Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iiha]a v L|nbl]anl vsak torek, četrtek In soboto. DENI ia celo leto 14 K,za pol leta 7 K; za četrt leta 3*50 K, neiečoo 1‘20 K, za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K. Pnanoin Movllka 10 v. Baklamacljo ao poltaiao preiti. HoCraaklrau pisma n ao ipre-lomajo. Eekeplil n ao meajo, iimiM. laoitopaa piUt-mtin (ilriaa 81 aua) n oakrat 10 vim* vottrat po iopovova. 83. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 12. avgusta 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopiae in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Bdečega^ Prapora., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Volilni bol na Goriškem. Orgtnisaeijim in zaupnikom! Odbor deželne organizacije jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke na Goriškem sklicuje izredno deželno konferenco ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta ob 9. dopoldne ■ sledečim dnevnim redom: 1. Imenovanje kandidatov za deželnozborske volitve. , 2. Slučajnosti. Vse organizacije po deželi prosimo, naj zanesljivo pošljejo svoje zastopnike. Deželni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke na Goriškem. ♦ Vse organizacije in vsi zaupniki po Goriškem se prosijo, naj sedaj, ko so razloženi volilni imeniki strogo pazijo na to, če so vpisani vsi volilci, ki so pristati naše stranke. Če so v volilnih imenikih pomanjkljivosti ali napake, naj se takoj reklamira. Volilno pravico v splošnem razredu imajo vsi, ki so 24 let stari in bivajo najmanj eno leto v sedanji občini, odnosno v mestu. Skrbeti je treba, da se ne zamudi termin. Nihče se ne sme zanašati, da je bil vpisan pri zadnjih volitvah. Vsakdo se mora za sedanje volitve vnovič prepričati, če ni izpuščen. Samo tedaj, ko so imeniki razloženi, je čas za reklamacije. Kdor bi zdaj zamudil, ostane brez glasu, pa če bi mu šla tisočkrat volilna pravica. Treba je torej na vsak način, da store sodrugi sedaj svojo dolžnost. Paziti je pa tudi treba, da niso vpisani mrliči, Amerikanci, nedoletni, sploh ne volilci. Kdor potrebuje kakšno pojasnilo, ga dobi pri deželnem tajništvu. * Kmečka stranka je pod Gabrščekovo komando. To se je pokazalo v soboto. Kmečka stranka je namreč sklicala prvi volilni shod za nedeljo, 8. t, m. in na oklicu, ki je bil objavljen tudi v »Kmečkem glasu*, se je reklo, da se na shodu postavijo tudi kandidat j e za Kras. Toda glej čudal V soboto pride «Soča» in pravi: Shod »Kmečke stranke* bo v Štanjelu res v nedeljo, ali kandidatje se ne bodo postavljali, ker je še »prezgodaj*. Prosijo se pa vsi zaupniki, da naj pripravijo vse potrebno za volilni boj in da naj opuste »tiste asebne malenkosti* ... Ko smo prečitali to epistulo, smo takoj raz-bmeli, zakaj je imela volilna izjava kmečke stranke Usti rep, o katerem smo poročali. Čuditi se je le, da se d& gospod Mrmolja, ki se res trudi za kmečko organizacijo, tako za nos vleči od faliranih liberalcev. Če res nimajo toliko samostojnosti, da bi postavili kandidate po svoji volji, tedaj je to žalostna stranka. Ali pa imajo res zvezo z liberalci, toda) pa naj to povedo gospodje agrarci kmetom Po deželi. a*knkl bo|i. Na Dunaju se je pred kratkim zaključil plahni boj v mizarski stroki, ki je trajal 22 tednov, obsegal 45.000 delavcev in zahteval več