7t MPPIQICTl
jt...». ...
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ 1 IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 303
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, DECEMBER 30, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
KONCEM TEDNA
MNOGO se danes govori o samomoru nemškega kapitana Langsdorffa, ki si je končal življenje v Buenos Airesu potem, ko je potopil parnik Graf Spee. Vse je zavito v nekako temo. Nihče, razen nemškega poslanika, ni smel priti v hotelsko sobo, kjer je ležal mrtvi kapitan, dokler ni bila krsta zapečatena. To in pa dejstvo, da nihče v hotelu ni slišal strela, daje povod govoricam, da si je kapitan končal življenje na kak manj časten način, da se je obesil, ali si pa prerezal vrat. čudno je tudi to, da je Hitler poslal vence za nemške mornarje, ki so bili ubiti na tej ladji v boju z angleškimi kri-žarkami, za kapitana Langsdorffa ni pa poslal nobenega.
SKORO smo lahko brez skrbi, da bi prihodnji kongres naložil kake nove davke. Treba je namreč vedeti, ,da so drugo leto volitve in nobena stranka se ne bo hotela zameriti davkoplačevalcem.
»WASHINGTON ne ve, kako bi " si predstavljal evropsko situacijo. Poslanik Kennedy, ki zastopa našo deželo v Angliji, je precej pesimističen glede izida vojne, poslanik za Francijo, Bullitt pa trdi, da je vsak dan bolj gotova zmaga za zaveznike in da ne smejo popustiti, ■^K^TeTlie ^V'ejtn^mci j e.
VSE kaže, da clevelandski župan Burton ne bo kandidiral za senat, ampak za gover-nerja države Ohio. Upa namreč, da bo z lahkoto porazil governerja Brickerja, ker ga je Burton razgalil kot človeka brez srca za reveže.
■»VEZNI generalni pravdnik ■■ Murphy sicer trdi, da ne mara sprejeti imenovanja za člana vrhovnega sodišča Zed. držav, pa so politikarji mnenja, da je že kar tam.
RUSKI boljševiki so razdvojeni, če bi kazalo iti v Romunijo takoj, ali naj se nekoliko počaka. Bolj radikalni element od politbiroja zahteva takojšnje akcije, pa nimajo dosti besede; ker so isto svetovali tudi glede vpada v Finsko, kjer se ni vse prav izteklo.
DOKAZANO je, da so se začeli komunistični izgredi na Balkanu takoj potem, ko so se sestali komunisti iz Jugoslavije, Romunske in Madžarske z nekim ruskim odposlancem v v Cernauti, Romunska. Italija je bila radi teh izgredov tako vznemirjena, da so šli italijanski1 armadni častniki v Buda-pesto, da pregledajo, če potrebuje Madžarska vojaško pomoč.
V NEMŠKIH kinih so kazali slike, ki kažejo, kako so nemške čete razbile francosko Maginot črto. V resnici pa so bile slike vzete, ko so nemški vojaki razbijali češko obrambno črto.
ITALIJANSKA vlada ima po-■ sebne radijske delavce, ki ni-ttiajo drugega dela kot da s posebnim aparatom prekinejo vse tujezemske postaje, ki poročajo kaj takega, česar laški narod ne sme slišati.
Ameriška vlada bo začela stopati tujezemskim agentom na prste
Detroit, Mich. — Zvezni generalni pravdnik Murphy se je izjavil, da bo justični oddelek vlade zahteval izgon vseh tujezem-skih agentov, ki bodo spoznani krivim sabotaže ali izzivanja. Vlada ima na rokah dovolj materiala, da bo lahko dokazala krivdo komunističnih agitatorjev. Murphy je rekel, da je na rokah doVolj dokazov, ki bodo pokazali zelo razširjeno nevarnost za naše demokratske institucije in za varnost dežele, če jih sodni j a ne bo dovolj strogo kaznovala, je rekel Murphy, bomo zahtevali izgon krivcev. Saj itak ne spadajo sem, ker ne marajo za našo vlado in so pokorni tujezemskim vladam. Poslali jih bomo v dežele, v katere verujejo in za katere agitirajo, pa naj jih bo že za eno ladjo ali za več ladij.
-o-
Nov grob
V	petek ob šestih zjutraj je umrla v Glenville bolnišnici Helen Markužič, stanujoča na 957 E. 141st St. Bolehala je nad eno leto. Rojena je bila v selu Petri-čko, občina Kaljan, odkoder je prišla sem leta 1908. Njeno dekliško ime je bilo Delišimunovič. Ob smrti je bila stara 46 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Avgusta, sina Avgusta, dve hčeri, Helen omož. Samarian in Amalijo. Zapušča tudi tri sestre, Mrs. Catherine Shimitz v Randall, O. ter Josephine in Mary v Jugoslaviji. Zapušča tudi dva brata, Louisa, ki -živi na Bqnna Ave. in Charlesa, ki živi v Randall. Zapušča tudi mnogo drugih sorodnikov. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, društva sv. Pavla št. 10 HKZ in društva sv. Krunice. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St., odkoder se bo vršil pogreb v torek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim pa naše iskrena soža-lje.
Pametna ideja!
Kongresnik Martin L. Sweeney rekel, da moramo vcepiti naši mladini več patriotizma v srca. In to se bi doseglo, če bi imel vsak dijak višje šole priliko obiskati Washington, D. C. Vlada naj bi nosila vse tozadevne stroške. Kongresnik je rekel, da ima zadevo že dlje časa v mislih in da se strinja ž njo več njegovih kolegov.
St. Clair Rifle & Hunting Club
V	nedeljo 31. decembra se naš klub udeleži veselice Lorainske-ga lovskega kluba. Bus bo ustavil na Lakeland in E. 237th St. Euclid ob sedmih zvečer, pred SDD na Waterloo Rd. ob pol osmih in pred gostilno Sušel na E. 54th St. ob osmih, člani in tisti, ki bodo šli z njimi naj bodo točno na eni izmed teh postaj. Vožnja je $1.00 za osebo. Po sklepu kluba, odbor.
Zaroka Mr. in Mrs. John Trsinar, 10505 Prince Ave. naznanjata, da se je zaročila njuna hčerka Albina z Mr. Mike Jordanekom iz 13218 Durkee Ave. Naše čestit ke!
Čudo prečudno!
Čuclno je, da se naši slovenski "rodoljubi" ne zganejo, da bi začeli nabirati prispevke za Fince, najsi bo že v denarju ali za ambidance. Saj se spominjamo, s kako vnemo so nabirali in dajali za španske lojaliste rekoč, da podpirajo borbo za demokracijo. In če je bila kaka borba za ohranitev demokracije, je to danes na Finskem,. Ali je pa morda dvoje vrste demokracija: rdeča in bela? Španci nam niso nič bolj v žlahti, kot so nam Finci, torej mili naši rdeči rojaki, zganite se in spravite skupaj par tisočakov tudi za stiskane Fince. Nič se ne bojte Stalina, saj vam nič ne more.
DUHOVNIK PROSI DELAVCE EDINOSTI
Chicago, 111. — Rev. Edmund C. Horne, predsednik John Carroll univerze je govoril v tem mestu pred Ameriško katoliško sociološko zvezo in poudarjal, da bo leto 1940 prineslo za delavce mnogo razočaranj in zapostavljanja, če ne bo nastala med unijami sloga. Rev. Horne je rekel, da bi ameriško unijsko delavstvo več doseglo, če bi bilo vse združeno pod Ameriško delavsko federacijo in če bi se ne bilo dovolilo John Lewisu, da bi jo bil udaril po svojih potih.
--o-
... .„JS[(M-grob ...................
Včeraj popoldne je preminila rojakinja Ana Blatnik, rojena Barbič, stara 61 let. Stanovala je na 23871 Lakeland Blvd. Doma je bila iz vasi Dobrava, fara sv. Križ na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa, sina Johna Barbiča, dve pastorki, Louise, poroč. Pe-trovčič in Mollie poroč. Christel ter pastorka Louis Blatnik; zapušča tudi sestro Jennie Stefa-nic. V stari domovini pa zapušča dve sestri, Marijo in Agnes ter brata Jožeta. Bila je članica društva Mir št. 142 SNPJ, društva Kras št. 8 SDZ, podružnice št. 49 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb se bo vršil v torek ob 8:15 zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cer-kcv sv. Kristine in potem na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru.
Smrtna kosa
Po kratki bolezni je preminil na svojem domu, 5448 Lake Court, Joseph Pastwa, rodom Poljak, star 59 let. Zapušča soprogo in pet sinov, dve hčeri in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave.
Stalin je prvi "državnik" sedanjega časa
Moskva. — Earl Browder, generalni tajnik ameriške komunistične stranke, je poslal Stalinu za njegovo 60 letnico čestitke, v katerih pravi, da je Stalin naj-1 večji državnik sedanjega časa in da morajo to priznati njegovi sovražniki in prijatelji. Dalje pravi Browder, da je sovjetska ustava najbolj demokratična v zgodovini človeštva. To Brow-derjevo hvalo je prineslo moskovsko časopisje na prvj strani z velikimi črkami.
Rusi obstreljavajo svoje lastne čete
DOLGO JE HODILO TO PISMO
Seattle. — Emma'Williams je dobila pred par dnevi po pošti pismo, ki ga je pisala svojemu bratu pred 21 leti v Francijo, kjer se je nahajal na bojišču. Brat je prišel nazaj in kmalu zatem umrl tukaj. Na pismu se slcoro ne more brati, kje je pismo hodilo. Samo to se r&ijogi na pismu, da je bil naslovnik ranjen 10. oktobra pri Tour.su. In po 21 letih je^prišlo pismo neodpe-čateno nazaj. Ema pravi, da se ne spominja več, kaj je v pismu pisala, vendar je sklenila, da ga ne bo odprla.
Sv. Kristina št. 210 KSKJ
Društvo je izvolilo sledeči odbor za leto 1940: Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Frank Kosten, podpredsednik Math Tekavc, tajnica Terezija "Zdešar, 2060] Arbor Ave., blagajnik Frank Primožnik, zapisnikar Joseph Debsljak, zastavonoša Andrej Zdešar, vratar Andrej Zdešar; nadzorniki: Joseph Nosse, Jane Lourin, Mary Ku-sar; zastopniki za skupna društva fare sv. Kristine: Frank Kosten, Terezija Zdešar, Joseph Debel j ak, John Kušar, zdravniki: Dr. Anthony Skur, dr. Louis Perme. Seje se vrše vsako 3. sredo v mesecu.
žalostna novica iz domovine
Mrs. Gertrude Z a k r a j š e k, 19102 Mohawk Ave. je prejela žalostno vest iz stare domovine, da ji je v vasi Kožarje pri Vel. Laščah umrla ljubljena sestra Marija žužek. V starem kraju zapušča _ žalujočega soproga in sina Jožeta, ki je katehet v Kranju, v Ameriki pa tri sinove in eno hčer v Minnesoti ter več sorodnikov. Naj počiva v miru v rodni grudi.
Kanarčki na radiu
V nedeljo 31. decembra nastopita na slovenskem radio programu mladi slovenski pevki, članici mladinskega pevskega zbora Kanarčki, Millie Mirtel in Albina Znebel. Zapeli bosta "Srce človeško, sveta stvar" in "Anica in Tonček." Prograijn se oddaja ob 1:00 pop. na WGAR.
Čevljarski delavci morajo iz dežele
Washington, D. C. — Naselni-ški urad je odpovedal enoletno bivanje v Zed. državah 62 delavcem v tvornici čevljev "Bata," Belcamp, Md. Ti delavci so bili importirani iz čehoslovaške pod pretvezo, da ameriški delavci ne znajo izvrševati takega dela. Ameriške oblasti so se pa prepričale, da temu ni tako, in so ukazale, da se odpošlje te delavce takoj nazaj na češko. Samo deset ocl teh delavcev jih sme Bata obdržati po 10. januarju tukaj. Bata je največja tvornica obuvala v Evropi in je postavila enako tovarno tudi v Belcamp, Md. ter je hotela to podjetje obratovati z ■mportiranimi delavci.
