljači kancelarija, pa ove i zamnje* njivati. Kod vanjskih sudova vode isključivo upravu poslovanja i nadzor sudske, kancelarije te vrše i ostale nianjsjjc, koje spadaju u atribuciju tih činovnika uprav-** ljača.	7
Za sada ne nalazimo potrebnim, a daleko bi otišli, kad bi detaljno -poveli ri-ieč o zadacima sudske kancelarije u opće. o samostalnoj djelatnosti i znatnom proširenju te djelatnosti sa novelom o rasterećenju sudova pa o volji i namjeri zakonodavca. koja je išla za tim, da kancelariju podigne do ovog niveaua, da bude kadra, ne samo da savršno rukovodi sve raznovrsne poslove vlastitog djelokruga, nego i one, koje danas zasjedaju u djelokrug sudačkih činovnika, tako da ovi budu oslobodjeni svili poslova, koje strogo ne spadaju na samu judikaturu.
U koliko se posebno odnosi pak posao vodienia zemljišne knjige, te osobite grane službe u sudskoj kanedarifi. ko pozna instituciju javnih kniiga. kola kisti-« tuciia postoji od daleke davnine u svim kulturnim državama, ne će jamačno mo-! ći, da poriče onu zamašitu važnost, koju ta institucija ima. Kudikamo je veća ođ: one ureda otkupa duhana, poštarinsikSii-carinarskih. poreznih i drugih! Ta je’ grana službe jako delikatne naravi i puna odgovornosti.
Gruntovničari moraju poznavati svw zakone i naredbe o vodjenju tih knjiga!, sve zakonske ustanove o stacanju. prtje* nosu i ukidanju stvarnih prava na 116-! kretna dobra, istotako zakonske propise! o osnivanju novih zemljišnih knjiga, te slozi ovih sa katastrom i napokon dota* zati svoje znanje u risanju mapa itdi. Gruntovničar mora u jednu riječ, da posjeduje pravno znanje, koje obuhvaća ovu posebnu granu službe, u ništa manjoj mjeri nego njoj dodijeljeni sudac.
Nije to sve. ali radi prostora ograničiti ćemo se samo na to, a u kratko istaći, u čemu nas pritekoše n. pr. kolege finan. straže, te kako se za postignuće njihovih mjesta mnogo nanje traži.
U provincijama bivše Cisfitvanik sistemizovana mjesta fin. straže nijesu išla dalje od VIII. klase. U Banovini i u Bosni ima u toi struci Dar miesta i u VII klasi. Sada pak ustanovljeno je jedno novo mjesto kod fin. straže u Banovini u VI. klasi i već je imenovanje i usljedilo,
U Dalmaciji takodjer je bilo sisteraizo-vano jedno mesto u VII. klasi, a bi će možda i u Sloveniji, a obzirom na to, što je u Zagrebu bilo sistemizovano mjesto glarvnog nadzornika Kr. fin. straže kod onamošnje delegacije Minist. Fin, naslućujemo. da će. ako nije već takovo mjesto u VI. klasi, biti sistemizovano i n drugim Dokraiinama. dakle i kod nas u Dalmaciji. Mi kolegom kod fin. straže srdačno čestitamo na tom uspjehu! Ako pak se pretresu zahtjevi, koji se traže za postignuće miesta činovnika ain. straže. Vidiče se. da zaostaju za onima, koji se trarc od činovnika sudske kancelarije, odr osno pjuntovničara. ier dok se za ove traže dva stručna ispita, je za prve propisan samo jedan.
Kad .smo tako dakle to sve dosta kratko prikazali, pitamo;
Je li pravedno, da činovnici upravljači kanceiarije sa svršenom srednjom školom (skupina C) broje u Dalmaciji — samo jedno sistemizovano mjesto u VIII. klasi, a gruntovničari tek 2 takova i to nesistemizovana mjesta, dok činovnici fin. straže mogu doprijeti — u pokrajinama do VI. klase?
Je li pravedno, da činovnici sudske kancelarije i gruntovničari ne mogu re-dovo dalje od IX. klase, dok njihovi kolege gruntovničari u Banovini (2 sfetemi-zovana mjesta) i Bosni (jedno) dopiru takodier do VII. klase?
Je li pravedno,^ da su njihovi doju-čerašnjl drugovi u Cehoslovaekoj republici i u Njemačkoj Austriji, s kojima su se do propasti bivše države zajednički borili za poboljšanje vlastite struke, uvršteni danas oni sa dva stručna ispita (prvi kancelarijski i gnmtovničarski) u skupinu Č, on sa jednim u skupinu D austrijske pragmatike ?
Nije pravedno, zato tražimo:
1.	Da za mjesto ravnatelja kancelarije kod višeg zemaljskog Suda, kao i za jedno j mjesto direktora zemljišnih knjiga bude sistemizovana VI. klasa;
2.	Da činovnici sudske kancela,riie i gruntovničari budu uvršteni u skupinu, za koju se traži matura;
3.	da kanci, činovnici budu uvršteni U skupinu činovnika sa naobrazbom niže srednje škole;
4.	da za sve činovnike sudske kancelarije budu sistemizovana mjesta viših činovmh klasa od VIII. do VII. bar u su-razmjeru, prama statusu jednih i drugih, sistemizovanih mjesta tih viših klasa u struci činovnika financijske straže.
Akoprem je notorno, što joi stoji na putu. da su najem u tom sukoblju dva skroz oprečna svijeta, pragmatika mora da volens - nolens bude u najskorije vrijeme u djelo provedena. Dotle tražimo, da bude čini prije provedeno sistemizo-vanje mjesta pod 1. j 4. Sisternizovanje velimo, jer ne ćemo. da nam se danas dobace mrvice, koje nam mogu već sutra biti uskraćene (imenovanje ud perso-nam).
Živi apel upravljamo u prvom redu na gg. predstojnike, odnosno povjerenike pravosudja pokrajinskih vlada, a onda gg. načelnike svih pet cklijcljenja u Ministarstvu pravde, kaono za to pozvanan faktorima, da naše staleško pitanje, bude te z od v lučno riiešeno u smislu, naših pravednih zahtjeva, da nepravednom zapo-'•rnvlienb naše? onima drugim strukama bude jednom kraj.
U Solit u. 29. Vili. .1920.
Franc Ilovar (Ljubljana):
Na boj za našo pravdo!
Vetn, da je treba za ustanovitev dnevnika precej denarja. Tudi mi je znano. da jedva vzdržujemo »Naš Glas« in da naše organizacije ne razpolagajo z nikakimi denarnimi rezervami. Prepričan sem, ela je danes večina državnega uslužbenstva tako konservativna in strankarsko zagrizena, da rajši ostane pri svoji politični stranki in trpi še nadalje bedo. nego se politično na novo orientira.