kakor fcNion kron za podpore. Na Angležkem se je te dni šele zadnji hip preprečila splošna stavka ru-' darjev, ki je bila že sklenjena, ker so hoteli škotski podjetniki radi zakonite uvedbe osemurnega delavnika znižati rudarske plače. Na Švedskem je izbruhnil generalni štrajk, ker so kapitalisti hoteli izrabiti gospodarsko krizo v trajno škodo delavstva. To so samo nekateri največji, v nepregledni vrsti delavskih bojev, ki so izsiljeni od kapitalizma. A to malo Število zadostuje pametnemu človeku, da mora spoznati: Če hočejo delavci zmagovati v takih bojih, se morajo opirati na veliko moč, ki izhaja le iz najtesnejše združitve. Le če se zedinijo delavci brez razlike, je mogoče, da si vstvarijo tako silo, s katero gredo lahko v boj z upanjem na zmago. Le če so prepričani o solidarnosti svojih tovarišev, če vedo, da jim v najtežjem boju ne pridejo drugi delavci za hrbet, le če smejo računati na moralno in eventualno tudi materialno podporo drugih delavcev, se smejo upati v take boje. A kaj, če ni take brezpogojne solidarnosti P Kapitalisti niso slepi in vedo, kako je z delavstvom in z njegovo organizacijo. Vsako slabost porabijo v svoj prid. Tak je gospodarski red kapitalistične družbe. Švedske delavce so pometali švedska podjetniki na cesto; z nemškimi mizarji na Dunaju so se vojskovali nemški delodajalci; zoper škotske rudarje so se pripravljali škotski kapitalisti na boj; turškim delavcem branijo turški zakonodajci organizacije, in tudi slovenski podjetniki so že več ko enkrat nastopili proti slovenskim delavcem. Kapitalisti vedo, da je vsa moč delavstva v njegovi združitvi. Torej je naravno, da razmišljajo, kako bi preprečili ali pa razbili delavsko slogo. Dvoje sredstev rabijo za svoj namen: Vero pa narodnost. Našli so ljudi, ki se dajo porabiti tudi za ta namen. Kaj se ne bi našlo v družbi, v kateri je kapital takorekoč vsemogoč? .. Našli so se, pa prihajajo, eni s pobožnimi, drugi z navdušenimi obrazi, pa prinašajo sladkobno-hinavske deklamacije: O krščanstvu, o zlatih nebesih, o sveti zadovoljnosti i. t. d. eni, o milem narodu, o materinskem mleku, o zibelki in grobu drugi. A kaj hočejo? Da se slovensko delavstvo ne bi združilo z italijanskim, nemško ne s češkim, poljsko ne z ruskim i. t. d. če se ne združi, se lahko reži slovenski in laški in nemški in vsak izkoriščevalec. Odkod danes moralna in materialna podpora švedskim, jutri irskim, pojutrišnjem morda slovenskim delavcem, če se gledajo delavci med seboj kakor pes in mačka? Kako naj se zanašajo danes italijanski delavci, da jih ne izdajo slovenski, a jutri slovenski, da jih ne izdajo italijanski, če so zgradili plot med seboj, pa slušajo italijanski delavci italijanske, slovenski pa slovenske — pijavke? Lopovščina se uganja z vero in z narodnostjo med slovenskim delavstvom. Toda tudi to delavstvo ni več slepo in hinavski zapeljivci si bodo opalili kremplje po zaslugi. Tržaški deželni abor. V petek je imel tržaški deželni zbor svojo drago in zadnjo sejo v tem zasedanju. Na dnevnem redu je bila edina točka in sicer overovljene de-želnozborskih volitev. Potrjene so bile vse volitve. Vladni komisar je nato odgovoril na interpelacijo dr. Rybafa in tovarišev, stavljeno v zadnji seji na namestnika princa Hohenlohe v zadevi na* trošenih žebljev po državni cesti med