RAD DA OKO, DA NE BO IZGNAN
Wakefield, R. I. — Mrs. Gladys Northup, ki je že 26 let slepa, je dobila pismo pd nekega Albanca iz Waterbury, Conn., v katerem ji nudi svoje oko, če bo posredovala, da ne bo izgnan iz dežele. Tukaj se nahaja že 20 let in sedaj so ga prijele nasel-niške oblasti. On pa pravi, da bi rad dal vse, samo, da ostane v deželi, katero je tako vzljubil.
PAPEŽ JE ODPOSLAL POMOČ: FINCEM
Vatikan City.—Uradno se poroča, da je papež Pij poslal finančno pomoč katoliškim Fincem. Apostolski vikar v Helsinki, msgr. Cobben je dobil povelje, da razda prispevke med potrebne ljudi.
Prememba seje
Ker je v pondeljek novo leto in praznik, se bo vršila seja društva Marije Magd. št. 162 KSKJ v torek 2. januarja v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob osmih zvečer. Asesment se prične pobirati že ob šestih zvečer.
K molitvi
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ se prosi, da pridejo danes zvečer ob osmih v pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St. k molitvi za pok. sestro Jelo Markužič. V torek zijutraj pa udeležjte njenega pogreba.
Zaroka
Mr. in Mrs. Geo. Starešina, 5617 Dibble Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Anna z Mr. Frank Ferlinom, 730 E. 155th St. Čestitamo!
Zabava in ples Direktorij1 Društvenega doma v Euclidu in zbor Slovan priredita na Silvestrov večer lepo zabavo. Fina godba, izvrstna kokošja večerja. Vsi ste vabljeni.
Finci so odrezali 10,000 ruskih vojakov od glavne armade. Italijanski prostovoljci na potu na finsko bojišče.
Helsinki, 29. dec. — Finsko armadno poveljstvo poroča da so se začeli klati med seboj ruski vojaki, da je rusko topništvo metalo karteče v vrste svojih vojakov in da so na ruske vojake deževale bombe tudi iz njih lastnih letal. Dalje poroča finsko poveljstvo, da je padlo 900 ruskih vojakov v dveh napadih, ki so jih izvedli Rusi na finske postojanke na polotoku Karelian. Poleg tega so Finci zapeli tudi mnogo vojnega materiala.
Ko so časnikarski poročevalci vprašali v Moskvi glede upora ruskih vojakov, se jim je samo odgovorilo, da je to sporočilo tako brezmiselno, da se ga ne izplača niti zanikati.
Finska časnikarska agencija poroča, da so Rusi napravili nov napad v sektorju Salla, to je na
vzhodni fronti. Ta napad se je pa popolnoma ponesrečil, ko so ruska letala in topništvo obstre-ljavali svoje lastne četa. Tudi angleška poročila trdijo, da se je vršil spopad med dvema ruskima polkoma, toda se sodi, da sta polka smatrala drug drugega za Fince.
Na srednji fronti so finske smučarske. čete odrezale 10,000 ruskim vojakom zvezo z glavno armado. Finski general Walle-nius zbira zdaj večji oddelek, da te izolirane ruske čete zajame.
Iz Copenhagena se poroča, da so prišli v Helsinki italijanski časnikarski poročevalci, da bodo poročali o aktivnosti italijanskih prostovoljcev, ki se bodo v kratkem pridružili Fincem. 2,000 italijanskih prostovoljcev je pripravljenih za odh^d na Finsko.
MEDVEDJE V BOJNI LINIJI
Stockholm, Švedska. — Nek finski narednik na severni fronti poroča, da je v polmraku streljal na tri postave misleč, da so to Rusi. Ko je vse tri prevrnil, se je previdno bližal, da si Ruse pd pobližje ogleda. Toda ko je prišel tje, je v svoje začudenje videl, da je ustrelil tri bele medvede, ki so se bili zamotali v žično oviro, pa niso mogli kričati "ljudje božji, ne streljajte!"
Ruski narod je začel godrnjati
Hišni projekt v Euclidu
Ker se sliši toliko protestov za zidanje milijondolarskega hišnega projekta v Euclidu, je rekel župan Sims, da bo izdal letake, na katerih se bo pojasnilo ljudem mnenje za in proti projektu. Spodaj bo pa glasovnica, na kateri bo vsak lahko glasoval, če se strinja z projektom ali ne in to glasovnico poslal na prostor, ki bo pozneje določen.
Pozdravi iz Floride
Iz mesta Highland City, Florida, pošiljajo tople pozdrave Mr. in Mrs. Smigovec ter Mr. in Mrs. Skender.
V bolnišnico
V Glenville bolnišnico se je podal rojak Frank Budič iz 1245 E. 59th St. Nahaja se v sobi št. 105, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
MANJ SLADKORJA IN MESA ZA ANGLEŽE
.London. — Z 8. januarjem bodo mogli dobivati Angleži sladkor samo na karte in sicer 12 unč na teden za osebo. Kmalu zatem bodo začeli dajati na karte tudi meso. Slanina in •sirovo maslcf se pa-že dlje čask deli samo na karte, po štiri unče na teden vsakega.
Zaroka
Mr. in Mrs. Charles E. Fox, 22310 Arms Ave., Euclid, O. naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Dorothy z Mr. Edwardorii Debevec, sinom Mr. in Mrs. James Debevec, 2005 E. 226th St., Euclid, O. Čestitamo!
Na občni zbor
Slovenska narodna čitalnica vabi članstvo na občni zbor v nedeljo 31. decembra ob treh popoldne v čitalniških prostorih v SND na St. Clair Ave. Na dnevnem redu volitev odbora in več drugih važnih zadev.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulance je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Julia Mauser, 19008 Cherokee Ave. Nahaja se v sobi št. 302.
Hrvatski program
V pondeljek 1. januarja ob petih popoldne se bo oddajal na akronski postaji WADC zanimiv j hrvatski radio program.
SREBRNI JUBILEJ "GLASILA KSKJ"
JJJALMAR Schacht, bivši predsednik nemške državne banke, zdaj prav zadovoljno živi v Švici, kamor je pravočasno spravil večino svojega premoženja.
Moskva. — V Moskvi se sicer ne izve dosti novic iz finske fronte, vendar toliko se čuti, da ruski armadi ne gre vse tako kot se je pričakovalo in med ljudmi se še-peče, da je doživela ruska armada velike izgube. V Leningradu so bolnišnice, šole in druga javna poslopja tako natrpana z ranjenci, da jih že vozijo v Moskvo.
Ko so prve ruske čete vkorakale na Finsko, je narod v splošnem pričakoval, da bo vzelo rusko armado kvečjem en teden, da si osvoji Finsko. Toda minili so tedni in ruska armada je še prav tam, kjer je bila prvi dan. In
ljudje so začeli spraševati. Na ulični železnici in na trgih slišiš ljudi, ki se pogovarjajo o voj-' ski in ugibljejo to in ono, ker iz časopisja ne zvedo nič.
Na trgu je začelo zmanjkovati sladkorja, mleka in sirovega masla. Pa ljudje tega ne dolžijo toliko vojne na Finskem, kot zveze z Nemčijo. Ljudje so že začeli godrnjati, da Nemci lahko dobijo kolikor hočejo raznih živil, domačini pa le gotovo količino.
Mnogo se tudi tukaj ugiblje, oe se bo obrnila zdaj Rusija proti Romunski, ker na Finskem ni
uspela. Sovjetska vlada je prepričana, da Romunska ne bo branila Besarabije. Vprašanje je, kaj bo rekla k temu Nemčija. Ta bo sicer dovolila Rusiji stopiti v Besarabijo, toda ostalo Romunsko si pa Nemčija sama lasti, če se bosta Rusija in Nemčija zgrizli radi Romunske, bodo zavezniki ploskali in se ne bodo vmešavali.
Stalin bo moral v kratkem nekaj ukreniti, da obrne pozornost ruskega naroda od poraza na finski fronti, zato bo najbrže krenil proti Romunski.
Z številko "Glasila KSKJ," ki je izšla v sredo 27. decembra, je to uradno glasilo najstarejše slovenske podporne jednote, Kranjsko slovenske katoliške jednote, dopolnilo 25 let delovanja za članstvo in jednoto. List je ustanovila konvencija v Milwaukee, in prva številka je izšla v Chica-gu v januarju 1915. List je bil tiskan v Chic-agu šest let, tri leta potem v Jolietu, 111. in zadnjih 16 let se tiska v Clevelandu, v tiskarni Ameriške Domovine.
Ves ta čas list lepo urejuje g. Ivan Zupan in odkar ima glasilo tudi angleško prilogo, je iste urednik zmožni in nadarjeni Stanley Zupan.
V teh 25 letih je list gotovo silno veliko dobrega storil za povzdigo jednote, saj je bil vez med številnim članstvom, ki je
raztreseno po vseh državah naše velike Unije. Tako je glasilo pripomoglo, da si člani in članice niso bili tuji, qeprav raztreseni na tisoče milj vsaksebi. V glasilu se steka vse društveno in jedno-tino delo, priobčajo se računi in razne objave posameznih društev ter gl. urada. Tako je bil list vseh teh dolgih 25 let tesna vez vsega jednotinega članstva in glavnega urada.
Gotovo bi ta spoštovana jedno-ta ne napredovala tako sijajno v zadnjih 25 letih, če ne bi imela svojega glasila, ker se more samo potom glasila doseči srce in dušo vsakega jednotarja in ga buditi k delu. Zato ob tem srebrnem jubileju "Glasila KSKJ" kličemo: naj deluje še naprej po isti začrtani poti, za narod in za našo spoštovano Kranjsko slovensko katoliško jednoto!
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
j BESEDA IZ NH00A
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
______ Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto	$7.00.
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta	$3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ______Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 303 Sat., Dec. 30, 1939
In sedaj odhaja od nas ...
Ns ;"	-
Kot razposajen in poln življenja je prišel med nas pred dvanajstimi meseci, zdaj pa odhaja betežen in sključen, da se ne povrne nikdar več. S seboj bo odnesel vse križe in težave, pa vse vesele upe in nade, ki smo jih v tem letu stavili nanj, mnogokrat razočarani, mnogokrat uslišani in zadovoljni.
Tako gre leto za letom in ob vsakem zatonu starega leta si delamo nade in upe, da nam bo novo leto prineslo več sreče, več zdravja, več kruha. Vtem upanju in razočaranju nam teko leta, meseci, dnevi in ure. Pa nikdar ne pravimo, da smo dovolj srečni, zadovoljni. Še več si želimo, če imamo dovolj, boljšega si želimo, če nimamo nič. To je naše življenje, tako smo ustvarjeni. . .
Ob koncu leta delamo račune in zaključujemo knjige, da vidimo, kako smo gospodarili. Ob koncu leta se spomnimo onih, ki so se poslovili tekom leta za večno od nas, ki jim ni bilo usojeno, da bi dočakali zaključek tega leta.
Dosti jih je teh. Iz našega časopisa vidimo, da jih je umrlo od začetka leta pa do danese v Clevelandu 288 in sicer 172 moških, 103 ženske in 13 otrok. Čeprav je to veliko število, vendar je bila smrtna kosa prizanesljivejša letos med nami kot je bjla lansko leto, ko smo zapisali 316 smrtnih slučajev.
Naj počivajo mirno do skupnega vstajenja!
Kot rečeno, mnogo veselih, pa tudi mnogo žalostnih dogodkov smo doživeli Slovenci v Clevelandu letošnje leto. Pa tudi mnogo važnega se je zgodilo, kar se nam zdi vredno, da ponovimo in si obudimo spomin na te važne dogodke.
