25. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. febrnvarja. XXAr. leto, 1892. za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden e na dom računa se po 10 kr lahaia vsak dan ive«er, irimti nedelje in praznike,'ter velja po poŠti prejeman aa avstro-ogerake dežele aa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., mesec 1 Bld 40 kr — Za Ljnbliano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za. pošiljanj ™ * ' na mesec, \>o 30 kr. za fletrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina inaaa. Za, oznanila plaCnie se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt veCkrat tiska. Dopiai naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah St. 1*2. piv {.i Dopiai naj „~ t Upravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne Btvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v sredo dne 3. februvarja 1892. Vabilo na naročbo. Nlavno p. n. občinstvo nljudno vabimo na nov«* usro(bo, stare gospode naročnike psi, katerim J« potekla koncem meneča naročnina, prosimo, tla jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha In tla dohe vse številke. #1 SLOVENSKI NAROD ii velja a* L|afcljaaske naročnike brea poftllja- nfa na tlom: Vae leto . . . gld.18*-— I Četrt leta . . gld. 8*80 Pol leta ... ,, 6*501 Jeden mesec. ,, 1*10 Za pošiljanje na dom ae računa lO kr. na mesec, SO kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti veljat Vae leto . . . gld. 15-— I Četrt leta . . . hI d. 4* — Pol leta ... 8*—I Jedea mesec . l-lo jpaj"" Naročaje se lahko a vsakim dnevom* a h kratu ae mora poslati tudi naročnina* drugače ■e ae oziramo na dotično naročilo* Upravništvo »Slovenskega Naroda". Volitve na Ogerskem. Končni izid državnozborskib volitev ogerakih dal se bode določiti stoprav doć 6. februvarja, a vzlic temu si moremo že danes narediti pristno sliko o numeričnem razmerji mej pogumnimi v državnem zboru zastopanimi strankami. Kar so prorokovali ogerske razmere poznavajoči novinarji, obistinilo se je večinoma; privrženci grofa Szapary-ja imeli bodo v državnem zboru veliko večino, skoro tolikšno, kakor so jo imeli prej, akopram so v volilni borbi propadli baš nekateri najodličnejši njenih pristašev. Vsega vkupe izgubila bode liberalna vladua stranka kakih dvajset mandatov. To gotovo ni mnogo, ali za vladajočo stranko je i to hud udarec, zakaj splošno se je sodilo, da bodo te volitve opozicijske stranke uničile. Vladni privrženci storili so vse, kar mogoče, da oškodijo nasprotnike. Zlasti in upravičeno očitalo se je opoziciji, da je s pomočjo obstrukcije in prostih škandalov ovirala uspešno delovanje parlamenta. Toda madjarskih volilcev se to očitanje ni prijelo, dočim je opozicija pridobila mnogo privržencev že g tem, da je na svojo zastavo zapisala geslo: Boj proti podržavljenju uprave. Na čelu tistih, ki ae protivijo podržavljenju uprave, stoji grof Apponvi, katerega prizadevanja o teh volitvah niso tako brezuspešna, kakor je to napovedovalo. Vzlic temu, da se vrše volitve o slabem času, ker mnogi volilci vsled zime ne pridejo na volišče, pridobila je narodna stranka, kakor se imenuje Apponvi jeva frankcija, lepo število mandatov in bode v novem državnem zboru vladi še bolj nevarna nasprotnica kakor ji je bila dosihdob. Pozornosti vredno je tudi to, da bo pri teh volitvah v nekaterih krajih katoliški elementi nastopili samostojno. Čuditi ae temu ni, zakaj konservativni elementi doslej niso sploh niti zastopani bili. Vse ogerske parlamentarne frakcije so liberalne, in nebena ni čutila potrebe poganjati se za konservativne idejo. Zdaj pa bo se katoliški konservativci postavili na svoje noge iu začeli se boriti zlasti proti ožjim somišljenikom bivšega ministerskega predsednika Tisze. Katoliki ogeraki očitajo Tiszi in njegovim naslednikom, da se ne zmenijo za katoliške interese in glede kalvinca Tisze je to očitanje deloma tudi utemeljeno.