Sv. Križem in Nabrežino o priliki kolesarske dirke, katero je priredilo italijansko kolesarsko društvo »Liberi e forti* med Trstom in Korminom in zaradi česar so vsi italijanski listi nesramno in skrajno žaleče pisali proti Slovencem, češ, da so omenjene žeblje Slovenci nasuli. Vladni odgovor na to interpelacijo končuje tako-le: Z ozirom na izid uradne preiskave se ni zamogla oblastnija prepričati, da bi se moglo govoriti o atentatih, izvršenih od okoličanov in Kraševcev proti osebni varnosti udeležiteljev omenjene dirke. Na to so socialni demokrati vložili tri nujne predloge. S prvim so zahtevali, naj tržaški deželni zbor protestira proti obstrukciji v državnem zboru; z drugim odpravo carine na žito in krmo ter takojšni sklep trgovskih pogodb z balkanskimi državami in s tretjim predlogom so zahtevali uvedenje splošne, enake in proporcionalne volilne pravice za tržaški deželni zbor in mestni svet Za nujnost prvega predloga so glasovali le soc. dem. Druga dva predloga pa sta bila soglasno sprejeta. Švedska generalna stavka. Ge so mislili švedski kapitalisti, da bodo s svojo brutalnostjo ugnali delavce v kozji rog, kaže že prvi teden delavskega odpora, da so se temeljito zmotili. Generalna stavka je že danes bolj obširna, nego je vodstvo organizacij samo pričakovalo in posledice velikanskega boja so že na vseh koncih in krajih občutne. Ne le na gospodarskem, ampak tudi na političnem polju je vse navskriž; vlada nima večje skrbi od delavske stavke, sam kralj je skušal posredovati in končno je mogoče, da poseže boj čez švedske meje, ako bi švedski kapitalisti resno poizkusili, oddati razna dela v tujino. Mednarodna solidarnost delavstva bi tedaj morala odgovoriti kapitalističnim spletkam ia če bo treba, se bo ta delavska vzajemnost gotovo izkazala v najsvetlejti luči. Najvažnejia poročila o gigantičnem boju javljajo: Stockholm, 9. avgusta. Vlada je izdala oklic, ki poziva obe stranki, »d storita vsa, da se spor čim prej reti. Vlada je hotela tudi posredovati, toda obe stranki sta odklonili njeno posredovanje. Slavkaiji so izrekli, da ni vlada še nikdar nastopila za delavce, temveč vselej proti n j im, vsled česar se zahvaljujejo tudi sedaj za posredovanje ministrstva. Tudi kralj sam je hotel posredovati, pa ni imel uspeha. Pripoveduje se, da je kralj očital ministra za notranje zadeve, da je vlada zakrivila sedanji položaj, ker ni posredovala v času, ko bi se bila še lahko dosegla sprava. Po mestu je razširjena vest, da je vlada podala demisijo. V vojnem ministrstvu je bila vojaška konferenca, na kateri so poveljniki čet svetovali, naj se ne rabi preveč vojaštva proti štrajka-šem, ker se ni v tem slučaju zanašati na poslušnost vojakov. Zlasti vojaki iz mest simpatizirajo s stavkarji. Ko dan j, 9. avgusta. »Socialdemokrate!* javlja, da je vodstvo stavke dobilo iz mnogih vojašnic izjave simpatij ter zatrdilo, da ne bodo vojaki na noben način nastopali z orožjem proti delavcem. Hamburg, 9. avgusta. Iz Stokholma in hi drugih velikih mest na Švedskem so dobile tu« kajšne eksportne tvrdke velika naročila za živež, zlasti za prekajeno meso, konserve, ribe, perot-nino, kruh. Po mnogih mestih v Slesviku in na Danskem so hoteli poskrbeti, da bi se pripravljal kruh za Švedsko. Hamburg, 9. avgusta. Štokholmska luka je polna angleških