Izmed vseh važnih dogodkov, ki jih je beležila Ameriška Domovina dan za dnem vse od začetka leta, smo izbrali dvanafst najvažnejših, po našem mnenju, ki naj jih ob zatonu tega leta obnovimo.
1.	— Na 15. januarja je bil prirejen v hotelu Hollen-den v Clevelandu prijateljski in zelo iskren večer v počast našemu odličnemu prvaku, g. Ivanu Zormanu, ko mu je podelil Jugoslovanski univerzitetni klub častno članstvto.
2.	— Na 21. maja je ves Cleveland slovesno praznoval 60 letnico rojstva našega vrlega slovenskega duhovnika, preč. g. kanonika John J. Omana. Ob desetih je bila slovesna sv. maša, katero je daroval slavljenec sam, zvečer je bil pa v SND na 80. cesti bogato izbran program.
3.	— Od 22. do 24. maja se je vršila na Chisholmu, Minn, konvencija Slovenske ženske zveze, ki je bila važna radi tega, ker je sprejela v pravila'mladinski oddelek.
4.	— Na 4. junija se je vršila v Providence Heights, v Euclidu nova maša, katero je daroval Rev. Francis R. Stra-žišar. Slavnostni govor je imel msgr. B. J. Ponkivar.
5.	— Popoldne 29. junija je preminil nagle smrti naš urednik Louis J. Pire. Vest o njegovi smrti je globoko pretresla vso slovensko naselbino.
6.	— V mesecu juliju moramo zaznamovati važen dogodek za ameriške Slovence, ko so nas obiskali odlični slovenski rojaki iz stare domovine. Največ teh je prišlo samo na ncwyorsko razstavo, nekaj pa tudi na obisk svojih dragih po Ameriki. V Clevelandu smo imeli čast pozdraviti č. g. Josko Ovna, beneficiata iz Št. Vida pri Zatični in č. g. Viktorja Demšarja, špirituala iz Škofje Loke.
7.—	V nedeljo 23. julija se je vršila slavnostna otvoritev in blagoslovljenje novega glavnega urada KSKJ v Jolictu, 111. Iz države Ohio se je udeležilo slavnosti nad 200 članov in članic.
8.	— Na 30. julija je Cleveland praznoval praznik kulturni fr vrtov. V vrtu Ameriške legije je bila položena k spomeniku "Miru" žara, v kateri se nahaja prst iz 28 raznih dežel, tudi iz Jugoslavije. Te slavnosti se je udeležil tudi Jugoslovanski kulturni vrt s častnim zastopstvom narodnih noš in uniformiranih vežbalnih krožkov.
9.	— V soboto 5. avgusta se je vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. prva konvencija Slovenske moške zveze. Sestavilo se je prva pravila in določilo zvezi smernice. Konvenciji je predsedoval Mr. Fred Udovich iz Barbertona.
10.	— Na 20. avgusta popoldne se je vršil na Špelkoto-vem vrtu prvi katoliški shod Slovencev. Nad 4,000 ljudi se je udeležilo. Glavni govornik je bil p. Kazimir Zakrajšek, ki je bil pravkar prišel iz stare domovine in izročil iskrene pozdrave naših rojakov izza morja.
11.	— Na 24. septembra smo pa polagali vogelni kamen novi cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu. Bila je velika in krasna slavnost. Prevz. škof McFadden je izvršil obrede, slavnostni govor je imel pa Rev. Milan Slaje iz Loraina.
12.	—■ Na 30. novembra je dobil dr. James W. Mally iz Ljubljane kabelsko sporočilo, da je imenovan častnim konzulom za Cleveland in okolico.
Krasen spomin na božič
Newburgh. — V nedeljo 24. decembra smo zopet videli in slišali nekaj, kar nas je spomnilo na naše že davno minule čase, ko smo še sedeli krog peči v krogu svojih staršev, bratcev in sestric, stare matere in starega očeta, živo mi je stopilo v spomin kakšno veselje je imela stara mati na sveti večer. Skrbno je pazila, da so se vsi obredi v hiši izvršili po njeni volji in stari navadi. Veliko je imela opravila in prav rada je tudi pela božične pesmi, ki so bile ravno iste, katere nam je pevski zbor Ilirija zapel zadnjo nedeljo, ko so nam tako živo predstavili zgodbo svete noči.
Ko sem čula pesem moje stare matere, sem začutila nekaj tesnega pri srcu in solza mi je po-rosila oči. Spomnila sem se njenih besed, ko je večkrat rekla svojim hčerkam in vnukom: "Vem, da vam moje petje ne ugaja, vsi mislite, da so sedanje pesmi lepše in krasne j še melodije. Povem vam to, da že mene več ne bo, vi pa boste še slišali petje, ki je tako ponižno in milo. Odprlo se vam bode srce in duh pa bo splaval na betlehemske planine."
V	resnici, priznati moram, da se mi je tako zgodilo, ko so nam pevci Ilirije podarili tako lep dar, ki je nam v sladki spomin in Bogu v čast ter za povzdigo naše vere. V zahvalo naj vas blagoslovi božje Detece.
V	mojem božičnem dopisu se je vrinil tiskarski škrat, ki je napravil več napak: Franc Grilc se pravilno glasi Franc Grive. Moji bratje se pišejo Bobnar in ne Bolinar in v ajdovški fari je 900 duš ne pa 90. To omenim zato, ker se nekaterim, ki ste od tam doma nekaj čudno vidi, ker v ajdovški fari se nihče ne piše Bolinar. Naj to zadostuje v pojasnilo k omenjenim pomotam.
Več oseb vpraša mene ali Mrs. Hočevar kako je kaj z kolekto za Baragovo okno v naši novi cerkvi. Obe morava priznati, da je jako dobro. Ljudje so prav vljudni napram nama in tudi radi darujejo in z veseljem kolikor pač kateri more. Nikjer še nisva slišali žal besede. Obiskali sva veliko naših prijateljev Tr-bancev in Doberčenov, katerim je škof Baraga najbolj poznan. Jaz mislim, da kdor daruje za Baragavo okno, je lahko ponosen na to, saj je bil Baraga rojen na slovenskih tleh in je tudi dobro znan Amerikancem.
Z Mrs. Hočevar sva se nekoč pogovai'jali in si v srcu želeli, da bi ta škof tudi pri naši novi cerkvi imel dostojen spomenik. Oznanjeno je bilo za nova okna in takoj smo se namenile, da bomo šle okrog nabirati prostovoljne darove, da se v eno okno postavi spomin na škofa Baraga.
Sprva sva se nekoliko bali, ker nisva vedeli če nama bodo ljudje naklonjeni. Sedaj pa sva prav veseli in zadovoljni, čeprav je to težko delo. Katerih še nisva obiskali jih še bomo v bližnji bodočnosti. Vsem, ki ste že kaj darovali in tudi tistim, ki še boste, se vam prav lepo zahvaljujemo in vam želimo srečno in veselo novo leto, da bi vas Bog na pri-prošnjo škofa Barage obvaroval vseh nesreč in vas blagoslovil pri vašem delu in vas ohranil pri dobrem zdravju.
če je pa kdo tako naklonjen, da bi rad kaj daroval in ga me ne najdemo, naj kar sam prine-ae na naslov podpisane ali pa k Mrs. Karlini Hočevar, 3541 E. 81 St. Vsem bomo prav iz srca hvaležne, ker me ne vemo za vse. Bog naj bo plačnik vsem Barago-
To bi bili izmed tisočih najpomembnejši dogodki tega leta, ki kažejo na živahnost in žilavost slovenskega naroda v tej novi domovini. Upamo, da bomo drugo leto storili še več in to v vseh ozirih.
Slovenci smo že po naravi veseli ljudje, zato se ne držimo čmerno ob zatonu tega leta. Kvišku srca in z radostjo pričakujmo novo leto s polnim upanjem, da nam bo prineslo
vim dobrotnikom.
Božič je minul. Zatonila bo leto 1939 in prestopili bomo, če je božja volja, prag starega leta v novega. Za božič so si sorodniki in prijatelji prinašali darila, ki naj nas spominjajo, da nam je sam Bog poslal svojega Sina, da bi odrešil človeški rod. V novem letu pa si želimo med seboj sreče, blagoslova in zdravja. Tako tudi jaz k koncu mojega dopisa, ki je zadnji v tem letu, želim vsem čitateljem Ameriške Domovine vse kar je najboljše v novem letu, listu Ameriška Do movina pa želim mnogo novih naročnikov. Novoletni pozdrav, Apolonija Kic, 3558 E. 81 St -o-
Vabilo in zahvala
Minul je božič, akoravno ni bilo snega, vsaj pri nas ga ni bilo, smo ga praznovali jako slovesno. Pevski zbor "Ilirija" je praznoval tudi božič, to je: "Slovenski božič." Kako je bilo in kako se je pelo to prepustim drugim. Moj namen je le ta, da se zahvalim vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu. Najlepša hvala našemu listu Ameriška Domovina, za lepo reklamo, nadalje Mrs. Louis Ižanec, za postrežbo v kuhinji. Prav lepa hvala Rev. J. čelesnik-u zk krasen govor pred igro, kakor tudi Mr. L. Leskov-cu, za lepe besede. Torej prav lepa hvala vsem! Pozabiti pa ne smemo naših ljudi, tudi vam dragi farani, kakor tudi drugim, ki ste nas posetili, tudi vam prav lepa hvala. Leto 1939 se bliža k svoj emu zatonu, še par dni in nastopi novo leto 1940, kaj nam prinese, kdo ve? Dovolite mi, da vam prav vsem voščim vse najbolj še v prihodnjem letu. Ako pa pridejo križi in težave, da bi ime)i dovolj- moči, da jih voljno prenašamo.
Kar se tiče našega zbora, ima na programu za nedeljo 7. jaguarja cerkveni koncert. Na programu bodo same božične pesmi. Pesmi imamo veliko, nimamo pa časa, da bi vse peli pri mašah, radi tega je zbor sklenil, da priredi ta koncert. Rojaki tukaj se vam nudi prilika, da zopet čujete lepe božične pesmi Začetek koncerta bo ob 7:30 zvečer v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Vstopnine ne bo nobene, pobirali se bodo prosto voljni darovi.
Ves denar, kar bo nabranega bomo rabili za nakup stolov v spodnji dvorani. Torej ne pozabite 7. januarja. Vas vljudno vabi cerkveni zbor "Ilirija,"
M. R.
-o-
Silvestrovo v S. N. Domu
V nedeljo 31. dec. zvečer priredi S. N. Dom na St. Clair Ave., s sodelovanjem vseh svojih odsekov v avditoriju in annexu veliko novoletno veselico. To bo družinska zabava mladih in starih in vas že sedaj vljudno vabimo, da gotovo pridete ta večer v S. N. Dom. Igral bo Frank Jankovi-čev orkester in sicer take komade, da bo v vsem ustreženo. V prizidku bodo članice Gospodinjskega odseka S. N. Doma servi-rale okusno večerjo za mali denar; baro ima v oskrbi Klub društev in polnočno sliko pa vprizori Prosvetni klub S. N. Doma. Kdor kupi pri vhodu za 50c pivskih listkov, je prost vsake druge vstopnine; kdor pa tega noče, plača 25c vstopnine in se lahko veseli ves večer. Zabava bo prvovrstna in ob najboljšem razpoloženju si bomo voščili zdravo novo leto 1940.
Odbor.