Znano mi je tudi, da državni uslužbenci trenutno nimamo niti toliko politične izobrazbe in čuta vzajemnosti, da bi pojmili, da si moremo znamo izboljšati gmotni položaj le tedaj, če se gospodarsko in politično osamosvojimo.
Upajmo, da nas naša velika beda brzo spametuje in omika! Nevednost je med nami naravnost strašna: pred kratkem me je neki uradnik vprašal, kaj je to pasivna volilna pravica! Moramo se politično na novo orientirati in se vsaj nekoliko pripraviti za bodoče volitve.
Gospod tovariš D. V. le pred nekaj tedni plediral v „N. Glasu“ za to. da se naj državno službenstvo priključi pri prihodnjih volitvah narodno-socialni stranki. Nato nam je pa obetal uspehe le. če ostanemo še nadalje politično razcepljeni. Že ta njegova nedoslednost je dokaz, da ne stoji njegov prvi ne drugi predlog na realni podlagi. Vsi pa občutimo danes v zadostni meri, da je naša politična razcepljenost škodila nam in tudi državni upravi, pri koji je povzročila v najkrajšem času neizmerno korupcijo.
Za prihodnje volitve bi bil kot prehod k popolni osamosvojitvi predlog g. tovariša D. V. dober, osobito ker naš sedanji volilni red favorizira velike stranke, majhne pa uničuje. Vprašanje je le. če bodo politične stranke pristale na našo zahtevo in nam odstopile brez obveze nekoliko mandatov in če bomo po sedaj veljavnem volilnem zakonu sploh mogli priti do kandidata. (§ 15 vol. zak.)
Kot program mora še nadalje ostati naša popolna gospodarska in politična osamosvojitev, če hočemo doseči naš cilj t. j. spraviti naš gospodarski položaj v so-cialno-pravičnj sklad z gmotnim stanjem drugih slojev.
Izboljšanje našega položaja moremo doseči le nasilnim (s stavko) ali pa legalnim potom (politični vpliv na zakonodajo). V obeh slučajih, za vsak socialni boj ie treba denarnih sredstev. Delavci prisililo svoje sodruge z brahijalno silo k stavki, obenem pa njihove organizacije gmotno podpirajo stavkujoče. Mi, ki se vsaj štejemo k izobraženim slojem, ne moremo z uspehom v tem pogledu posnemati delavcev, temveč moramo le legalnim potom uveljaviti naše upravičene zahteve. Zato nam je treba tudi denarja. Naša prva skrb je tedaj, da si tega nabavimo. In kako je to mogoče? Najlažje in naihitreje na ta način, da našim tovarišem predočimo, kako veliko gospodarsko moč predstavljamo mi. češe pod vržem o najstroži! organizacijski disciplini. Treba ie le. da smo vsi brez izjeme člani naših kensumnih in kreditnih zadrug, da stavimo ie na najširšo podlago, lih združimo v velike centrale ter pri njih krijemo vse naše potrebe. Cez 2 in pol milijarde kron znašajo prejemki vseli _ državnih usluž- j benccv v Jueoslnviii Će bi le eno mili- j jardo znašal Promet naših zadrug, kakšne I
denarne rezerve bi imele te, če bi bile v dobrih rokah, že pri majhnem dobičku.
Naše centrale bi nas potem mogle z velikimi denarnimi sredstvi podpirati v našem socialnem boki. Socialno demokratska konsumna zadruga v Sloveniji je n. pr. darovala 100.000 K za žrtve aprilske stavke.
Tako organiziranim gospodarskim zadrugam pod dobrim vodstvom mora pri tako velikem številu članov slediti prej ali slej kot zadnja in najvažnejša stopnja v organizaciji — politična osamosvojitev.
Na ta način se organizirajo drugi stanovi v naši državi kakor tudi državni nastavi jenci v Nemški Avstriji. Treba ie. da jih posnemamo in se zavedamo naših pravic in naše moči. Ne smemo pa takoj obupati in sami reči, da so načrti, ki niso ’	-
takoj izvedljivi, „mačkine solze*' ih'da temeljijo na „mladeniškem idealizmu*'; ; -kajti samo „dem Mutigen gehdrt die Welt“. Pri vsakem novem programu moramo najprvo ugotoviti, vodi li do zaže-Ijenega cilja ali ne, v prvem primeru pa razmišljati, kako bi mogli nabaviti denarna sredstva, s katerimi bi se dalo izvršiti načrt.
Slovensko socialdemokratično delav- -stvo ie imelo Že Pred voino poleg svodih konsumnih in kreditnih organizacij svoj dnevnik — sedaj ima tudi že svojo tiskarno — svoje tajnike in voditelje, kateri so bili plačani iz organizacijske blagajne.
Ce bi mi prispevali toliko v naše organizacijske blagajne ter imeli toliko politične zavednosti kakor delavci, bi imeli že zdavnaj ne le svojo tiskarno — to imajo tudi učitelji v Sloveniji — svoj dnevnik, temveč tudi več politične prebrisanosti in tudi že moderno službeno prag-matiko. ki bi nas zadovoljila.
Naši voditelji morajo biti neodvisni, ' če hočejo uspešno delovati. Imeti morajte čas in priliko, proučevati in energično zastopati naše pravice. Radikalizem in energija pa ie predpogoj uspeha. Da se to doseže, bi bilo treba, da se toliko zviša članarina, da čim preje oprostimo'vsaj 2—3 naših najboljših voditeljev državne službe. Te stavimo na čelo naše organizacije. jih sami vzdržujemo in za penzijo zavarujemo. Obenem bi naši prvoborfte-Iji lahko kandidirali v občinske zastope in v parlament. Seveda bi kot taki dobi-vali od občine oziroma od države dnev-. niče, ne pa še posebne plače od naše or-, , ganizacije.
V bivši Avstriji ie svoičas nastavil „Zentralverband der oster. Staatsange-stellten** rač. oficiala Pollauf-a.*) ki ie bil vsled svojega radikalnega nastopa glede izboljšanja gmotnega položaja državnega uslužbenstva kazenskim potom penzioniran, kot svojega tajnika in energičnega zagovornika pravic državnih nastavljen-cev.
Tudi trgovske in obrtniške organizacije imajo svoje plačane tajnike oziroma voditelje.