in nemških ladij, ki ne morejo izkrcati svojih tovorov in ne naložiti novega blaga. Štokholm, 9. avgusta. Delavska zveza je izdala razglas, v katerem naznanja, da je ravnateljstvo samo zakrivilo, da se je ustavil obrat v mestni plinarni in elektrarni; delavci so na željo stavkinega odbora delali do 4. avgusta, v četrtek so pa zahtevali, da se odstrani vojaštvo iz delavnic, ker bodo sami skrbeli za red. Ker ravnateljstvo ni storilo tega, niso delavci hoteli delati pod vojaškim in policijskim nadzorstvom. Gozdarski uslužbenci so sklenili, izročati vsak teden po eno dnevno mezdo za stavkujoče, železničarji, ki so še v službi, dajejo po 5 švedskih kron (6 K 60 vin.) na teden v stavkin sklad. Strokovne zveze po vseh deželah so naznanile, da bodo denarno podpirale švedsko stavko in so deloma že poslale večje svote v Štokholm. Dopisi. Glinen pri Ljubljani. Naši klerikalci so sila domišljavi. Menda se jim je nekaj sanjalo, pa mislijo, da so Glince klerikalne. Tako bi se moralo soditi po trapastem dopisu, ki ga je imel v soboto »Slovenec*. Dopisnika seveda poznamo. Svetujemo pa žegnanemu mazaču, naj bo malo skromnejši in previdnejši. Vzroka ima zato dovolj. Saj nas razume! Ce je, žal, tudi pri nas še nekaj ubogih na duhu, ki se dajo zlorabljati za njegove tercialske priredbe, si pa vendar ne sme domišljati, da leže kar cele Glince pred njim y prahu na trebuhu. Svetovali bi mu pred vsem, naj pusti politiko pri miru. Kdor se hoče baviti z njo, mora kaj znati; kdor je tak nevednež kakor dopisun, naj pa ne nosi svoje duševne ubožnosti na soince. Pa kaj čveka zopet o veri P Kaj misli, da se ne pozna njegovo jezuitarstvo P Kaj se je na glinškera shodu govorilo o veri? Ali je meso in moka vera? Seveda, če stoji sveti mazač na stališču, da je, potem se marsikaj razume. Pa še nekaj. Blagoslovljeni kristjan žuga v svojem, po rokovnjaštvu dišečem dopisu; pravi če bi bili njegovi backi vedeli za shod, da bi ga bili prišli razbit. Najprej mu torej povemo, da se ne bojimo ne njega, ne njegove vojske. Drugič mu podčrtamo, da se strahopetno laže; shod je bil po Glincah splošno znan, če slučajno dopisun sam ni vedel, da bo, pa tudi ni škode. Da bi le vedno vedel za svoje opravke! Tretjič si bomo pa zapomnili njegovo krščanstvo. Shode razbijat, to bi mu dišalo, potem pa vrteti z očmi pa sladko čenčariti o krščanski ljubezni do bližnjega, kaj ne P Pa se motiš! Zapiši si za ušesa, da te spoznamo, pa bodi v bodoče bolj previden in ne kaži tako javno, kako kosmata ti je dušica. Sicer ti bo še žal. Zagorje ob Savi. Sokolski dom je dozidan, že vihrajo zastave z dograjenega poslopja. Privoščimo Sokolom vse najboljše, ker gotovo nismo sovražniki društva, dokler ne uganja političnih otročarij, na katere jih v Zagorju večkrat zapelje kak narodni voditelj. Raznaša pa se po Zagorju nekaj, česar sami radi ne verjamemo. Radi tega si dovolimo vprašati gospode, če je stvar resnična. Gospod Mihelčič je pripovedoval, da so bili Sokoli pri ujem, da bi jim posodil denarja. Gosp. Mihelčič pa, ker je Nemec, jim je baje dejal, da se denar dobi, ali vknjižen mora biti na prvem mestu in na sokolskem domu morajo napraviti nemški napis. Ne omenjamo to radi tega, da bi se čudili, ker so se obrnili po denar k človeku, ki ga ima, če je prav Nemec, čudimo se le, ker so