Slavlje "Na Jutrovem"
Težko so "Jutrovčani" pričakovali da napoči dan 15. aprila 1928, kajti ta nedelja je bila izbrana za otvoritev Slovenske delavske dvorane na Prince Avenji. Vršila se je sijajna slavnost otvoritve, vladalo je vsepovsod veselo razpoloženje, vsi so marljivo delali in potem vsi radostno praznovali. Ta dvorana sicer ni kak paviljon, toda je zbirališče Slovencev in zato so bili "Ju-trovci" veseli te otvoritve, kjer poprej niso imeli prostora, ki bi ga lahko imenovali svojega.
Sedaj, po poteku enajstih let, se "Jutrovci" zopet pripravljajo, da enkrat slavnostno praznujejo, v poplačilo njih dela in truda. Namreč, v nedeljo 31. decembra se vrši otvoritev novih klu-kovih prostorov Slovenske delavske dvorane. Prizidek ali prostori, sicer niso veilki, toda bodo odgovarjali potrebi naselbine in bodo v veliko pomoč direktorjem v slučajih najemnine plesne dvorane in drugih važnih zadev. Torej "Jutrovcem" bo otvoritev novega prostora narodni praznik.
Za to praznovanje so direkto-rij in Gospodinjski klub na delu, da aranžirajo program, ki bo kar največ mogoče vsem v zadovoljstvo. Zato se vrši v soboto 30. decembra ples in prosta zabava, da tako otvorijo dvodnevno slavnost zvečer in se nadaljuje v nedeljo. V nedeljo popoldne se slavnost nadaljuje z proslavo h kateri je vstopnina prosta, toda jamči bogat program. Pri programu sodelujejo štirje pevski zbori, godba in več dobrih govornikov. Po končanem programu se pa prične ples in prosta zabava, za ples bo sviral dobro poznani Eddie Zaller-jev orkester.
čestitam direktoriju, odboru in delničarjem S. D. D. na lepem napredku in želim Slovenski delavski dvdrani se mnogo uspeha Razveseljivo je tudi, da je bila v zadnjih par mesecih ustanovljena zveza društev, ki se zbirja-jo v tej dvorani in da skupno priredijo ples in zabavo 3. februarja 1940 v korist S. D. D. Složnost daleč pripelje, torej složno nadaljujte.
Prijatelji vseh slovenskih do mov in cenjena javnost iz vseh bližnjih naselbin je vljudno vabljena, da pride "Na Jutrovo" v nedeljo 31. decembra in skupno z "Jutrovci" slavi ta praznik.
Na veselo svidenje 30. in 31. decembra v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue. Pozdrav, Ančka Traven -o-
Dve slavnosti v Euclidu
se udeleži te proslave. Pričetek bo ob štirih popoldne.
Ljubljanska gospodična za leto 1940, Miss Agnes Godec bo tudi predstavljena. Tudi ona je zelo agilna na društvenem in narodnem polju. Miss Godec je hčerka ugledne družine Mr. in Mrs. Louis Godec, kateri je že več let direktor Slovenskega društvenega doma.
Predstavljena bo tudi zmagovalka za ključ, s katerim je odprla vrata novega poslopja ob času slavnosti 5. junija. Ta požrtvovalna narodna delavka je Mrs. Frances Klein, ki ji gre vse priznanje, da je bila ena prvih v tekmi in mnogo pripomogla do tako lepega uspeha v korist Slovenskega društvenega doma.
Vljudno vabimo splošno občinstvo, da se udeleži v velikem številu in jim s tem izkaže priznanje za njih veliko delo, ki so ga naredili pri tej ustanovi. Zatorej posetite to prireditev v ponedeljek 1. januarja 1940 ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Odbor.
Lev na otoku Dšuaj
vsega najboljšega. Pozabimo na medsebojne prepire, seži-mo si v roke in v znamenju bratstva in slovenskega dobrega srca zaključimo to Gospodovo leto.
In v tem duhu vam želi Ameriška Domovina vsem skupaj zdravje, napredek in bolje blagostanje. Pomagajmo si drug drugemu, da bomo drugo leto ob tem času lahko zaznamovali še večji napredek slovenskega naroda.
Silvestrov večer bomo praznovali v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. zbor Slovan in Klub društev skupno, to pa iz razloga, da se bomo vsi kakor ena družina skupno poslovili od starega leta in si voščil novega.
Vabljeni so vsi prijatelji kulture in narodno zavedni ljudje Zatorej pirjatelji prej omenjenih skupin, na Silvestrov večer bo prijetna in vesela družba Petja se obeta veliko kakor vselej, kadar so člani Slovana navzoči. Za one pa, ki radi plešejo bo na razpolago izvrstna godba, za prigrizek pa okusna kokošja večerja. Vas prav vljudno vabi odbor.
Na novegji leta dna pa bo usto ličenje ljubljanske županje, Mrs. Frances Julajla, ki je bila izvoljena 5. junija, o priliki 10 letnice kluba Ljubljana in otvoritve1 novih prostorov Slovenskega društvenega doma. Ta dan bo položila svojo prisego, da bo zve-^ sto vodila in čuvala razvoj naše naselbine "Bele Ljubljane." Mrs. Julajla je občeznana v Euclidu kakor tudi v Clevelandu, kot agilna delavka na društvenem in narodnem polju. Ona je že veliko pomagala pri našem SDD. Občinstvo je vljudno vabljeno, da
Otok Dšuaj spada v skupino majhnih otokov, ki leže ob italijanski Somaliji, južno od mesta Kisimajo. Od celine je odaljen samo pičle štiri kilometre in v posebno suhih letih se zgodi, da morje ob oseki tako močno upade, da se med otokom in celino pokaže suha zemlja in je mogoče peš priti na otok, kjer živi svoje skromno življenje kakih 350 ribiških družin. In v letošnji suhi dobi se je zgodilo, da je otok neke noči ob oseki naenkrat izgubil značaj otoka: morje med otokom in celino je upadlo in otok ni bil več otok, ampak podaljšek celine. Neki lev, ki se je izpre-hajal po obali Somalije, je po ozkem suhem pasu zašel na otok Dšuaj, kjer je raztrgal nekaj ovac in slednjič na svoji nočni poti prišel do edinega pičlega studenca, ki je vse otočane pre-skrbljeval s pitno vodo. Tu si je najprej utešil žejo, nato pa se zleknil ob njem in brezbrižno počival.
Naslednje jutro so prišle ženske z vrči, kakor so hodile dan za dnem, da bi nalovile vodo. Ko so ugledale dremaj očega leva, so se prestrašene spustile v beg in pri-drle v vas s strašno novico, da je lev na otoku. Kar otok stoji, se še ni zgodilo, da bi kdo videl na tem koščku suhe zemlje živega leva, ker je bil pač otok po mor-ju z vseh strani dobro zavarovan pred takimi nepričakovanimi obiski. Otočani pač niso vedeli, kako nizko je prejšnjo noč morje upadlo in da je po suhem mogel priti do njihovega edinega studenca. Najslabše pa je bilo, da ni bilo mogoče najti na tem otoku nobenega orožja, ribiči so pač mirni ljudje in poleg svojega ribiškega orodja niso imeli drugega kot nekaj nožev za razpa: ranje rib. Ker si niso vedeli drugače pomagati, so v previdni oddaljenosti od studenca postavili straže, ki naj bi leva opazovale. Čez dan sfe ni ganil in ni bilo druge nesreče kot da nihče ni mogel po vodo. Ko pa se .je znočilo, so ribiči skrbno zapahnili vhode v svoje koče, lev pa je kmalu začel s svojim rjovenjem razodevati svojo navzočnost. Morje se je v plimi spet dvignilo in otok je bil spet pravi otok, od vseh strani obdan od morja in lev niti ni mo-
gel nič več na celino, četudi bi se premislil, šel je torej na svoj redni lov, spet raztrgal nekaj živali, zjutraj pa so ga ženske našle na njegovem mestu: pred studencem. Zaloge vode po kočah so medtem že pošle in na otoku je nastala žeja. Tako je minulo nekaj dni, lev je bil popoln gospodar samotnega otoka, prebivalci niso zmogli druge obrambe, kot da so se mu poskrili. Vsi pa so trpeli že silno žejo s svojimi živalmi vred, ker dnevi so tu dolgi in vroči. Slednjič ni preostalo drugega, da so ribiči naložili žene in živali, kolikor jih lev na svojih nočnih pohodih še ni raztrgal, na čolne in jih odpeljali na celino, kjer so hoteli poiskati nekoga, ki bi imel kako orožje, da bi jih rešil premogočnega gospodarja. Preostali na otoku pa so izkopali jamo in vanjo privezali kozo. Res je lev drugo noč po tem planil nad kozo in ni mogel več iz jame. Ko je spoznal, da je ujet, je začel strašno divjati in rjoveti, da je vse popadla groza. V velikem krogu so okrog jame zakurili ognje in tako celo noč držali rjovečega leva v njegovem ujetništvu. Naslednje jutro se je pripeljal na otok neki italijanski lovec, ki se je slučajno mudil v Somaliji. S seboj je seveda prinesel dobro puško, nabito z bridko kroglo. Približal se je jami in ustrelil divjega leva. Na otoku je zavladalo veliko veselje, žene so se vrnile s celine, dohod do studenca je bil spet prost.
o-
IZ PRIMORtt
—Padel pod kamjon, ko se je vračal od vojakov. Gorica. Težka prometna nesreča se je zgodila dne 19. nov. na cesti pri Solkanu. Tega dne se je v veselem razpoloženju vračal domov od vojakov 25 letni Stanislav Ipavec, stanujoč v škod-niku pri Kanalskem Kalu. Vojake je služil pri 11. regimentu bersaljerjev v Gradiški. Z odpustnico v rokah se je podal iz kasarne, zajahal kolo in jo potegnil proti Gorici. Pri Solkanu pa ga je doeltela nesreča. Nasproti mu je prišel velik kamjon, ki je imel prikolico. Morda se je Ipavec prestrašil, ko je nenadoma zagledal na q-vinku kamjon, ali pa se mu je pripetilo kaj drugega, to se še ne ve, ter zadel z glavo ob prikolico. Rana na glavi je bila strašna. Ipavca je usmrtilo kar na mestu. O nesreči so ljudje obvestili karabinerje, ki so odredili, da je bilo truplo prenešeno v solkansko mrtvašnico. Tragičen konec mladeniča je vzbudil pri vseh sočutje. ;;nmmTTTTmmfflmmn}»n»antt»wm
fe verjamete al' pa ne
»mmmmmmmjmmmasttt
a«
John Sušnik mi je oni dan nekaj povedal, ki mu pri najboljši volji nisem mogel verjeti, čeprav sem sicer zelo verjetne sorte. John mi je namreč pripovedoval, da je prišla v njegovo prodajalno neka ženska in ga vprašala, kako bi napravila, da bi njena električna ledenica ne napra-vljala toliko kosov ledu. ženska se je pritoževala, da ji ledenica napravi toliko kosov ledu, da jih ne morejo sproti porabiti. Spraviti jih pa nima kam.
* *
V Evropi imajo zdaj tale pregovor: Evropa obrača — Stalin pa obrne.
RSVETEK. FUNERAL HOM.E'J
DOBRO VEDO
Vsi oni, ki so nas poklicali v preteklosti, bolj kot kateri drugi, o kakovosti postrežbe, ki jo nudimo. Naša želja je, da napravimo iz vsake družine kateri postrežemo odkritosrčne prijatelje. Mnogo uspeha smo imeli v tej smeri.
3-78 EAST 152 nd ST. K E n more ?Q I 6

83
T
INewburske novice
......—- ■ * «—•—•—» • ■ *—»■■■■ » « .—.—.—.—.——v
lego bonanze."
"Toda Indijanci napadajo vedno le ob prvem svitu —."
"Pojdite mi s takimi nazori! Beli so pri njih in se ne bodo brigali za navade čimarr. Stavim, da bi še ob belem dnevu napadli bonanzo, če bi bilo treba."
"Skrajni čas je! Pohitimo!"