Samostojno stranko stalnih nameščencev so ustanovili takoj po prevratu v Nemški Avstriji. Imenujejo jo „WlTt-schaftspartei der Fixbesoldeten“. Stranka ima v vseh večjih občinskih zastopstvih in v parlamentu svoje delegate, ki se skupno z delavskimi poslanci uspešno bore proti kapitalizmu in birokratizmu. Dosegli so ravno tako pragmatike, kakor
•) Pollauf je kot tak absolvlrol Jus In bil pozneje na Dunaju, v XVIII. okraju na podla« nemško nacionalnega uradniškega programa iz-
voljen za driSavega poalanca.
jo Imajo železničarji. Ta je baje tako modema, da nameravajo naši južni železni- . carjj isto potom stavke izsiliti v .Jugoslaviji.
Vsi stalni nameščenci imajo v N. A. velikanske konsumne, kreditne in stav-, bene zadruge. Samo na Dunaju obstoji ca . 40 filialk in centrala konsumne zadruge (Einkaufsgenossenschaft der Fisange-stellten) v lastnih hišah, z lastnimi avtomobili. vozovi, mesarijo, delavnicami j. t. d. Kar so dosegli državni uslužbenci v revni in premagani Nemški Avstriji, kar zmorejo delavci v Sloveniji, tega naj ne bi mogli doseči vsi državni nastavljenci v bogati Jugoslaviji?!
Kakor razvidno, ne temeljijo moji načrti glede naše gospodarske in politične osamosvojitve na „mladeniškem idealizmu'-. ; temveč so vsi izvedljivi, odnosno drugod .v polnem obsegu že izvedeni. Tudi mi se moremo politično osamosvojiti treba , nam je zato le več politične izobrazbe-ter organizatoričnega in organizacijskega čuta,
Veseli me , dejstvo, da se je tudi že na zadnji skupščini saveza javnih namještenika v Zagrebu poudarjalo, da je ne- ! obhodno potrebno, da si ustanovimo svoj dnevnik in da se politično osamosvojimo. Začetek je narejen. Nehajmo z našimi prošnjami in s tarnanjem o naši bedi v „Našem Glasu" in ostalih časopisih. Vse to je brezuspešno in milo rečeno — po- i ntževalno. Zahtevajmo energično naše pravice! Proučujmo organizacijo drugih slojev in posnemajmo jih! Demokratizirajmo in socializirajmo se! Obravnavajmo na naših odborovih sejah organizato-rične probleme, ki naj se namesto sedanjega jadikovanja objavijo v „Našem Glasu". tako da postanejo skupna duševna last vseh državnih nastavljencev. Začnimo .že enkrat z resno in radikalno organizacijo!'Podvizajmo se z . našim organi-zatoričnim delorn, da še bolj ne. zaostanemo za drugimi stanovi! Slovenski kmetje so nas tudi že prehiteli.
Dr. V. Benkovič (Zagreb):
S vi za jednoga...!
Baština svjetskoga rata ie opća ne-sredienost u ,mnogim državama. Vrijednost rađa še ie. poremetila. Vrilednost intelektualnog. rada soala ie ispod vrijednosti svakog ručnog rada. oa i iiainiže vrsti. Danas ne može više govoriti o proleterima fizičnih radnika, već o proleterima intelektualnih radnika. Intelektualni radnici ne nalaze više nikakvog priznanja ni od strane državnika ni od strane naroda. Posliedica toga ie moralno padanje svega. Etička svijest ie sve inanie vrijednost!. — Posliedica toga ie svestrana korupciia. kota ie upravo epidemički zahvatila sve slo-ieve žitelistva. To ie iedna teška rana na tiielu našega naroda. Položai nas intelektualnih radnika tako ie težak, da ie postao upravo pogibeljan za narod i državu.
Priznale se sa sviiu strana, da ie rad Intelektualnih radnika u državi naivažniii. Pa ipak državnici su tako nehajni prema tom pitaniu. da moramo zaključiti, da oni sami o m a lo v a ž u i u rad intelektualnih radnika. To je znak njihove skrainie nesaviestnosti. njihovog neshvaćanja i njihove nesposobnosti.
Njihova ie namjera iavne namještenike najprije osiromašiti, ier onda ih može Jako zarobiti — oaupertas mere-t r i x ' Naša Jugoslavija kao da hoče sve
države prošlih vremena u tome nadkriliti. Oduzimanje pasivnog prava činovnicima pokažu ie takodier. kako državnici smatraju iavne namještenike pukim bespravnim robovima. Mi moramo ne samo prosvjedovati oroti takovom shvaćanju vrijednosti činovnika, već sveopću akciju proti tomu organizov_ati. :
Došlo ie vrijeme, da svi poradimo na općoj demokratizaciji medin nama samima. Neka nestane zidova i ponora medin nama. Neka nas ne dijele više mediusobno rangovi. Pružimo si svi ruke. stupimo svi u jedno kolo i borimo se svi za leđnoga I jedan za sve !
FERDINAND GREGOREC:
Moj predlog.
Potd naslovom »Na boi za nago pravdo1^ ie prinesel »Naš Glas« že par sestavkov. Tovariši so predlagali, na. kak način bi prišlo, uradništvo do večie politične moči. Eni so za to. da si uradništvo ustanovi lastno politično organizacijo, druei so i nmenia. da nai uradništvo od vsake stranke zahteva par mandatov, s katerimi bo razpolagalo uradništvo čisto po svoji volil
Da ie ustanovitev lastne politične organizacije skoro nemogoča, in će se organizacija tudi s težavo ustanovi, da je taka I vrvanizaciia. ki nima za nnđlaeo velikih načel, temveč le boi za obstanek in ki bi si ori volitvah priborila v naiboHšem siučali le par mandatov, o tem je jasno povedal v 34. številki »Našega Glasu« že gospod Drago Voiska.
Mislnri pa. da njegov načrt ni za las boliši. Poznal bi rad stranko. Id bi kratko-malo odstopila u radništvu par mandatov in si š tem vzela iz rok vsak voliv na poslance. Ne skrivajmo si tu ničesar! V prihodnjem volilnem boiu si bosta stali nasproti v glavnem le dve stranki: Samo-stoina kmetska stranka in pa Slovenska liudska stranka. Druge stranke v Slove-uiii pri volilni borbi menda sploh resno v poštev ne prkleio. Za samostojno kmetsko stranko sc bo odkrito ali prikrito združilo vse, kar je bilo svoječasno združeno v demokratski stranki. Tako utegne priti, da združi samostoina kmetska stranka precei glasov za svojo listo. Da bi si na kakršen-koli način delila svoie mandate, ni misliti. Ako hoče doseči uspeh pri volitvah, mora ostati zvesta svoiemu geslu: »Kmet nai voli kmeta!« Sicer utegne doživeti pri volitvah veliko razočaranje.