prodajali svojo bahavost celo leto, pripovedujoč, da lete tisočaki s Češkega, Moravskega in iz drugih slovanskih krajev, obenem pa, da so podarili material za stavbo zagorski narodnjaki, tako da bo stavba, ko bo dodelana, popolnoma plačana. Sedaj pa hodijo k svojemu največjemu sovražniku beračit? To je zanimivo, zato naj pa vendar pojasnijo stvar v .Slovenskem Narodu*, v katerem vsak teden po parkrat posebno napadajo socialne demokrate in privatne osebe. Tolmin. V zadnji dopis iz Tolmina se je vrinila mala, a neljuba tiskovna pomota. Rečeno je, da delajo delavci v mizarski tovarni ob 6. do 8., kar je treba popraviti tako, da delajo od 6. zjutraj do 6. zvečer, kar je itak več ko preveč. Kar se tiče plačevanja v bolniško blagajno, se je doslej oglasilo 16 delavcev, ki so plačevali po 60 in po 66 vinarjev, eden celo po 1 K 20 vin. Še dosti jih je pa, ki se boje povedati, koliko da plačujejo, iz strahu, da bi bili odpuščeni. Tega strahu se morajo otresti, zakaj drugače bodo vedno podjetniki lahko ravnali z delavci, kakor bodo hoteli. Ob tej prilila moramo pribiti še neko nasramnost, ki se razširja med delavci od strani ravnateljstva; pripoveduje se namreč, da plačuje bolniška blagajna po 6, ne pa po 20 tednov bolniške podpore. To je nesramnost, ki je podobna slepariji. Tolminskim delavcem naj torej sluti na znanje, da plačuje bol« niška blagajna v Gorici svojim članom do 20 tednov po 1 K 20 vin. na dan bolniške podpore, delavci pa imajo plačevati po 30 vin. na teden. To je resnica in nič druzega. Obenem še povemo, da je bolniška blagajna sporočila, da izda v najkrajšem času pravila v slovenskem jeziku, da se bo vsak član lahko sam poučil o svojih dolžnostih in pravicah. Ajdovščina. Vse narodnjaško časopisje poje hvalo in slavo N. D. O., češ, kakšno zmago je priborila delavcem v Ajdovščini. Človeka pa grabi jeza, ko vidi, kakšno hinaščino se vganja s to nesrečno stavko, v katero so nas častihlepni tržaški vodje tako po neumnem zapeljali in s kakšno hinavščino se trobi o »zmagi*, katere ni nikjer. Zakaj ne pove to časopisje po pravici, ob kakšnih pogojih se je stavka končala P Mi ne vemo o vspehih nič druzega kakor tistih pet odstotkov letne doklade, ki bi jih bili lahko dobili že prvi teden in pa, da je bilo še nekaj na papirju, kar pa, žal, še tam ne ostane. Na papirju je bilo, da se delavci radi znanega izgreda ne bodo sod-nijsko preganjali. Odkritosrčno povedano je bil ta pogoj glavni razlog, da se je delavstvo vdalo brez vsakega dobička. In tudi to je bila prazna pena, Zakaj že danes je okrog sedemdeset delavcev v sodnijski preiskavi zaradi škode, napravljene v tovarni in bojimo se, da bodo drago plačali to .zmago*! Kakšne garancije so preskrbeli vodje stavke, da se izpolnijo obljube? Da — s stavko so se spravili v zagato, iz katere niso vedeli izhoda in tedaj jim je bila edina skrb, da se stavka konča in da se sami rešijo sitnih opravkov. Kaj bo z delavci, jim je bila zadnja briga. Sedaj so sc začele ajdovskim delavcem odpirati oči in izprevideli so, kam jih je pripravila N. D. O. Ajdovski delavec. Podgora, Zmagoslavni pohod goriške in tržaške HgO k nam, ki so ga napovedovali narodnjaški listi že ves teden, se je izpremenil v preveselo burko. Naši sodrugi so poskrbeli s svojo mnogoštevilno prisotnostjo, da predsedniku