Izpodbodli smo konje in v sko ku zdirjali po planoti.
Sled se je sukala na levo. Har-ton torej ni nameraval peljati čimarr ob potoku v bonanzo, je razlagal gambusino, ki je kraj natančno poznal, ampak krog nje in na njen južni rob. Mi pa smo jezdili naravnost k vljodu. Je le še bilo upanje, da jih prehitimo.
žal se je kmalu stemnilo. Po planoti smo še naglo jezdili, v gozdu pa sma morali razjahati in voditi konje za vajeti. Trda tema je bila in drevje je nago-sto stalo. Gambusino je stopal naprej, mi pa tesno za njim, z napetim samokresom v roki in vsak hip pripravljeni, da trčimo ob nasprotnika. Veje so nam udarjale v obraz. Opotekali smo se ob skalah in ob preperelih deblih, lezli v hrib, pa spet navzdol in končno prišli iz gozda ven na 3dprt svet.
Nekje je šumela voda. Gambusino je obstal.
"Pri vhodu smo. Pazite! Na desni je potok, na levi pa skalovje. Držite se skalovja in stopajte trdo za menoj!"
"Lepo!" je dejal Old Death. 'Kje pa je straža??"
"Niso je še postavili, še niso šli spat."
Old Death se je nasmejal.
"Imenitno —! Kot da bi sovražnik ne mogel v dolino, dokler ljudje niso šli spat —! Hm! Lepo gospodarstvo! Tabor, ki ponoči ni zastražen —! Pa še bonanza povrh —!
Kje pa je pot? Tema je, nikamor se ne vidi!"
"Kar naravnost pelje pot. Svet je raven, drevja ni vse do šotorov."
Šli smo dalje, tesno drug za drugim. Gambusino nas je vodil. Na levi se je dvigala stena doline, na desni je šumel potok, ki pa ga nismo videli.
Z Old Deathom sva stopala za gambusinom. Kar se mi je zazdelo, da je nekdo šinil mimo nas ob skalah in izginil po soteski navzgor.
Opozoril sem tovariše. Obstali smo in poslušali. Pa nič se ni genilo.
"Tema vara!" je pi'avil gambusino. "Sicer pa je tule tista skrita pot, ki pelje po stenah navzgor na rob doline."
"Torej je morebiti kdo prišel po tisti poti —," sem menil.
"Mogoče. In ni se nam ga treba bati. Stezo poznajo le naši ljudje.
Pa ne verjamem, da je vobče kdo bil. Delavci se spravljajo k počitku in ne hodijo tod ponoči Zmotili ste se, sir!"
Nisem ugovarjal. Mogoče pa da sem se res zmotil. In če bi se tudi ne bil, prerekanje bi mi ne bilo nič koristilo.
Lezli smo dalje.
V temi je zasijala motna svetloba.
"Tam je tabor!" je razlagal gambusino. "V glavnem šotoru je luč. Sveti se skozi platno."
Prišli smo bliže. Old Death, jaz in gambusino smo bili prvi. Glasovi so se culi.
"Počakajte na Apače!" je dejal Old Death gambusinu. "Raz-j aha j o naj pred šotorom in naj počakajo, da obvestimo senor Uhlmanna o obisku."
(Dalje prihodnjič.)
Zopet je eno leto prešlo
Zadnji dnevi leta 1939 tečejo. Zato ne bo več kot prav, da se malo ozremo okolu sebe in izrazimo zahvalo, katera gre po vsej pravici raznim ljudem poleg Boga.
Hvala lepa
Hvala lepa najprej Bogu za vse milosti pretečenega leta, ki smo jih prejeli in uživali le po Njegovi dobroti.
Hvala lepa vsem faranom, kateri so v tem letu, ko smo tako hiteli nabirati prispevke za novo cerkev, ostali potrpežljivi.
Hvala lepa vsem glavnim in pomožnim cerkvenim odbornikom, kateri so marljivo in vestno delali za napredek fare, kot bi delali samo zase.
Hvala prav iskrena našim kaplanom, kateri%o se trudili za dušno in gmotno stran fare in so se vedno zavedali, da so pomožni župniki, in torej nosijo tudi oni odgovornost.
Hvala lepa šolskim sestram, katere so delale vestno in se trudile za dušno in telesno dobrobit naše mladine.
Hvala lepa vsem onim ženam in dekletom, ki ste nabirale, redno vsak mesec, prispevke za novo cerkev, četudi je bilo včasih težko in neprijetno.
Hvala lepa našim pevcem, pevkam in pevovodjem, kateri so, neglede na čas in žrtve, redno oskrbovali petje pri cerkvi skozi celo leto in ob nedeljah še po večkrat na dan.
ta," ki je prinesla poleg izredno lepega duševnega užitka, še nekaj nad $300 čistega za' nove oltarje..
Hvala lepa "Kanarčkom," ki bodo na sedmega januarja nam predstavili krasno spevoigro j "Mavrica." Ogromna udeležba naj jih pozdravi!
Hvala lepa Father Gnidovcu, našemu nekdanjemu vrlemu kaplanu, kateri se je spomnil svoje prve ljubezni, sv. Lovrenca, in nam poslal $25, katere je Father Slapšak obrnil za nove| oltarje, seveda.
Hvala lepa vsem, kateri so1 darovali že celo svoto $100 za novo cerkev in tudi onim, kateri bi darovali, če bi mogli.
Hvala lepa vsem onim, ki so darovali za okna pri novi cerkvi, ki bodo krasila celo stavbo.
Hvala lepa vsem onim, kateri sb darovali za nove orgle, ki bodo donele nebeško lepo v angelskih harmonijah pod spretnimi prsti organistov.
Hvala lepa vsem onim faranom, kateri radi težkih razmer niso mogli denarno pomagati pri zidanju cerkve, pa so pomagali z molitvijo in delom, kjer so mogli.
Hvala lepa vsem številnim voščilcem, kateri so mi poslali sto in petdeset tisoč (malo manj) kartic za Božič. Ker mi je nemogoče vsem odgovarjati posamezno, jiki tem potom želim vse dobro za leto 1940 in jim obljubujem, da se jih bom tudi jaz spomnil pri sv. maši.
Hvala lepa, tisočera hvala Bogu še enkrat, še stokrat, za vse Njegove dobrote, zlasti pa za možnost, da smo mogli še o pravem času pričeti z novo cerkvijo, katera bo do spomladi dodelana z božjo pomočjo in pa složnim sodelovanjem fara-nov. In to, upamo, brez pretežkih dolgov. Hvala lepa vsem faranom še zato.
Da se povrnem nazaj
Kdor je bil v nedeljo navzoč v dvorani Narodnega doma in je videl in slišal krasno predstavo "Slovenski Božič," se ne bo čudil, da so nekateri idoči iz dvorane govorili in rekli: "Ta predstava je bila vredna dolar, ne samo 25 centov." Tako živo si menda še nismo predstavili bethlehemskih dogodkov, kot smo si jih v nedeljo. Zato pa še enkrat, najlepša zahvala pevcem Ilirija in njih pevovod-ju Martin Rakarju za trud in žrtve, ki so jih imeli s tem, da so prišli sami sem in tudi pripeljali seboj nekaj kulis. Bog plati tisočero.
Študenti prihajajo na počitnice
Louis Grelen ml. in pa John Miklich ml. sta prišla iz Fort Wayne, Ind., kjer sta obiskovala višjo šolo. Kakor se kaže na njima, stradala nista in godilo se jima je dobro. Po kratkih dnevih praznikov se zopet vrneta, da nadaljujeta pričete študije.
Švica se oglaša
Iz Švice sta se zopet oglasila Father Gabriel Rus in pa Rev. Mr. Joseph Lekan. Jože piše v angleščini, ker pravi, da bi mu predolgo vzelo sklanfati slovensko pismo. Father Rus pa jo kar zelo dobro reže v slovenščini. Lekan bo čej: par tednov prejel subdijakonat, meseca julija pa bo posvečen \ duhovnika. Bog mu daj zdravje in vztrajnost, kakor tudi Father Gabrielu, da bosta ob po-vratku v Ameriko mogla delati z vso vnemo in uspehom v vinogradu Gospodovem. Želimc obema srečno novo leto.
Glede vojske pravita, se tan
Hvala lepa ministrantom, kateri so dan za dnem prihajali redno in vestno ter skrbeli, da je bila božja služba vedno mogoča ob pravem času.
Hvala lepa oltarnemu društvu, to je društvu sv. Rešnjega Telesa, katero je skrbelo za opravo in razne, potrebščine pri oltarju in poleg tega še darovalo lepe svote za novo cerkev.
Hvala lepa vsem onim, kateri so na Božič prispevali za novo cerkev in tako pripomogli, da se je božična kolekta dvignila na ravno $2,222. Ali ni to čuden slučaj ? Številka bi bila sicer le $2,221.50. Pridejali smo še 50 centov, da se bolj lepo glasi.
Hvala lepa našemu "janitor-ju" John Kegloviču in njegovi soprogi Ančki, ki sta skrbela skozi leto za snago in druge take reči pri cerkvi in šoli.
Hvala lepa hišni Nežiki, ki je skrbela za vse potrebno pri hišnem gospodinjstvu, zlasti pa, da sta ostala duša in telo še-za nekaj časa skupaj.
Hvala lepa za vsa pota, ki jih je storila od kuhinje k vratom in nazaj in za potrpežljivo poslušanje večnega zvonca pri vratih.
Hvala lepa ljudem, ki so prišli k polnočnici. Cerkev je bila natlačena, pa je bil najlepši red vse skozi in dostojno obnašanje.
Hvala lepa l'aznim drugim društvom, katera so darovala za novo cerkev ali za zvonove, kar je eno in isto.
Hvala lepa direktoriju Slovenskega narodnega doma, ki nam je v teh dnevih težkih izdatkov in stroškov za novo cerkev šel tako lepo na roko in pomagal.
Hvala lepa, trikrat hvala društvu Ilirija iz Collinwooda, katero nam je s krasno božično predstavo "Slovenski Božič" podalo tako živo sliko božičnih dogodkov.
Hvala lepa igralcem in igralkam ter igrovodju, Father Slapšaku in Matt Grdini za krasno igro "Kristus, luč sve
but use it with great moderation It is a disgrace for anybody to be intoxicated, but it is a downright shame for a woman to drink in excess in which she then forgets all bounds of decency and modesty.
Let us greet the incoming year with sober joy an da prayer, at least in our minds, that it might bring us peace and such happiness that will prosper both the spiritual and the bodily good.
For us at St. Lawrence, 1940 will be a historical year in as-much as it will be, we hope, the year of the dedication of our new church. Let us all ask our Heavenly Father for thaht and for those things that will contribute| towards our prosperity so that! we may really enjoy a Happy and Prosperous New Year.
malo čita in malo govori o vojni. Saj vemo zakaj. Da bi Hitler ne slišal. Hitlerja naj slana pobere, če ga drug noče.
Na tem svetu ni vse prav
Med tem, ko smo nekateri praznovali lepe božične prazni-j ke, so nekateri izmed naših fa-i ranov prebili doma v postelji j ali pa v bolnici radi bolezni, j John Srebernak ml. je moral na operacijo. Joseph Prijatelj se zdravi v bolnici. John Bam-bich je še pritrjen na dom. John Rižen je v St. Lukes bolnici. Mrs. August Mustar se zdravi v St. Alexis' bolnišnici Mrs. Anton Gross še ne sme iz hiše. Mr. Čelihar je v City bolnišnici, kjer se mu stanje boljša. Mrs. Joseph Verček je bolna na nogi. In tako bi lahko šli še dalje naprej. Na svetu si nismo svesti stalne sreče. Če ni ena, je pa druga težava. Vsem bolnim želimo popolnega zdravja in srečnega novega leta.