- Prva posledica tega potopauja katoliških elementov je to, da so nekateri naj odličnejši in najstarejši Člani liberalne stranke izgubli svoje mandate. Ogerskih katoličanov pa v tem boju ne vodijo škofje — v nekaterih okrajih propadli so celo kandidatje novega primasa iu sicer vsled odpora katoliške frakcije — nego zgol nižja duhovščina, a uspeli nje je večji nego se sodi, kajti mnogi liberalni poslanci zagotovili so si izvolitev s tem, da so podpisali poseben revers v katerem obečajo, da bodo branili katoliško stališče, ako bi vlada hotela rešiti kako cerkveno - politiško zadevo v zmislu, duhovščini neugodnem. Slovanom ogerskim niso te volitve nič koristile. Siromašni Slovaki niti na volišče niso prišli in tako zastopajo njih narodne in gospodarske interese sami vladi udani Madjari. Takisto kakor Slovakom godi se tudi ogerskim Busom, kateri nimajo ni jednega zastopnika, dočim so poslali Srbi sicer nekaj svojih rojakov v Budimpešto ali take, da bodo hodili z vlado čez drn in Btrn. GloJe Ru-munov se je svoječasno govorilo, da se bodo ob volitvah zjedinili s Koisuthovo stranko. To se ni zgodilo. Ilumuni razglasili so oficijelno, da bodo tudi nadalje še tirali pasivno opozicijo in se tega tudi držali. Le ondu, kjer so imeli toliko moči, da so mogli odločilno poseči v volitev, ondu so nastopili in glasovali za opozicijske kandidate. Erdeljski Saksonci volili so na podlagi posebnega kompromisa sicer Btaro svoje poslance, a ti bodo odslej podpirali madjarsko vlado tako vstrajno kakor jo — Žal — podpirajo hrvatski zastopniki. Omeniti je še nekaj; vlada grofa Szaparvja se pri teh volitvah ni posluževala vseh tistih sredstev, s katerimi si je navadno pomagal oče volilne korupcije ogerske, Tisza Kalman. Vladni organi pritiskali in uplivali so tudi sedaj kar najbolj mogoče, a pravici vender niso tako naravnost v obraz bfli, nego se je to delalo za časa Tisze. Ogerska vlada si torej s tem, da je razpustila po zimi državni zbor in da so se po zimi vršile nove volitve, ni dosti pomagala; tudi v novi zbornici nasprotovali jej bodo oni isti elementi, kateri so ji že prej grenili življenje. Opozicija sicer ni tako močna, da bi mogla vlado ovreči, dovolj je pa močna, da ovira plodonosno iu uspešno delovanje in ker vrh tega ne bode posebno izbirljiva glede sredstev, smeti je refci, da čakajo vlado hude in nevarne parlamentarne borbe, in da z velikimi svojimi reformami bržkone niti na dan ne bode stopila. Državni zbor. Na Dunaji 29. januvarja. Obravnava o preustroju pravoslavnih naukov se je precej oživila sosebno v včerajšnji seji sta govora dr. Ilerolda in dr. Ferjanuiča vzbudila občo pozornost. Oba sta marsikako koristno zrno v obče pobrala in je izluščila, na to bo pa na narodno polje podala in v jednako taktnem, mirnem kakor odločnem govoru vladnemu zastopniku povedala, kaj želita naroda, češki in slovenski, kaj jima je potrebno. Istinito, ako so bila že zdavna sloven-ska predavanja na pravoslavnih iakultetah v Uradci in v Ljubljani mogoča, mogoča so tudi danes, tem LISTEK. Iz dijaških let. (.Črtica.) Sprehajajoč se nekega dne minule zime po mestu L, prišel sem slučajno na drsališče. Postojim malo, da se nasladim, gledaje različni svet, kako se drsa, rekel bi, za stavo. Prime me želja, da se tudi jaz pomešam mej drsalce, kar mi nehote pride na um usoda prijatelja mojega Ivana Markozića. ■ ' .uji ai&1 rwi ti ,}i»#i.r .-;!