goriške H, O in delegatom tržaške centrale na shodu ni bilo dolgočasno. In v resnici toliko zabave in smeha še nismo doživeli na nobeni komedijantski predstavi, ki jih prireja H,O po deželi. Shod je otvoril nek delegat tržaške centrale in meninič tebinič pozval sodruga dr. Dermoto, naj mu odgovori na vprašanja, zakaj je pisal v »Rdeči Prapor* o ajdovskem štrajku in kaj da je socialna demokracija in socializem P Naši sodrugi, ki so lepo v sredo dejali peščico pristašev H,0, prišedših iz Gorice, so zahtevali volitev predsednika, kajti sklican da je bil javen shod, ne pa društven javni shod. Dolgo ni šlo to sklicateljem shoda v glavo, a sodrugi-delavci so končno vendarle dopovedali juristu Knafliču, kaj zakon zahteva. Za predsednika je bil med navdušenim ploskanjem in pozdravljanjem izvoljen sodrug dr. Dermota. Ta je v svojem pozdravnem govoru ožigosal po zaslugi brezprimerno nesramnost goriške HaO, ki je sklicuje ta shod, natisnila tudi plakate in letake, na katerih se ni določil niti čas pričetka shoda, niti predmet razpravljanja, pač pa se je drznila na povabilih naznanjati kot govornika, ki se udeležita diskusije, tudi sodr. Dermoto in Pete-jana, dasi niso nasprotniki nobenega obvestili o shodu in napovedani diskusiji. Namen tega manevra je bil prozoren: onemogočiti udeležitev dr. Dermoti in Petejanu, potem bi pa H, O trobila na vso sapo, da sta se onadva zbala diškusije — s Knafličem in dr. Mandičem! — Shod H* O se je torej vršil po milosti in pod predsedstvom soc. demokracije. Vkljub pozivu so voditelji H,O dolgo niso mogli osrčiti, da bi pričeli diskusijo, katero so oznanjali na plakatih. Naposled se je udal predsednik goriške H,O in začel pripovedovati, zakaj se je HaO ločila od socialne demokracije! Ostro je obsojal zlasti liberalne stranke na Slovenskem, češ, te so samo »oni kontigent naroda, ki dela za svoj žep*. (Samo če bo «Soča» zadovoljna s to trditvijo!) Socialna demokracija je delavstvo vrgla »le* v politično življenje in mu ustanovila »le* strokovno organizacijo. Socialisti »izsesavajo* s svojo mednarodno organizacijo proletarski razred skozi eno mrežo. Tudi HaO je mednarodna, ampak izvršuje mednarodnost drugače nego socialna demokracija. H,O razumeva narodnost tako kakor meščanski sloji. H,0 je strokovna organizacija; osnovati se hoče kot »separatistična organizacija internacionale*. Končno očita socialni demokraciji, da njeni listi zasmehljivo pišejo o narodnosti na-rodnjakatjev, in citira »Prdvo Lidu», češ, češki socialni demokratje naj bodo vzgled jugoslovanskim sodrugom, pa bo mir. — Kakor je videti, je sodr. Petejan imel prav prijetno stališče, ko je mrcvaril ubogi »govor* predsednika goriške HsO. Nato je govoril v polomljeni slovenščini tov. Skaldk iz Trsta; misleč, da nikogar ni, ki bi ga kontroliral, si je pa dovoljeval največje neresnice o češki socialni demokraciji, katero je prav tako v nič deval, kakor jo je Knaflč »/* 1116 Preje v nebo povzdigoval. — Sodrug dr. Dermota je imel veliko zabavo, ko je razcefral govora obeh zastopnikov H,0. Smehu med poslušalci ni bilo konca. Za vsak medklic, ki sta ga napravila nasprotnika, ju je takoj pobil. Slekel je narodnjaške lažnjivosti do nagega. In kar se je potem videlo na HaO, je bilo grdo. Sledila je še cela vrsta replik in duplik — a zaman je bilo