Par novih članov
Med tem, ko je njen oče moral v bolnišnico, se je mala Rose, Ann Srebernak pustila pokristjaniti. Anton Glavan in njegova soproga Alojzija sta jo spremila v cerkev prvi pot.
Pri Ignatius Zaletelu so dobili novega hlapca, kateremu so dali ime James. V poštev je vredno vzeti dejstvo, da se je tudi mati pred zakonom pisala Zaletel. Jimmy je imel za botre Louis in Frances Gross.
Mraz zadržuje
Mraz zadnje čase precej zadržuje delo pri cerkvi. Da imamo lepo vreme, bi v par tednih dogotovili vse, razen stolpa. Imamo pa upanje, da bo kmalu boljše. Sonce se je že obrnilo, dnevi sp že za dve minuti daljši, obrača se že nazaj proti spomladi.
Prinesite nam Sales Stamps
Prodajne znamke še vedno nabiramo. Vse znamke od sedaj naprej bodo pomagale za nove orgle. Nabirajte jih sami in naprosite tudi druge, da jih nabirajo za vas. Poglejte če-aelice. Vsaka prinese le toliko medu, da se komaj vidi in vendar naberejo cele tone medu. Večkrat po malem, in številne delavke kmalu napolnijo panj medom. Tako moramo tudi mi. Vsi skupaj, po malem, pa mnogokrat.
A Word to the Wise—and
Otherwise New Years day is coming. Can you explain to me, my dear young people, why we should greet the incoming year with a drunken carousal and a pretended joviality in which even older and ordinary sane men and women make monkeys of themselves and act in a fashion that would bring a blush of shame even to the old pagans of Rome?
We all like to see people happy and cheerful, none more than I do. But the silly, boisterous revelry in which everybody fills up on liquor to the brim and then proceeds to act like a crazy orangoutang and then suffer for three days after, that is not fun, because it is not human, it is beastial and nothing less. Even women forget their dignity and many a so-called lady who would consider it an unpardonable breach of etiquette to drink her coffee with her left hand, will on New Year's eve behave worse than the wildest bushman ever did, and what is worse, she will think it smart.
No, let us be sensible. If you stay up to greet the New Year, by all means, enjoy yourself but stay at home or in some gathering of home folks. I will go even so far as to say, if you must have liquor to make you jolly, use it,
II PRMORJA
—Tolmin. V oktobru nas je zapustil naš župan dr. M. Mar-san. Prišel je k nam kmalu po svetovni vojni in je vodil tukajšnjo podružnico Kmetijskega u-rada (Cattedra ambulante). Sedaj je postal ravnatelj osrednjega kmetijskega urada v Gorici in se je preselil tja doli. Dr. Mar-san nam je županoval nad 10 let. Priznati moramo, da je bil vesten in varčen občinski predstojnik, ki je razumel gospodarske potrebe občanov in so ga občani zaradi tega spoštovali in mu zaupali. Začasno ga nadomešča prefek-turni komisar g. dr. Rosetta z goriške prefekture. Kdo bo pa njegov resnični naslednik, še ne vemo. želimo, da bi poznal naše razmere in bi sledil dr. Marsa-novim potom!
—Štanjel. V Kobjiglavi so a-retir&li 25-letnega Bernarda Furlana. Zalotili so ga v času, ko je kuhal žganje. Karabin^rji so ob tej priliki odnesli 19 litrov žganja in vse priprave.
—	Deskle. 20-letnemu Stanislavu Bitežniku je v rokah eksplodirala svetiljka na karbid. Prepeljali so ga v bolnišnico s težkimi poškodbami in s opeklinami.
—	Italijanski listi prinašajo slike vseh mogočih vrst biciklov, ki se jih sedaj poslužujejo Italijani zaradi pomanjkanja bencina in so zaradi tega postali avtomobile neuporabni. V zadnjih mesecih so v Italiji prodali več koles kakor v zadnjih dveh letih skupaj. Kakor pišejo italijanski listi, se je število koles samo v Rimu popetorilo.
—Solkan. 57-letni Josip Niko-lavčič iz Gorice je padel tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil nogo.	)
ZA VAŠO UDOBNOST
NA
STAREGA LETA VEČER
Za one, ki želijo dati odgovornost vozarenja izkušenim voznikom ulične železnice na starega leta večer, se bo dalo dodatno postrežbo na vseh glavnih prograh. Isto bo dano tudi v soboto večer prej. Vzemite ulično železnico ali bus in vedeli boste, da se boste varno vozili.
THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY
. '.. MM
MALI OGLASI
ZELE COAL CO.
18320 Lanken Ave.
(za Nottingham šolo) KEnmore 2525 Residence KEnmore 0511-W
Premium Pocohontas ......$9.50
Pocohontas No. 2 ............ 8.75
Low ash, high heat, no smoke or clinker, Kentucky Stoker Coal ........ 7.75
West Virginia Splint, good stove or furnace coal ... 7.75
Amsterdam Ohio Coal . .. 6.25
I ZA DOBRO PLUMBINGO E | IN GRFTJE POKLIČITE 1
Odda se
stanovanje 3 sobe s kopališčem; j s odda se družini brez otrok. Vprašajte na 1159 E. 76th St. (303)
A. J. Budnick & CO. 1
PLUMBING & HEATING 5
Dekle dobi delo
za hišna opravila in da bi pomagala v restavrantu. Mora biti stara 21 let ali več. Vprašajte na 694 E. 152nd St.	(304)
Na Silvestrovo!
Pridite k nam, da boste v veseli družbi praznovali Silvestrovo. Servirali bomo fino kokošjo večerjo in igrala bo izvrstna godba. Prijazno vabi
Antonia Skutca 4017 St. Clair Ave.
= 7207 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 3289	H
976 E. 250th St B
S	Kes. MUlberry 1146
uiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiinnumiii^
Frank Klemenčič
1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator
HEnderson 7757
KOKOŠJA VEČERJA
Danes zvečer bomo servirali fino kokošjo večerjo, katero boste lahko zalili z izvrstno kapljico. Pridite k nam, kjer bo zbrana vesela družba. Se priporočamo JOSEPHINE STRNAD 1315 E. 53rd St.
FR. MIHČIČ CAFE
7202 ST. CLAIH AYENUB ENdicott 9359
Night Club
5% plvr>. vino, žganje In dober prigrizek. Se priporo6amo za obisk
Odprto do 2:30 zjutraj
A. Greenwald
(Plumber & Heating Co. se je preselil s svojo delavnico iz St. Clair Ave. na 10814 Grant-wood Ave. Tel. CEdar 3844. Tudi tukaj smo vedno pripravljeni postreči svojim odjemalcem kakor doslej.	(Sat. x)
ZABAVO IN PLES-
prirejata NA SILVESTROV VEČER v Slovenskem društvenem domu v Euclidu direktorij Doma in zbor Slovan
DOBRA GODBA, FINA KOKOŠJA VEČERJA
Na novega leta dan ustoličenje županje "bele Ljubljane" in predstavitev Miss Ljubljane ob štirih popoldne. Vstopnina k vsaki prireditvi za ples 25 centov. Vabi	ODBOR
WINNET0U
Po Bemikem Ininlka K. Maya
II.
Detektiv na cilju.
Do poldneva smo spet potovali po globokih, mračnih in hladnih canonih.
Končno je canonov le zmanjkalo in prišli smo na raven, travnat svet. Tu pa tam smo srečali samoten grič. Sled čimare in Mehikancev je peljala v ravni črti po ravnini.
Opoldne smo počivali pa s podvojeno naglico hiteli dalje. Sled je krenila na levo. Gambusino je obstal in zadovoljen povedal:
"Tukaj se bomo od sledi ločili!"
"Zakaj ?" je vprašal Old Death.
"Harton jei krenil v ovinek. Razumel me je in ubogal moj nasvet. Ni nam treba potovati za njimi po ovinku, obrnili se bomo naravnost k bonanzi. Prehiteli jih bomo."
"Well! Pa potujmo, kakor nam naročate. Samo da pridemo gotovo pred njimi do bonanze!"
Krenili smo proti severozapa-du.
Na obzorju je vstalo sinje hribovje. Zelo daleč je še bilo. Gambusino je razlagal, da v tistem hribovju leži bonanza in da je hribovje poraščeno z gozdovi.
Proti večeru smo srečali prvi grm. Kmalu jih je bilo še več, zajezdili smo na zeleno travnato prerijo, celi otoki grmov so ležali po njej. Oživeli smo. Tudi konji so s podvojeno naglico segli v daljavo.
Hribovje se nam je vidno bližalo. Solnce je lezlo za njegove vrhove. Prišli smo mimo prvega drevesa. Daleč zunaj na preriji je stalo, viharji so mu razkuštra-li vejevje. Drevo je bilo prvi oznanjevalec dobrodošlega senčnega gaja. še druga drevesa so vstajala na ravnini, na desni, na levi, pi trd-nami,- Redko so še stala, pa zbliževala so se in se končno strnila v gaj. Svet se je dvignil v lahno pobočje, prišli smo na nizek hhrib in črez njega strmo navzdol v plitvo dolino. V hribovju smo bili.
Dolina se je vi'stila za dolino, zategnjeni gozdnati grebeni so jih obdajali, travnate ravnine so Ležale med njimi.
Prijezdili smo na visoko planoto. Močna sled je križala našo smer.
Gambusino se je začudil.
"Kdo bi bil tod jezdil —? Saj vendar Čimarre še ne morejo biti pred nami —!"
Razjahal je, da bi sled preis-kal.
Old Death je nepotrpežljivo zamahnil z roko.
"Ni treba!" se je jezil. "Sledi se že od daleč vidi, čigava je! Tako široko sled more le napraviti krdelo, ki šteje najmanj štirideset ljudi, čimarre so pred nami. Prepozni smo —."
"Ali res mislite, da so bili čimarre —?"
"Res mislim. In še zelo mislim! In čisto mogoče je. Harton je premalo krenil v stran."
Tudi Winnetou je razjahal. Stopil je ob sledi, jo ogledoval in poročal:
"Deset belokožcev in štirideset rdečih. Ura je minila, odkar so tod mimo jezdili."
"Ste čuli, senor gambusino?" je godel scout. "Kaj pravite na to?"
"Pa če so tudi res čimarre, jih utegnemo vkljub temu še prehiteti. Vsaj pred napadom še prispemo v bonanzo. Ne poznajo kraja, šli bodo najprvo poizvedovat. In poizvedovanje jih bo najmanj nekaj'ur zamotilo—."
"Ne verjamem da bi. Saj imajo Kartona! Prisilili ga bodo, natančno jim bo moral popisati
rišču je napravil precej razburjenja in strahu ne aamo v gradu, temveč tudi v mestu, po katerem so se takoj raznesle vesti o zagonetnem slučaju.
Neke priče tega dogodka so trdile, da je Moskovič vrgel medveda, ker ga pa ni imel s čim končati, je začel bežati, a zverina se je pognala za njim; drugi so se rotili, da je medved, ki je pred tem raztrgal dva človeka, lizal Moskoviču obraz in zbežal poleg njega kakor pes.
Vse govorice pa so se iztekale v splošno mnenje, da je bil Moskovič čarovnik, in pripovedovanje preplašenega stražnika pri vratih je potrjevalo to prepričanje.
Tak je bil vek, ko so vsak slučaj, ki je količkaj stopil iz vrste običajnih, pripisovali čarodej-stvu in ko je po vsej Evropi gorelo na tisoče grmad, na katerih so sežigali čarovnike in čarovnice.	#
Edihi komtur domberškega gradu, ki v dnu duše ni posebno zaupal ne v bivanje Boga ne hudiča, je slutil to, kar se je ujemalo z resničnostjo, namreč, da je bil ujetnik eden takrat posebno v Rusiji številnih medvedar-jev in se je srečal z dobro znano živaljo.