Slovenska ljudska stranka ie pravzaprav čisto agrarna stranka. Veliko večino v nisi tvorilo ravno kmetje, Uraidnaštva ima malo. Zato ie tudi razumljivo, da obrača svoto pozornost na kmečko ljudstvo in da ii ie uradništvo zadma skrb. Sedaj nri volitvah ii gre za to. da si pribori večino slovenskih mandatov. Glasove bo iskala tam. kjer lahko upravičeno upa. da iili dobi in kler ima že izpeljane trdne organizacije: t. i. med kmeti in delavci. Med nradništvom iih naibrže niti iskala ne bo. Zato niti misliti ni, da bi uradništvu odstopila kak mandat. Kdor bo organizatorično in oolifično v niei deloval, le tisti sme upati na mandat. Tako je bilo vsaj doslej in bo naibrže v orihodnie tudi. In to zrna biti tudi uradnik.
Uradniška stranka ie bila včasih demokratska stranka.. Mogoče, da dobi pri volitvah 2—3 mandate. Teh pa gotovo ne bo o^stooela uradništvu.
Narodno-socivalna stranka sl utegne priboriti v Liubliani en mandat in čc gre no sreči, tudi zunaj na deželi enega. Stranka pač nima velikih načel, ki bi pritegnile maso na nio. Razlog, da ie sploh nastala, ie edinole nezadovoljnost proti voditeliem demokratske stranke. Razen tega nima sposobnih voditeljev. Sedanji voditelii so pravzaprav le sređnii volilni agitatorji. Ako odstooi oba svoia mandata, ki si iih utegne izvoievati. uradništvu. temu s tem ni veliko pomagano. Pa še to ie dvomljivo.
Resna stranka ie sociialdemokratična stranka Od te bi imelo uradništvo še največ upati. Žal. da se zadnie čase vedno boli ceni v dva krila, ki si stoiita docela sovražno nasproti. Da bi ti dve krili pri volitvah nastopili skupno, o tem ni danes niti misliti. Vendar ne eno in ne drugo krilo nima. razen v Liubliani in par ob-savskih krajev, mnogo somišljenikov.
Moi predlog ie tale: Vsak uradnik,-nai ie v katerikoli stranici, nai gleda da dobi voliv v stranici! S tem bo dobilo tudi uradništvo kot tako voHv. Vpliv na se ne dobi z vpitjem po volilnih shodih, tudi ne s praznim kričament.- temeč s pametnim delom v stranki. Vsaka stranka bo resno delo morala upoštevati. Sai vendar že seda! vodilo uradniki najvažnejše organizacije. Velik del prosvetnega dela v sociial-demokratični stranki leži na uradniških ramah: v Slovenski ljudski stranici deluie tudi nekaj uradnikov: ravnotako-v iugo-slovanski demokratski stranki. Sai tvorijo uradniki večino v sokolski organizaciji! Nai se tu ne trdi. da Sokol ni politična organizacija! Nikari r.e tiščati glave v pesek! Vsak uradnik, ki kjerkoli dela. na! "leda na to. da se vidi. da opravim to delo uradnik, ne pa strankar-somišliemk te ali one stranke. Poten? bodo stranke uradniško delo tudi boli upoštevale. Vsekakor na sorazmerno niihovemu delu!
Sedal pred volitvami ie čas posebno ugoden. Stranke, vse. brez izienle. bodo snubile uradništvo. Ako bo to premišljeno postopalo, doseže lahko lep uspeh. Uradniki vsake stranke nai se organiziraio in organizirani nai stoie nasproti stranki in organizirani bodo imeli tudi večji ugled in vpliv v svoii stranki.
Vestnik.
Ne prezrite! Današnja Številka zaklju-čaje tretjo četrtletje. Priložili smo ji položnice za obnovitev naročnine. Položnico dobi vsak c. g. naročnik. Onim, ki so z naročnino v zamudi, označili smo poleg naslova, koliko imajo plačati na naročnini do konca t L, onim pa, ki so naročnino plačali že početkom leta, smo označili razliko, ki je nastala vsled povišanja naročnine s 1. aprilom t. L, in je doslej niso plačali. Kdor je plačal prvotno določeno vseletno naročnino 52 K, ima doplačati še 15 K, oni pa, ki je plačal za pol leta 1.1. 26 K, ima doplačati do koncu leta še 41 K. Kdor je plačal vse, dobi Uidi položnico, ki naj jo porabi v to svrho. da pridobi novega naročnika ali kak pris]?eveh za tiskovni sklad. Če ne more ne enega ne drugega, naj jo izvoli prihranili za obnovitev naročnine z novim letom. F/ osimo vse gg. naročnike, tovariše ter to varišice vobče, da store vse, kar morejo da bo naše glasilo gmotno dobro podprto. Treba je to tembolj, ker smo v sleč dogovora s Savezom v Zagrebu odstopih
vse naročnike iz Hrvatske in Slavonije „Našemu Glasu*, ki izhaja od 16. t. m. v Zagrebu samo v hrvatskom jeziku. S tem smo sicer izgubili precej naročnikov, ustregli pa Savezu in bratskemu glasilu v Zagrebu, ki zasleduje isti cilj kakor mi, t. j. koristiti vsem javnim nameščencem. Ni to razdor ali separatizem, temveč le namen, pritegniti v krog naročnikov „Našega Glasu* bodisi v Ljubljani ali Zagrebu vse javne nameščence do zadnjega. Le na ta način bo „Naš Glas* prišel do moči, ki se je bo moralo upoštevati. V bodoče ne bo mogel nihče odklanjati lista z izgovorom, da ga ne razume. Poudariti moramo, da je bilo med Slovenci teh izgovorov le malo, žal, več med Hrvati. Upamo, da bodo vsi oni hrvatski tovariši, ki so svoj čas ,Naš Glas1 odklonili, češ, da ga ne razumejo, ker je pisan slovenski sedaj med prvimi in naj-onetejšimi njegovimi naročniki, ker bo pisan le hrvatski. Iz ravno tega razloga pa pričakujemo z radostjo, da v doglednem času ne bomo pogrešali med naročniki ljubljanskega „Našega Glasuu niti enega slovenskih javnih nameščencev! —
V vednost! Vsi hrvatski naročniki razen onih v Dalmaciji, Bosni, in Hercegovini, dobe vsled dogovora s Savezom j. n. u Zagrebu, počenši s št. 39, do časa, do katerega so pri nas plačali naročnino, „Naš Glas* iz Zagreba, vsi drugi od nas. —
Tako jel G. Ferdo Brajdič, ravnatelj pom. ureda kr. sudb. stola u Bjelovaru nam piše: Pošto sada „Naš Glas" izlazi u Zagrebu, to ču se od 1. listopada 1920 pred-platiti u Zagrebu, pa mi počam od toga dana izvolite obustaviti daljnju dostavu Vašega cjenjenoga lista. Zahvaljujoč Vam ovom prilikom na vrlo tačnoj dostavi Vašega lista, a i na susretljivosti u svakom pravcu, žalim, Što mi ne dozvoljaju financijalne okolnosti predplatiti i ljubljanski i zagrebački „Naš Glas*. — Gosp. tovarišu, ki je bil od začetka do danes naš zvest in točen naročnik, se iskreno zahvaljujemo za priznanje z željo,da se njegove i nas vseh financijalne okolnosti v najkrajšem času izboljšajo tako, da bo lahko on, kakor mi, naročnik zagrebčkoga in ljubljanskega „Našega Glasu*.	Uprava.