vse prizadevanje H|0, da bi jo kdo smatral za pošteno in resno organizacijo. Prosim, če predsednik goriške H,O z Vso resnobo trdi, da dobe italijanski regnicoli v Trstu v enem letu volilno pravico za naš državni zbor, — kdo naj še resen ostane P Spoznali pa smo način, kako nastopajo voditelji HaO: z brezprimerno drznostjo in ignoranco. Sproti smo si zapisovali značilnejše trditve zastopnikov H,0, in sproti sta jih utajila, ko sta videla, kako so neumne. Knaflič si ne ve drugače pomagati, pa sedaj v Soči grozi, da bo tožil. Naj! Potem bo šele prav izvedel, kakšen je Hjegov značaj! — Shod je trajal 21/* ure in je izvrstno izpodnesel tla vsem nakanam H,0 v Podgori. Ko so odhajali nasprotniki s shoda, je prišel baš nek lajnar in jim zalajnal — marseljezo. In še groša mu niso dali... Greta pri Trata. Odbor, ki ima nalogo, ustanoviti krajno organizacijo jugoslovanske socialno-demokratične stranke na Greti, je priredil v nedeljo, 1. avgusta v hotelu »Olimpia* veliko vrtno veselico, ki je v vsakem oziru krasno vspela. Prireditelji so pokazali toliko iznajdljivosti, da je bil vrt kar prečaran in Hi bilo zabavam ne konca ne kraja. Prav dobro je igrala nabrežinska godba, pela pa sta imenitno slovenski in italijanski zbor. Ves čas je bilo na veseličnem prostoru vse živo, zvečer se je pa še ob beneški razsvetljavi vprizo-ril vesel ples. Čistega dobička je bilo 162 K 78 vin., ki se je v enakih delih izročil listu »Lavoratore* in društvu »Ljudski oder*. — V četrtek, 12. L m., je na Greti sestanek sodrugov za ustanovitev krajne organizacije. Sv. Ivan pri Tritn. V soboto, 8. L m. je bil pri nas sestanek, na katerem je sodrug Regent prečital in pojasnil pravila »Delavskega izobraževalnega društva pri Sv. Ivanu*. Pravila so se soglasno sprejela. Pripravljalni odbor je uredil vse potrebno za ustanovitev društva; knjigovodstvo že funkcionira, izkaznice se tiskajo in člaui se sprejemajo. Sodrugi, ki se niso vdeležili dosedanjih zborovanj in bi radi pristopili, se lahko oglasijo pri pripravljalnem odboru, ki je vsak večer od 7. do 9. na razpolago v gostilni Gec. Shodi. Podova na Št a j erskem. V nedeljo, 15. t. m., je v Podovi javen ljudski shod, na katerem bo govoril sodrug Kit ek o novih davkih in o za-ključenju državnega zbora s posebnim ozirom na Slovence. Po Goriškem so imele zaupne shode krajne organizacije v Mirnu v pondeljek, dne 2. avgusta, v S ovo lnjah v soboto 7. avgusta, ter v Dobravljah v nedeljo 8. avgusta. Na vseh teh shodih je poročal sodrug Petejan iz Gorice o sklepih deželne organizacije; zlasti se je bavil z organizacijo stranke in s kolportažo tiska. Razgovor je bil tudi o pripravah za deželnozborske volitve, o pregledavanju volilnih imenikov, o razširjenju volilnega odbora zaradi lažje agitacije. Povsod so se volili krajni odbori. Na vseh teh shodih se je pokazalo, da se je delavsko ljudstvo po Goriškem resno začelo zanimati za svojo organizacijo in za pravo izobrazbo. Vspeh ne bo izostal. Domače vesti. — Nadomestna volitev v Trsta. Notranje ministrstvo je odredilo, da se ima vršiti nadomestna volitev mesto odstopivšega državnozborskega poslanca Pagninija za III. mestni volilni okraj v Trstu, ki obsega staro Barjero in Kjadiza dne 14. novembra t. 1., a eventualna ožja volitev dne 21. novembra. — Okrajna bolnllka