Brž ko se je izkazalo, da sta Moskovič in medved ušla in ju niso našli, je komtur ukazal, napraviti nanju gonjo s psi, toda preden se je pogonja zbrala in se razkropila po gozdnatih gorah, za gradom — sta bila ubežnika že daleč.
SI. Mary's Spectator and Commentator
Ko so hrasti Šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
(Dalje prihodnjič)
cf St. Vitus wish everyone a very Happy New Year and hope that everybody will have a mpre prosperous year than the last.
THE SIDE BUSTERS
This year the boys who will take caire of making persons laugh and split their sides will be none other than the famous boys from St. Vitus. "Whi-tey" Peisin, a veteran gag man, who knows all the tricks and will be there with the latest jokes. "Vidy" Vidmar, Whitey's pal will pull a couple of farces with the gang and sing his famous song "Old Man River." "Deacon" Ogrinc will be back in his same spot singing and throwing a line, a newcomer will bs Joe Okorn, our "banjo boy" who will render a group of banjo melodies. The interlocuter will be the man who directs and produces our great shew—none other than Dr. Mal-
VISITORS
Among the many visitors in Cleveland are Mr. and Mrs. Prank Grebene, Brooklyn, N. Y., who are visiting their parents here in Cleveland for the holidays.
Mr. and Mrs. Gasper Leskovic, their daughter and son-in-law, Mr. and Mrs. Jack Gerslien of Pittsburgh, Pa., Mr. and Mrs. A1 Speser of Cleveland, Ohio and Mr. and Mrs. Johp Speser of Chicago, Illinois were guests of Mr. and Mrs. Prank Leskovic of Hubbard Road, Madison, Ohio for Christmas.
VISITING IN NEW YORK
Misses Helen and Anna Koželj, 15219 Hclmes Ave., are spending this week in New York City.
IT'S HERE! Yesslrre'c. it's finally here! What? The pre-New Year's Eve Dance given byi the Red Jackets, of course. They're just as glad as you that the dat« is actually here because they've put loads cf time and work on it, and if they world have put any more work on it, they'd be positively exhausted. But they're wise—they "knocked off" and are now resting up for tonight, the big night.
And just wait until you see the favors they combed the town for. They're unique, to say the least. You'll want to keep yours for ia long time, i
As a reminder—Frank Yankovich and his orchestra will play; it will be held at the Slovenian National Home on St. Clair Avenue; and the Maccabees Red Jackets Drill Team is sponsoring the dance. We'll be seeing you!
ATTENTION
There will be a rehearsal for the endmen January 4th, 1340 at 8:00 o'clock in the new school. HAVE YOU SEEN IT?
Have you s*en the large sign across the street from the church yet? It is 9 feet long and was made by Rudy Klemencic Rudy is a very active member and does most of the sign painting to be done in our club. He will act in our show and don't forget to spot him for he is a crackerjack at fun and will make your evening a more enjoyable one. So don't forget January 27, 28, 29, the dates of our show and we will have several well-known persons as Councilman Ed. ,T. Kovacic.
A PREVUE OF SOME MINSTREL SHOW JOKES
These are just a sample of what you shall hear at our show:
Interlocuter: Is there any particular reason why you don't care for blondes?
Endman: Yes, my wife's very particular about it!
This coupon and 75c admits two people to the Friday Nite Party in the St. Vitus Church Hall.
SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS!
SLOVENIAN GIRL HONORED
Miss Olga Mar v Centa, daughter of Mr and Mrs. Karl Centa, 668 East 102nd St., was announced as being among those students who will be listed in "Who's Who Among Students in American universities and Colleges." A junior and scholarship student at Uršuline College, she io a member of several college organizations.
Interlocuter: Deacon, why is it that you haven't spoken to your wife in the last ten years?
Endman: I didn't want to interrupt her.
Toda razen na gladke stene ni bilo na kaj gledati; po dvorišču, razbeljenem od sonca, ni šla živa duša, samo pri najbližjem robu okna glavnega gradu sta se obirala dva zidarja; snete okenska rešetka je stala ob zidu in onadva sta preiskavala njen počeni del.
Djkon ju je dolgo gledal, mahoma pa je začul zamolklo rjovenje: pod okroglim stolpom je rjovel njegov jutrišnji nasprotnik
— lačni medved.
!l<
Naslednji dan zgodaj zjutraj so Djakona, trdno spečega na svojem trdem, ležišču, zbudili isti hlapci.
Razen dvojne količine kruha so mu prinesli namesto vode poln velik lonec mleka in Djakon ga je, hohotaje se kakor oddaljen grom, ž naslado izpil, ne da bi ga bil izpustil iz rok.
Poskusi blagodušno nastroje-nega ujetnika, da bi stopil s hlapcem v pogovor, se niso posrečili: ta je na kratko pripomnil, da pride kmalu ponj, in odšel s svojimi tovariši.
Jesti se Djakonu ni ljubilo; odlomil je košček kruha in ga leno žlevil, vse ostalo pa je, kakor varčen človek, spravil v svoj brezdanji žep.
Na dvorišču je bilo slišati neko ropotanje in glasove, ki so se veselo klicali.
Djakon je stopil k oknu in videl, da nosijo na balkon dolge klopi in jih postavljajo v dve vrsti ; zadnje klopi so bile znatno višje od sprednjih. Nanje so pogrnili prestrala iz rdečega, z vzorci pošitega sukna; na sredo balkona sp postavili naslonjač z visokim rezljanim naslonjalom in s sedežem iz rdečega baržuna.
Zidarja spodaj sta naglo vstavljala rešetko in zamazovala jamice z apnom.
Na trdnjavskem zidu, nasproti balkonu, so se eden po eden začeli zbirati raznovrstni ljudje. Prvi so prileteli skupaj otroci, za njimi so se začeli pojavljati odrasli — hlapci, konjarji, kuharji in drugo grajsko služabni-štvo; nekoliko pozneje so se pokazali, napravljeni kakor za praznik, meščanje — moški in ženske.
Djakon je radovedno ogledoval vedno bolj rastočo množico ha zidu: mnogih obleke, kakršnih še ni videl, so se mu zdele čudovite.
Otroci so posedli vzdolž skrajnega roba zidu, spustili noge niz-dol in bingljali z njimi nad dvoriščem. Odrasli so se porazdelili za njimi; mnogi so se spravili celo na kamenite zobce obzidja.
Pritajeno, a vendar šumno govorjenje je napolnjevalo dvorišče.
Zidarja sta opravila svoje delo in se oddaljila: ogromna vrata so ju izpustila in se težko zaloputnila za njima; slišalo se je, kako je šklepnila v njih velika železna kljuka, ki jih je zaprla.
Djakon je izprevidel, da vse čaka nekakšne predstave, in se nekoliko udobneje usedlal na o-kenski polici, da bi tudi on gledal nemške glumače.
Balkon se je začel polniti z redovnimi vitezi v mehkih nizkih klobukih, okrašenih z dolgimi
nojevimi peresi in v belih plaščih z našitimi yelikimi črnimi križi; oni so zavzeli sredino balkona in stoje čakali prihoda kom-turja. Konci balkona so bili določeni za povabljene častne goste.
Dva trobentača v sinjih jopičih in kratkih nabranih hlačah, stoječa vsak na eni strani vrat, držečih na balkon, sta zdajci nad glavami vitezov dvignila lesketajoči Se dolgi srebrni trobenti in zatrobila sprejem.
Zvoki so se rezko razlegnili po vsem dvorišču in nastala je tišina.
Skozi vrata se je pojavil komtur — bolj majhen, suh starec, ki se je v obleki samo po naprsni zlati verižici razlikoval od vite-zov-bratov; s pokimom glave in kretnjo roke je pokazal vsem, naj sedejo, in se je usedel v svoj naslonjač.
Zopet sta se dvignili na soncu lesketajoči se trobenti in zadonel je zvočen in kratek poziv.
Djakonu so se doteknili rame; bil je tako zamaknjen v prizor, da ni slišal korakov ljudi, ki so prišli k njemu.
Hlapec mu je napravil znamenje, naj gre za njim, toda Djakon ni razumel.
"Kaj ti je?" je zagodel.
"Idi .. . treba je! .. je odgovoril hlapec. Djakon se je dvignil z okenske police.
"V temnico, ka-li?" je vprašal in potezal hlače nase. "Počakal bi bil, hudič, malo, ne vidiš, da bodo predstavljali!"
"Ne . . ."
Djakon je z jezo pljunil, pomladil s prsti svojo neposlušno grivo in odkorakal za hlapci.
Ko so prišli po polžastih stopnicah doli, so se njegovi sprem-ljevavci obrnili na drugo' stran od vhoda in Djakon je stal nenadoma pred nizkimi vrati.
"Sem!" je rekel in pokazal z roko nanje.
f Djakon je prijel za kljuko, odprl vrata, stopil in mahoma bil na istem dvorišču, na katero je gledal s svojega okna. Vrata za njijn so se zaprla.
"Kam naj grem?" je vprašal Djakon in se ozrl, toda razen njega ni bilo na vsem dvorišču niti straže niti žive duše; potrkal je na vrata — vrata so bila zaprta.
Na obzidju so se nalahko za-smejali.
Djakon je obrnil pogled nanje in opazil, da so oči vse množice, vitezov in imenitnikov uprte vanj.
Nevajeno čustvo neprijetnosti se ga je polastilo, a se je takoj umeknilo popadu jeze.
"Kaj se režite, norci!" je za-godrnjal in stiskal zdravo pest, "ali še niste videli ljudi?"
Toda množica je že odvrnila od njega svetle oči in jih usmerila v drugo stran; tudi Djakon se je ozrl tja in zagledal, da so se železna vrata stolpa odprla na stežaj in skoznje je prišel, nju-haje zrak, ogromen temen medved.
Gledavci, ki so obkoljevali dvorišče, so umolknili in zdajci je Djakon spoznal in razumel, na kako zabavo se je zbrala pisana množica.
V notranjosti ga je nekaj zbo-
dlo.
"Eh, ko bi imel vsaj nožek," je pomislil žalostno in roka mu je nehote otipala žep, toda razen kruha ni bilo tam najti nič.
Medved je, oziraje se, obstal na vseh štirih sredi dvorišča, nato je stekel nekoliko sežnjev, za-teptal na mestu in zopet dvignil gobec: začutil in zagledal je Djakona.
Misel na beg je temu šinila v možgane in ugasnila: pred zverjo se ni bilo kam rešiti.
Gledavci so napeto pričakovali, kako se bo stvar razvila, in kakor da je Djakonu kdo povedal, da bi radi, da bi on, kričeč od strahu, kakor zajec na vse prete-ge stekel pred zverjo, oni pa bi zatulili in zajuhejsali za njim.
Jeza je napolnila Djakonu srce.
"Lažete!" se mu je iztrgalo; "če mi je kdaj poginiti, ne bom po babje!"
In smelost izkušenega borca se mu je zdramila v duši pred smrtno uro.
Medved je vstal na zadnje noge in se mu, zamolklo renčaje, bližal. Djakon je premeril z očmi razdaljo, ki ga je ločila od zveri, odvezal vrv, s katero je bil prepasan, se prekrižal s širokim križem in ji, sam velikanski in kosmat, stopil naproti.
Gledavci na steni so vzdihnili in odreveneli. Djakon je sklenil približati se medvedu na tri sez-nje, nato planiti nanj in poskusiti, da ga s sunkom glave v trebuh zvrne po tleh in potem z vrvjo zaduši.
Medved je sedel na zadnje šape, pritisnil ušesa tesno k glavi in, vedno grozneje renčeč, začel pričakovati približajočega se nasprotnika. Djakon je stopal nalahko in naglo, kakor bi se točil po žoltem pesku. Deset korakov od medveda se je mahoma ustavil, da bi se tem silneje lahko zagnal z glavo naprej, medved se je vzravnal na nogah in zamahnil s šapami; prerezana ušesa so se mu zdajci postavila pokonci. , "Mihajlo Ivanič!" je kriknil o-supli Djakon. "Ti si?"