Priporočamo osem cc. tovarišem nemški tvrdki Eberle in Schuster v Ljubljani, ki sta kategorično odklonili naši nabiralki daril za veselico, ki jo priredi „Osrednja zveza* dne 9. 10. t. L, v primerno vpošte-vanje pri nabavi potrebščin.
Osrednja zveza javnih nameščencev in vpo-kojencev za Slovenijo priredi 9. oktobra t. 1. v yseh prostorih Narodnega doma veselico. Polovica čistega dobička bo služila v okrepitev blagajne Osrednje zveze, druga polovica pa se uporabi za tiskovni fond strokovnega glasila »Naš Oias«. Vzpored bo obsegal sledeče točke: Godba dravske divizijske oblasti, pevka solistka, violinist — in kvartet prof. dr. P. Kozine; po koncertu: šaljivi nastopi, ples, srečolov i. dr. Ples se vrši v spodnji, koncert v zgornji dvorani, šrameli svira v kavarni. V obeh dvoranah ter v stranskih prostorih bodo postavljeni paviljoni za vino, brezalkoholne pijače in kavo, mrzla jedila, slaščice, cvetice, tobačne izdelke, razglednice i. dr. Vstopnina za člane in njihove družinske ude po 10 K, za nečlane in njegove obiteljske ude po 20 K.
Javnim namještenicima t Pozrvljemo sve javne namještenike svih krajeva Jugoslavije, da se svi do jednoga pretplate na »Naš Glas«, da ga čitaju i točno prate sve misli, koje će se u njemu iznositi. Svi mi moramo postati jednakih misli, iednakog raspoloženja, i svi moramo biti jednako
odlučni i jednako spremni za odlučan čas. Današnji državnici Jugoslavije su nesposobni ljudi. Preuzevši kormilo države u svode ruke obvezali su se brinuti se za sreću i boljitak cijeloga naroda. Mi vidimo svaki dan sve veću bezglavost kod njih, a u državi pravi darmar.
Javni namještenici, svi bez razlike, 1 oni najniži, svi pazite budno i spremajte sel Koji ne će s vama zajedno složiti se, to su vaši neprijatelji, pak se prema njima tako 1;vladajte! Izbega-vajte ih! Neka budu osamljeni I Medju nama ne treba kukavica.
Državnici današnji nas zanemaruju, pak česmo se sami pobrinuti za druge, koji nas ne će zanemariti.
Svi, koji ste rodoljubi i odlučile volje, preuzmite na se zadaću širiti naš list i organizirati sve članove! U organizaciji leži naša jakost.
Iz krogov državnih cestarjev. Med
državnimi nameščenci so menda cestarji najbolj zapuščeni. 2e Rimljani so gradili krasno cesto od Rima do Dunaja. Do leta 1840. je bil ves promet celih 2000 let na cesti. Tudi takrat se je moralo pokvarjeno cesto popravljati, tudi takrat je Imela vsaka cesta svoje oskrbnike, cestarje. Danes so cestarji pravtako potrebni, kajti če so ceste pokvarjene in zanemarjene, se ne more dovažati tovornega blaga do železnic. Posebno pozornost je obračala tudj vojaška uprava v svetovni vojni oprostitvi cestarjev od vojaškega službovanja, svesta si, da so cestarji, ki prežive večii del svojega, živlienia pri cestnem delu, najbolj vešči, odpraviti vse nedostatke, ki ovirajo redni cestni promet. Drugi državni nameščenci se nas cestarjev ogibljejo. Ne zaradi našega težkega in grdega dela, temveč zaradi naših raztrganih cap, katere moramo imenovati obleko. Da. raztrgani jn bosi smo. ker nas država, kateri zvesto služimo, preslabo plača. Opetovano smo prosili, toda zaman, naše prošnje so bile dosedaj povsod neuslišane, državni upravi se sploh ni zdelo vredno, da bi nam odgovorila. Ogrska vlada je že 1. 1914. pomaknila državne cestarje v čin uradnih slug. Torej so naši tovariši na Hrvatskem veliko na boljšem, nego mi tu v Sloveniji. Vrhovna cestna uprava za Slovenijo postopa s cestarji neenako. Nedavno Je dobilo polovico cestarjev nove dežne plašče. Iz katerega vzroka je nismo dobili vsi, nam ni znano. Kmalu bo začelo deževati in snežiti, poverjeništvo za Javna dela nai si le predstavlja, kako bo izgledalo, ko pojdejo samo oni cestarji na delo, ki so dobili nove dežne plašče! Drugi ostanemo doma. — V vsel okrožnicah, odlokih itd. se zahteva od nas vestno službovanje; naj sledi torej vestnemu službovanju tudi vestno in zadostno plačilo, in sicer vsem enako — brez razločkov, brez protekcii in brez strankarstva! — V nasprotnem slučaju pa odklanjamo cestarji vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale.	K. Z.
Iz društva davčlh izterjevalcev. Poročali smo že, da se je na zadnjem občnem zboru sklenilo, da mora za letošnje leto vsak član doplačati k članarini po 12 K Še 8 K, tako, da plača vsak 20 kron. Iz poročila blagajnika je razvidno, da nekateri člani še niso plačali niti prvotne članarine, doplačilo po 8 K pa so poravnali le oni, ki so se udeležili občnega zbora. Dva člana nista letos plačala še nobenega prispevka. Pozivamo dotično društvene dolžnike, da takoj poravnajo svoj dolg, s tem, da pošljejo zaostale društvene prispevke blagajn. Gustavu Mlejnllm v Škofji t.oki, Gorenjsko. Društvenega dela je vedno več, potreba moči v stanovskih organizacijah je vedno nujnejša. Ne-
kateri tovariši pa še zdaj spe in se trdovratno upirajo vsakemu plačilu v društvene namene; ali s prazno blagajno ne more delati društvo. Trotov ne bomo več mirno trpeli v svojem stanu! H koncu naj še omenimo, da je ta mesec imenovalo za uradnike 8 davčnih izterjevalcev v deveti, 16 v deseti in 9 v enajsti činovni razred — finančno ravnateljstvo v Gradcu!	Odbor.