blagajna v Gorici je bila leta in leta v rokah italijanskih liberalcev, ki so jo upravljali po svoje, namreč gospodarsko brez ozira na interese delavcev, narodno pa brez obzira na Slovence. Toda vsa dolga leta ni prišlo slovenskim narodnjakom na misel, da bi bili kaj pogledali blagajni za kulise, ali da bi se bili sploh zmenili zanjo. A začela se je, kakor povsod, razvijati socialno-demokratična delavska organizacija tudi na Goriškem in pri zadnjih volitvah je prišla uprava v delavske roke. Leto dni delujejo zdaj socialni demokratje v blagajni in v tem času se je kar naenkrat zbudilo zanimanje narodnjakaijev za zavod, o katerem so prej komaj vedeli, da je na svetu. Odkar je uprava v delavskih rokah, se zaletava narodnjaško časopisje vanjo in prav zdaj je v nemilosti pri tržaški »Edinosti*, ki tarna, da ni pri blagajni vse tako slovensko, kakor bi hotela tetka. Ljubezen, ki se je tako pozno porodila, je pač sumljiva. Da se vidi, kako (Utemeljena* je tetkina kritika, je treba povedati, da je bilo občnemu zboru blagajne dne 1. avgusta predloženo poročilo, i* katerega se razvidi, da je prvo leto, odkar je v socialističnih rokah, prihranila nad 4000 kron r=xinacjmafl I i losipina Herrisch § ©Ljubljana, Židovske ulice 7® @ priporoča svojo bogato zalogo moških, V H ženskih in otročJUi čevljev, gamaše @ itd. najnovejše oblike, zelo trpežne £ «w in elegantne fazone. ® Zunanja naročila točno. 14—19 » Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnon‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—27 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnllold- ovratniki, prsa in manšete. pnip-m-mr Nizke Cene rr-rimn Nizke cene! Velika suknena zaloga 1 Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri 52-37 sv. Cirilu in Metodu Ejubijasa, litigerjtVc nlice J. 1tt Klobuke, cilindre v Hajnovejših fagonah in v vOpivO velikih izberah priporoča JVan Sol(li, Cjnbljaa 8 Pod Trančo štev. 2. 52-31 Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošča s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkožtne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1 52—39 Telefon it. 177 52—18 L. Tomažič zaloga piva vpojni .. .. - ■ i. Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : deško pivo : MU i Naznanilo. Vodstvo »Pogrebnega društva uslužbencev c. kr. državne, c. kr. priv. lužne železnice in c. kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljani naznanja, da je spremenilo svoja pravila v toliko, da je odslej omogočen vstop vsem državnim uslužbencem ter se glasi: »Pogrebno društvo železniških in državnih uslužbencev v Ljubljanici ter prične svoje poslovanje po izvanrednem občnem zboru,"ki bo prihodnji teden. Novi člani se sprejmejo do otvoritve lastne pišarne vsako sredo in soboto od 5. do 8. ure zvečer v gostilni »International" na Resljevi cesti št. 22, kjer se istočasno podajajo tudi potrebna pojasnila. :: Interesenti naj blagovolijo to vzeti na znanje. LJUBLJANA, meseca avgusta 1909. . . ...?a tašiveno vodsiv.: Josip Pelnc, predsednik, Resljeva cesla fa 22. T«i«fon fttsv. 188i Delniška družba združenih pivovaron Žalec in Laški trg v Cjubljani Telefon itev. 168. priporoča tvoji Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. =~ ............. ZALOGA V SPODNJI SlSKI. Ttsfcl Iv. g**?!*! f HtSUlR*