V odgovor se je razlegnilo znano rjovenje. Medved in človek ( sta se vrgla drug na drugega in vsa tisočera množica, ki j'e zadrževala sapo, je zagledala, ka-, ko sta se kakor pijana sprijela in objeta zamajala sredi dvorišča.
i "Liže ga, liže ga!" se je sre-, di občega molčanja raztegnil t vzklik str men j a na obzidju.
Pošastni medved se je spustil l na vse štiri, se kakor pes drgnil
•	z glavo Djakonu ob kolena in za-
•	čel vtikati gobec v njegov žep.
I Ta ftiu je dal krajec kruha in
■	je v izbruhu divje radosti visoko dvignil svpjo šapo ter potresel
■	z njo.
"Kaj imate zdaj, psi?" je po s vsem dvorišču zabobnela njego-, va mogočna oktava. ",Fej vas ! bodi!"
Djakon je pljunil, kakor bi ho-i tel zadeti samega komtur j a, in vzhičen6st mu je kakor vino prešerno udarila v glavo.
In zdajci se je Djakon spom-, nil na okno, okoli katerega sta se sukala zidarja. Misel, da se . križi morda še niso utegnili utrditi v apnu, kakor je treba, se i mu je zabliskala v glavi, in kakor veter je stekel po dvorišču. , Medved je skočil za njim in gle-
•	davci sfe še niso utegnili zavede-
•	ti, ko je Djakon pograbil z rokami sveže vzidane križe in jih potresel; križi se niso udali.
"Mihajlo, ruši!" je sopihaje kriknil Djakon, obrnivši se k zveri in še nadalje zaman skušal izruvati železje.
Medved — kakor bi razumel
besede: njegove šape so se zatek-nile med protje. Trenotek — in človek in zver sta ga skupno iz-ruvala, skočila na okensko polico in izginila v gradu.
Oglušujoči kriki so se razlegnili za njima; na obzidju in na balkonu je nastala zmešnjava. Gledavci, ki si niso mogli razjasniti, kaj se je zgodilo, so drli v grad in na zunanje dvorišče, toda tam ni bilo ne ubežnika ne zverine. Ko sta bila skočila na okno, sta prišla v visoko in obširno dvorano konventa; Djakon je z vihrajočimi lasmi in haljo drevel skoznjo in, pribežav«i z medvedom na splošno, s kamni potlakano dvorišče, kakor na krilih dirjal k vratom; po poti ni srečal niti duše: vse grajsko prebivalstvo se je bilo spričo pričakovane praznične predstave zbralo krog turnirskega dvorišča. Tam je bila tudi glavna straža in samo en hlapec, ki je bil z železno kljuko zateknil dur-ce v zaklenjenih vratih, je, prislo-nivši svojo helebardo k zidu, ler-žal poleg njih.
Ko je začul ropot na glavnih stopnicah in topot nog nato, se je obrnil in pri priči odrevenel od strahu in začudenja: naravnost proti njemu sta se kakor vihra drevili dve pošasti. Ena, človeku podobna, je pograbila njegovo helebardo in s treskom odbila kljuko pri durcih, odprla jih na stežaj in oba strahova sta izginila; kakor je hlapec potem, roteč se, pripovedoval, sta oba .odletela po zraku.
šestnajsto ^poglavje Dogodek na turnirskem dvo-
JUNIOR SODALITY NOTES
What a grand time the girls had at our Christmas Party. Everyone was enjoying themselves immensely. We were honored with the presence of Rev. Celesnik and Rev. Baraga.
Wonder what makes ,J»ulia Vidmar so shy? . . . Jennie Planinsek is so humorous. . . Ann Grill, Jennie Svigel and Mary Macek can well be called "The Three Comrades."
The main attraction of the evening was the amateur show. What fun! What laughs.'! . . . Celia Zalar can sing so sweetly. . . . There was quite a tie for first prize between Betty Raddell, the girl with the beautiful soprano voice and Ann Sercely with her popu-lar songs and impersonations. Congratulations Betty and Ann!
Wishing everyone a Happy and Prosperous New Year, with the hopes that the New Year will bring you more contentment than the past year.
ILIRIJA'S ANNUAL REVIEW
With the ending of another year and the coming' of another wf shall again review Ilirija'o achievements of the year.
February 5—Men's chorus aided St. Joseph's in their Minstrel Show.
February 19—"čevljar in vrag"—-an operetta in two acts.
August 12—Banquet held in honor of Rev. Oven of Jugoslavia at the Slovene Home in Newburgh Ilirija entertained.
August 13—Our annual choir outing.
August 20—Holy Name picnic. Hi-fi j a performed as did other choral groups cf other parishes.
September 24—Singers sang at the 20th Anniversary cf Slovene Home.
December 17—"Slovenski Božič' 'at Slovene Home on Holmes Avenue.
December 20—Our Christmas Party.
December 24—"Slovenski Božič" presented in Newburgh for benefit of new church.
Throughout the year, the men's chorus paid final respects of tfamilies of the following deceased: Mi's. Gornik, Mrs. Walland, Mr. P. Kogovsek, Mr. Louis J. Fire, Mrs. J. Sodja and Frank Legat.
We have been fairly active as you see!
ILIRIJA TO PRESENT CAROL CONCERT
On January 7th. after numerous requests, Ilirija is to present a church concert made up entirely of Christmas carols. There will be a guest speaker to be announced later. There will be no admission, but donations will be accepted and the sum so re-
ceived will be used to purchase chairs for our rehearsal room.
POSTLUDE:—Slovenski Božič was a grand success. . . . Many thanks to all who helped. . . . the boys that spent the afternoon preparing the stage. . . . the American Home for giving us much tpace for publicity and also for the beautiful programs they prepared for us. . . . girls that ushered . . . the boys at the dcor. . . . electrician. . . Mrs. Izanc in the kitchen . . . and to all who attended and made our performance a success.
On December 20, the choir gathered for their Christmas party. ... It was great fun, especially the nosey part of it. . . . Thei Grill and Tomazic sisters were quite busy. . . Why the aloofness, girls? . . . Millie Asseg had charge of the party again this year.
Sunday, December 24, we packed and all trccped out to Newburgh to present Slovenski Božič. Many thanks to Rt. Rev. Oman and Rev. Slapšak for their kind comments. Also thank ycu for the snack served after the program. It was nice having Fr. Slapšak and Mr. Zorman at the table with us . . .
Christmas — midnight, seven, eight and ten o'clock Masses for Ilirija. That trip to Newburgh was a tuner-upper for the group for they were in great shape and sang with much gusto! Two happy girls—Pauline Znidarsic with her engagement ring and Mary To-mazin with her ring ... A prize bit of absent-mindedness! ... As usual the men gathered for rehearsal Tuesday. Among them was also Laddie Habjan. After waiting around for his friend, Tony Seday, he decided he wculd go and rouse him from his nap and hurry him along to rehearsal. Scon he came back, somewhat discouraged. "No one was home, . . . fina family." As rehearsal was about to start, in walks Tony Seday and with one look started in on Laddie. ... "A fine one you are, a grand host, ycu invited my family and me to visit with you on Tuesday after Christmas, we arrived at your house and settled on your somewhat bewildered family and no Laddie. Finally I decide to lcok for ycu and to remind you ever so gently that we were invited." At which. Laddie just about passed on into oblivion and turned various shades of color as a faint ray of recollection finally penetrated into his mental apparatus. . . Glad to see the Hi School girls taking our suggestion to make an appearance in these columns. May j we hear much more from you. Wel-I come!
All Around Town
ENGAGED
Jordanck-Trsinar
Mr. and Mrs. John Trsinar. 10505 Prince Avenue .announce the engagement of their daughter, Albina, to Mr. Mike Jcrdanek .Jr., son of Mr. and Mrs. Mike Jordanek Sr., 13218 Durkee Ave.
Wohlgemuth-Gornik
Mr. and Mrs. Frank Gornik, 15310 Lucknow Avenue, announce the engagement of their daughter, Bernice, to Mr. Harold Wohlgemuth, 1334 Pen-hurst Road.
Arko-Rutar Urbancic-Rutar
Mr. and Mis. John Rutar, 1171 Norwood Road, announce the engagements of two daughters, Jennie to Mi-. Johnny Arko, 6203 Carl Ave, and Josephine to Mr. Frank Urbancic, 683 East 163rd St. Segulin-Duncan
Mr. and Mrs. W. Duncan announce the engagement of their daughter, Peggy, to Mr. Vincent Segulin, son of Mr. and Mrs. Frank Segulin, 877 East 237th St. Ncvak-Knccht
Mr. and Mrs. Anton Novak, 5204 St. Clair Ave., announce the engagement of their son Valentine to Miss Emma Knecht. Debevec-Fox
Mr. and Mrs. Charles Fox, 22310 Arms Ave., announce the engagement of their daughter, Dorothy, to Mr. Edward Debevec, son of Mi-, and Mrs. James Debevec, 2005 East 226th St. -O-
Wedding
In a pretty church ceremony Miss Ruth Scovill became the bride of Mr. John Novak, son of Mr. and Mrs. Anton Novak, 5204 St. Clair Ave., this morning.
BOWLING
Every bcwler come to the Holy Name Bowling night on Wednesday, January 3rd. Be there about 8 o'clock and everyone will have an enjoyable evening.
REGULAR MONTHLY MEETING
Our next meeting day and the most important one will be held Sunday, January 7th. in the Holy Name Room. Every member please note the change in the day we are not meeting on Tuesday, this next month but on Sunday so that all the members can make the meeting. At this meeting all the new officers are elected for the coming year. Come down and help to elect the best men.
We arc very interested in the members who havent' been around to the meetings for a long time. Be there Sunday. January 7th. In the afternoon at 2 p.m.
Ping Pong tournament will be held a fteLJ2"Lmeeting-
JUNIORS' BULLETIN BOARD
HAPPY NEW YEAR
The Juniors of Holy Name Society
SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS!
SAVE YOUR SADES TAX STAMPS FOR
ST. VITUS CHURCH
STVITGS HOLS WXK
Interlocuter: Is it right your girl got married the other day Endman: She sure did. Inter: That was sure tough luck. Endman: Sure was. Inter: Whom she marry? Endman: Me.	. ____
—---■—.
NEW ARRIVAL
Mr. and Mrs. Anton Potokar, Ren-wood Ave., announce the birth of a son.	,
--—o--
Another ^Visitor
Dr. Ralph Antoncic, who is chief surgeon at City Hospital, Louisville, Ky., visited his brothers and sisters at 6709 Edna Ave., on Christmas Day. "
NEW YORK DRY CLEANING
Beros Studio
FOR FINE PHOTOGRAPHS
6116 St. Clair Avenue
New . , . Modern . • • Spacious —Every Convenience—
Tel. ENdicott 0670
SILVESTROV VECER
V NEDELJO 31. DECEMBRA 1939
priredi
SLOVENSKI NARODNI DOM in KLUB DRUŠTEV SND ^^v avditoriju SND
večerja po zelo primerni ceni.
Igral bo Frank Jankovič orkester.
Vstopnina prosta. Vsak gost kupi le zai 50 centov pivskih tiketov in s tem je vstopnina plačana
Vljudno se vabi cenjeno občinstvo, zlasti delničarji SND na veliko udeležbo. Zabave in razvedrila bo veliko.
Vljudno vabi direktorif SND.
Home From School
Mr. John J. Dejak, Jr., who attends school at Omaha, Neb., is home for the holidays with his parentD, Mr. and Mrs. John Dejak, 1413 E. 55th St.
-O-