Jugoslo venski sodniki so Imeli v dneh od 19. do 21. sept. v Zagrebu zborovanje. Vsi govorniki so se strinjali v konstataciji, da je danes inteligenca v najslabšem položaju in da je zlasti gmotno stanje sodnega stanu padlo tako nizko, da je potrebna nujna pomoč. Ako naj ohranimo sodstvo čisto, neodvisno, nekorumpirano, mora vlada nemudoma poskrbeti, da se zagotovi sodnikom s posebno doklado dostojno, skrbi in nemira prosto življenje. Sodniki ostavljalo službe, ki jih ne preživljajo, in po vseh pokrajinah Je najmanj za tretjino sodnikov premalo, ostali dve tretjini pa sta z delom nečuveno preobloženi Zeto izginjata iz izmučenih sodnikov nekdanja ambicioznost in točnost ter se pojavljata malodušnost in zagrenjenost. Pred tremi tedni je na Hrvatskem podalo 76 sodnikov 6., 7. in 8. razreda ostavko. Po glavni skupščini se je vršilo zborovanje pokrajinskih delegatov, ki so se bavfli s sodnljsko službeno pragmatike, z zvezo vseh sod. organizacij i. dr. Slovence sta zastopala sodnika gg. Peter Keršič in dr. Pavel Skaberne.
Tovariš Drago Vojska je priobčil v »Jugoslaviji« z dne 23. t. m. pojasnilo, ki se tiče v 32. št »Našega Glasa« priobčenega poročila o shodu jav. nameščencev v Ljubljani dne 10. avg. t. L
V	dotičnem poročilu je bila glede Vojskinega govora opazka, da je bil govor shodu neprimeren itd. Tovariš Vojska ve, da poročila ni spisal urednik »N. Glasa«, — nasprotno, ve celo, da je smatral podpisani urednik besedico »ne« bržčas za tiskovno napako, ki bi se morala popraviti v »le«.
V	tem smislu je bil urednik tudi pripravljen tisti »ne« izpremeniti. Toda tovariš V. Je to ponudbo odklonil, češ dopisnik naj se le sam izjavi, ali je pravilno »ne« ali »le«. Na seji ožjega odbora se je dopisnik javil In je odločno vztrajal pri svojem »ne«, naglašajoč, da Je za svoje poročilo sam odgovoren in da ga je zato signiral s »—k—«< Obetal Je, da to izjavi tudi v »N. G.« ter da s tem odvrne vsakršno očitanje na rovaš uredniku ali odboru, češ: »Svoje mnenje sem zapisal in pri njem vztrajam!« G. —k— pa je menda pozabil poslati nam svojo izjavo; zato smo v 38. št. pod naslovom »Konstatiramo!« (str. 4 v »Vestniku«) sami napisali, da ni bBo poročilo o shodu, torej tudi ne izrečena kritika Vojskinega govora, ofloijalno, nego privatno ter da je zanj odgovoren edinole naš gosp. poročevalec —k—. Zdaj zvemo, da je zaradi tega nesrečnega »ne« hotel g. V. alarmirati vse naše organizacije, izzvati Izredni občni zbor Osred. zveze, vreči predsedstvo itd. Koliko hrupa in besed zaradi ene same besedice *ne«l Kolika užaljenost zaradi kritike onega samega tovariša, kritike, ki obsega v vsem skupaj jedva 6 besedic! In koliko grdih podtikanj In napadov po različnih listih na Jos. Kremena, Id ni z aferlco niti v najmanjši zvezi! Zares, velika doba Je našla velike možel Ce bodo posamezniki izzvali zaradi takih smešnih bogatel krize in bune v naših organizacijah, ako bomo kazali vladi v takih otročarijah svojo duševno in-
>rnost, potem nas mora vzeti vrag. Da, ^a’ s mi incidenti dajemo vladi moč in zavest, 8 i ni treba ugoditi, ker »nismo edini«. Bolem8 Litljlvost in domišljavost, ki se je pojavila oga »ne«, nam usiliuje upravičeno domnev » imamo v organizaciji ljudi, ki Hm je ^ >ica vse in ki hočejo splezati po naših ir zgor. Zagotavljamo le Še tovarišu Voj s i.
>il »N. Glas« priobčil njegovo pojasnilo pr ,. kakor je priobčil vse njegove &lanJc,k lajo take reči 1« v naše glasilo, n« P
Člani eosoodflrske zadruce »Samopomoč« se oDozartaio. da so se morale cene v zadružni prodajalni zaradi novo voeliane trošarine, oovišania monopolne takse m uveden la nristoibine na vse tr-eovske prodate razmerno povišati. Povišan te trošarine znaša pri Rogaški slatini 320 K za steklenico, pri ke riža 1.60 K. za liter olia 1.60 K. en liter rama 24 K. 1 kg sveč 1.60 K. za 1 kg sladkorja ali kave 8 K. za 1 kv kavinega pridatka 2.40 K. en liter kisove kisline 12.80 K. žganja 20 K za hkt štor., in Špirit za 40 K hkl. stop. Dalte se ie povišala monopolna taksa na vžigalice za 4 K na kg itd. Navzlic gornH okolinosti m narastku pristolbin so se predmeti v trgovini zvišali le neznatno, t. ?. pri rižu samo za 1 K. pri olju 2 K. pri sladkorju za 7 K. kavinem pridatku za 2 K itd., {ločim so vsi dragi trošarini in monopolni taksi ne zavezani predmeti ostaji v cepi nespremenjeni. — Zadruga si ie pribavila zadnii čas večio množino bana-š k e m o ke ter io prodata, in sicer: 00 po 15 K. 0 oo 14 K krušno pd 9 K. dalje rženo moko no 11.80 K.
Manufakturno blaso iu krojači. Pišejo nam: Pred vojno si je mnogo uradnikov nabavilo rasne potrebščine na obroke. Pred vsem konfekcijsko robo. Tedaj se je dobilo srednje fino moško obleko proti mesečnemu odplačevanju za tako ceno, kakor stanejo danes samo gumb! In zaponke za eno obleko. Te udobnosti se }e posluževal marsikak uradnik brez razlike čin. razreda — v prvi vrsti pa nižje uradništvo. Danes je vse to nehalo. Obleka, kolikor jo je kdo imel, ie obrnjena, prekrpana in prelikana, a zdaj razpada docela brez nadaljne rešitve. Tako stojimo danes tu skoro popolnoma nagi. Zima je pred durmi in tako gledamo danes vsi z ženami ki otroki s strahom v prihodnjost. Res je, da nam nudi »OMačiinica« lepo ugodnost, da si vsaj nekaj najpotrebnejše robe vsak posameznik lahko nabavi proti mesečnemu odplačilu. Toda to tudi daleko več ne zadostuje, kajti v najboljšem slučaju se dobi v oblačilnici samo sukno, vse druge pridodatke, kakor podlogo, gumbe, zaponke i. dr. pa sl moraš posebej nabaviti. Na to pride glavno in najhujše, namreč krojaški račun, ki ie tako visok, da se ga mora vsak razsoden človek naprej bati. Kdor je tako srečen, da vse te tež-koče premaga, sl pa lahko izračuna, koliko ga stane obleka. Na vsak način bi bila narejena obleka lepše izvršena in dosti cenejša. Zato bi btto ukreniti, da bi se dobavljalo obleke jav. nameščencem na mesečne obroke pod isthni pogoji in isto garancijo, kakor nam dobavlja >OblačHnfca« svoje blago.
Pripomba uredništva: Tozadevna akcija je že v teku ter se je nadejati, da bo naša »Samopomoč* kmalu nudila svojim članom dobro blago po najnižji ceni ter da poskrbi tudi za najugodnejše pogoje glede krojačev. Morda javimo uspeh akcije že v prih. štev. Vsekakor naj bi čland z nakupom oblek še teden dni potrpeli!
Osemkrat višja plačal V 36. številki »Našega glasa* čitam, da prejema državni uslužbenec dandanes okroglo osemkrat višjo plačo kot pred vojno. Ali je to res? Jaz za svojo osebo vem, da so moji sedanji prejemki komaj štirikrat toliki kot so bllj pred vojno. To treba povedati, da se položaj »radništva ne bo po njegovi lastni krivdi Prikazoval v ugodnelši luči kot je v resnici! In ker smo že pri tem, naj se dotaknem še Izbolj-šania naših prejemkov, kt sc nam ravnokar obeta. Nekaj časa sem je prinašalo naše časopisje ° tem izboljšanju najgorostašnejše vesti. Ves svet je že vklel uradnika plavati v izobilju. Posledica: splošno podraženje! In tetina, ki se tiče izboljšanja? Ako je res, da se uvede sistem dnevnic, kakor ga navaja »Jutro« od 21. sept. t. 1„ potem se zmanjšajo moji letni prejemki za celih
3416 K. To naj služi kot zgled.. Hvala lepa za tak poboljšek! In zdaj bi rad vedel: kdo spušča tiste race po časopisih v svet in s kakim namenom? In potem bi rad vedel; ali so gospodje v Beogradu taki kompletni bebci, da ne znajo napraviti najenostavnejšega računa, ali pa smatrajo uradnike za take dovršene idiote, da mislijo: to, kar je manj, bodo smatrali za večl Ali je svet videl že kdaj frlvolnejšo igro od te, ki se igra zdaj z našim uradništvom? Ali je sploh mogoče, koga še boli briskiratl, kot se brlskira nas? Gospodje tam doli, ki imate krmilo države v rokah, ali se zavedate, kam mora dovesti to? Ali se zavedate, da igrate »va banque? Malo, čisto malo še treba, in vse bo izgubljeno! A krivi ne bomo mi, krivi boste vi!	—a—
Mesto venca na gr (A g. Marije Ferjančič, soproge g. Rudolfa Ferjančič, fin. straže respici-Jenta, so nabrali državni uslužbenci v Cerknici za naš tiskovni sklad 400 K. Gg. darovalcem lepa hvala.
Gederovci (Prekmurje). Dne 19. septembra je prišel tov. g. nadp. Žnuderl k oddelku fin. straže i/ Gederovcih. da poroča o sestanku uslužbencev, ki se ie vršil dne 5. septembra v Dravogradu. Po poročilu, ki so ca vzeli tovariši z odobra-vaniem na znamie. so se zahvalili cc. oresl. Valootič. Dreu in Dokl v imenu svotih oddelkov v Gerlincih odnosno v Cankovi in Gederovcih g. Žnuderlu za n'etrov trud in nožrtvovanie. K zaključku je še prosil g.‘ Žnuderl tovariše za prosto-volinft. prispevke v or id koroškim Slovencem. odnosno za tiskovni sklad za »Naš Glas«. Za koroške Slovence so navzoči tovariši prispevali 102 K in za tiskovni sklad 26 K. čast vrlemu tovarišu! Nai bi našel obilo posnemovalcev!
Glas starcev, Pišeio nam: Gospodine urednice! U »Našem Glasu« donašate razne članke i priopćenja, ođnoseća se na okolnosti lavnih namieštenika. Dobro! Ali elavni predmet donekle ste pustili sa vida, najme uredjenje plaća, lo mi se čini nepravedno obzirom na one, koji su odslužili 40 i više srodina. konl su u službi ostarili iznemoeli. upravo izrablieni u ratno vrieme. Ti čekaiu kao ozebao sunca uredienia plaća, da već iedanout odpo-činu i dobiiu veću mirovinu, da nebu-du oali iz sadanieua lošecra stania u ioš gore. Gospodine uredniče! Zdvoino ie teško ovakovo stanie za nas starce preko 60 godina i službom preko 40 godina. — Trebali bi u svakom broiu »Našega Glasa« donašati potaknuća te predstavke za što skorile uredlenie plaće, ier budemo M čekali na ministarstvo, onda će to uslie-diti Bog zna kada. Gospodine uredniče. primite izraz moiega štovania...
Opomba: G. g. vpokoiencem stay-liamo svoie glasilo na raznolago: sami vedo naibolrie. kie tih žuli čeveli. Treba ie. da se organiziralo: Osrednla zveza za Slovenilo in Savez l. n. pa se dosledno v vsaki resoluoiii ter pri vsaki deputaciii zavzemata prav tako za aktivne, kakor za vnokoiene favne nameščence. Organizacija stori torej vse, toda — rešitev leži v Beogradu!
Iz kooperativa u Zagrebu. Povodom vijesti u »Novostima«, »Riječi« i »Agramer Tagblattu« od 20. o. mj. poslalo je ravnateljstvo ovim HJ slovima ispravak, prema kojemu ne stoji njihova tvrdnja, da se je u kooperativa dogodila kradnja, kolom je zadruga oštećena za 80.000 kruna, a krivd da su prouadjeni i uapšeni. Glasina je nastala po svoj prilici radi toga, što je prigodom preuzimanja robe jednog otpuštenog namještenika pronadjen manjak robe u vrijednosti od 18ff6
krom 60 fil., koji je medjutim ustegom plaće dotičnog namještenika odmah pokriven.
Dalmatinski državni podčinovnici 1 pos!uznici (izvzemšl poštanske) pitaju visoku vladu, zašto nije i njima doznačeno službeno od i do ljetno i zkniK) kao i poštanskim? Jesmo Ii svi sluge Istog gospodara, ili ne? Pitamo visoku vladu i gospođe ministre, jeli njima poznato, da iii-jesmo primili odjela ni za godine 1916, 1917, 1918, 1919 1 1920? Pa ništa u opće? Ko može pričekati zimu ovako gol i bos? Tko će moći pohadjati ured, tko će moći ići ukasavati po selima državne i ine dugove? Mi sami neznatno,' što imamo više činiti. Već smo se obračali mol-; bama pojedinački našim predpostavljenim oblastima, u više na vrata su istupale naše organizacije sa protestima, pa sve badava? — Lako ie ljeti, čovjek može i napola go stati, ali zima, koja nema duše, ona sa svojom razornom bjesnoćom i ljutinom raztrese najtvrdje srdee ljudsko, a kamoli neće nas ispaćenih ubožacaka! — Zato mi, dalmatinski državni podčinovnici i posluživši izlazimo sa ovim protestom, i zahtjevamo u visoke vlade, da nam se da bez ikakovog daljnjeg odkljevanja odjelo ljetno i zimno (kao i poštanskim), a to za godinu 1920, a za godine 1916, 1917, 1918 i 1919 neka nam se dade za svaku pojedinu godinu za svakogodišnje odjelo novac prama današnjoj vrijednosti. — Odbor državnih i pokrajinskih podčinovnlka i poslužnika.
Žandarmerija i vojništvo. Naša žandarmerija, uvrštena je u vojsku, te su na nju protegnuti svi vojni zakoni, vojna pravila i vojnička disciplina. Nu kojeg li čuda? Sve vojničko je protegnuto na žandermeriju, samo plate ne! Valjda nije i to u interesu države, da žandari budu slabije plaćeni od vojnika. Ako je važna sigurnost prema vani, onda je ipak toliko važna i sigurnost unutri. Služba žandara je tako teška, tako važna i tako odgovorna, da treba u istinu posvetiti najveću pažnju trm službenicima naroda. Ako Ima vojnički narednik mjesečne plate 2600 kruna, onda ne razumijemo zašto da žandarmerijski narednik sa svojom teškom i punom odgovornosti službom imade samo 1440 kruna mjesečno!
Vojništvo i člnovništvo u Jugoslaviji. Tko Ima kuraže, da nam rastumači, zašto hnajo vojni časnici nerazmemo veću pJatu od civilnih namještenika? Imaju li oni dva želuca ? Plaćaju li on* po dućanima sve dvostruko? Je li kavanski životi tako skup? Nitko ne može reći, da narednici i časnici moraju imati visoke plate za to, jer inače ne bi htjeli služiti u vojsci. Ml smo uvjereni,, da su oni u vojsci svi iz čiste domovinske ljubavi. Njakoč, u 16. i 17. stoljeću, dali su se ljudi u vojsku za plaću i sačinjavali plaćeniške čete. U pokojnoj Austro-Ugarskoj vojska }e bila dugo vremena posebna kasta odijeljena od naroda i služeči samo interesima stanovitih krugova. Tkal to može reći za našu današnju vojsku? Časnici doduše, pa ni narednici, ne smtju Wti članovi saveza civilnih namještenika. Tako zvani militarizam postoji I u drugim državama, u Francuskoj, u Italiji i još n mnogim drugima. Molim dakle, da nam njetko priopći, zašto kod nas imaju časnici tolike pogodnosti pred ćrvilnim nanije* štenicima?
w Mrvu*’* i1
Samopomoč v Ljubljani prosi po-*, novno in zadnjič, da se zglase člani, kl še niso prejeli legitimacije in zadružnik pravil, gotovo do 5. oktobra 1.1. v zadnii žni pisarni. Rok za plačilo aaostalih obrokov se končno podaljša do 5. oktobra t. L Člani, ki ne bodo do tega dne polno plačali svojega deleža, se v smislu pravit čl. II. § 3. točka a izključijo.
Od 5. oktobra dalje ne dobi noben zadružnik več blaga, ako se ne izkaže u prodajalni z društveno legitimacijo. Prosimo reda in točnosti!

£
e?
e&
§
/ Ljubljana. s
y Wolfova ul. 3. J*
3-6
lil litf 8JSI8 * Klil
19-3
se priporoča za ipnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar.
Petra nasip.
Prva ugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs — Šelenburgova ul. 6.
Kupujem staro iSaftO iW fafSbFO po rtajvišjib cenah, priporočam veliko falogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova dale se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. -- Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
20—3
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
UA'i. j
A. Mihelič, Ljubljana
« Šelentrargova ulica 1. ■
0	BBBBBBBDUnintJBBB VBRnBBHBOBBaBBB rt
5	15-3	S
1	Trgovina sščetinastsimiz- S g delki. Galanterija in par- *
lumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
l inarijaš, whist„ primorka*, jj
Drogerija .ADRIJA* Fotomanufaktura 22_3 Parfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.


Anton Černe
✓ a QR AVEUR vSv N.
BS
»l
:
BBBBBBBTJ-PBBBBBBB
BBBBBBBBBBBBBy
BBBBBBBBaaBaBBBBBBBBBBBBH
9
s
■
*<
n
n
=
B
!a BS!
VELIKA	BOGATA
ZALOGA	IZBIRA
m.l,.faktur,y [HSJHI jJOlj STELIJE. "BLEK iMtn^
ter inozemskega	izdelka po naj-
modnega blaga. Srajce, sarao»imicB(krava!E),nogavice i.t.d. novejšem kroju.
PRVI KlliMAG imJU
tCE4WAB & BIZJAK
U15PL£ANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
••
£
ki
:
a
s
M
*
a
a
a
Bil
M
v n
“ a (ISTI
vsakovrstno blago, obleko 18^
domače parilo (poSIIJa po lato dom)
ovratnike, nlce In srafea
Pfll *5
Tovarna JOS. REICH
PaljaDski utiM..LJUBLJANA, PirinAita Sttebiirgm iBn 1
PodruZnlce: MARIBOR - NOVO MUTO
II Najstarojia spodlcljska tvrdka v Slovonljl
K A. AANZINGER
m Mubllana spcdicijska pisarna Ljubljana
■ Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vomi in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ranzinger. 24-2 Interurban telefon 60
I
Prečitajte ¥ svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo za dobro polovico zmanjšajo kor je kurz avstr, krone sedaj Vse transakcije izvede zadruga sama iu sicer le proti povrnitvi faktičnih Stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5 V* ®/Q, na osebni kredit po 6%, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestuj ej o po 4%.
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3V	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, Cepič in slamnikov za dame in deklice.
Popravila tožno in	Žalni klobuki vod-
^	ceno.	no v zalogi.
Izdaja: Savez javnih namještenika u Zagrebu iu Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Udcrovorni urednik Makse Oaks. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.