•. •'-! i»1 [au .odbovou t;x * Bilo je leta 188* v zimskem tečaju, tedaj sem bil v osmem gimnzijskem razredu v mestu K. Razven drugih bil ml je sošolec tudi Ivan, čil mladenič, srednje postave, vesele naravi in Šaljivec na glasu. Ker po zimi zunaj ni bolje zabave nego na ledu, gojili smo jo zato tudi mi prav pridno. Drsali smo se, da je bilo veselje. Tako smo prebili zadnje dni božičnih počitnic skoro izključno na ledu. Spominjam se, kakor da je danes, bilo je tretji božični dan, ko je veselo društvo mojih prijateljev na čelu jim Ivan, z drsalkami v rokah, privrelo v moj j sobo. Prišli so, da grem ž njimi na led. Znajoč, da me ne bodo na miru pustili, nisem mogel drugega storiti, nego da se odzovem pozivu. Vzamem drsalke pa bajd ž njimi. Ta dan svirala je godba na drsališči in ljudi je bilo vse polno. Meni to drenjanje ni posebno ugajalo, zato sem raje gledal, kakor da bi se bit drsal. No, to Ivanu ni bilo povšeči, pride k meni ter ine nugovarja, da si pričvrstim drsul'ie, češ, da me bode soznanil z neko krasotico prve vrste — kakor je on navadno rekel — z Matildo Joukičevo iz M., prijateljico Anke Paviovičeve. — Kje je? uprašam ga, ko v tem hipu švig-neti mimo naju Anka in ona, držeč se za roke. — Ali je ta V — Da, ta je. Ker sem bil z Anko dobro znan, odletela sva s prijateljem, držeč se za roke, proti Anki in prijateljici njeni ter sem se seznani ž njo Da smo se potem zabavali v kolikor je na drsališči mogoče, mislim, ni potrebno, da pripovedujem. Prihodnje dni nismo niti jednega izpustili, da ne bi bili na ledu. Morali smo tako, ker nam je Ivanova volja bila sveta, a Ivan naš mili prijatelj. Tu smo sedaj zabavali Ankino prijateljico, da se ne potoži na K—fike dijake, posebno Ivan se ni ločil od nje. Bila mu je všeč. B ižičui prazniki so minuli in mi smo se zbrali zdravi in veseli v šoli, samo Ivan bU jo nekako spremenjen. Lice sicer rudeče mu jo obledelo, a ona prirojena veseloBt izginila je vidoma. Sošolci, ki so bili v božiču doma, niso se mogli dosti načuditi Ivanovi premembi, nasprotno pa mi tega uismo toliko opazili, ker nam je bil vedno pred očmi, a vsejedno smo zapazili tudi mi njegovo molčljivoat. Jaz, kot njegov najbolji prijatelj, predlagam, da se popoludne (predavanja ni bilo) vsi sestanemo na ledu, po večerji pa, da stopimo h „Kraljevicu Marku" na „čašo razgovora", ne bi li tako Ivana malo razvedrili. Moj predlog bil je jeduoglasno) vsprejet, posebno kar se tiče druge točke. Rečeno, storjeno. Komaj je Štiri odbilo, ponesli smo knjigo domov, potem pa drsalke v roko in brzo na led. II izume se, da tudi ta dun nismi bili tamkaj sami. Bilo je slauih in neslanih, bila je tudi Anka Pavlovičeva, a njene prijateljice ni bilo. Opuzivši to Ivan ter poizvedb natančneje pri Anki, pride k meni iu reče mi bolestno: odšla je. Na to odpne drsalke in odide. Zaman sem klical za njim, da bi počakal, ker mu imam nekaj povedati; ni me poslušal. Zaljubljen je, pomislim pri Bebi, a matura bolj, ko ae je slovensko pravništvo pomnožilo tudi po Številu in v znanostih in bi izpolnitev te zahteve ne bila nemogoča. Ob uri pred poludnevom otvoril je pred- sednik dr. S molk a 105. sejo tekočega zasedanja. Na dnevnem redu seje stalo je nadaljevanje obravnave o novem zakonskem načrtu pravoslovnih ukov. Pričel je obravnavo včeraj kot glavni govornik proti: dr. II ero l d, vodja mladočeške parlamentarne komisije. V izbornem govoru ustavlja se izvedbi predloženega zakon«. Obvezni kolegij samskega prava vidi se mu nepotreben in to le vsled političnega toka današnjega. To kaže že, da se je nemJko pravo le todaj uvajalo po naših vseučiliščih, kadar je bilo treba zagovarjati nemške interese. A tudi avstrijske pravne in državne povestnice ni, kajti „Avstrija" ne obstoji več in ime nima niti naroduo- uiti državo-pravnega pomena. Sedaj imamo jedino avstro-ogersko monarhijo, oziroma našo skupino v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel. Kadi posebnega razvoja dežel te skupine tudi njihovo pravo ni razcvelo jednako in poučevanje avstrijske pravne zgodovine bi bilo zopet državo-pravna fikcija, katere Bmer hoče osredotočiti na?o skupino. Pač pa so se v iftti potom državopravnega obstanka izcimila državna prava mej njimi tudi češko. K idi tega bi bilo pa umestno, da se na obeh vseučiliščih na Češkem poučuje čeSko zasebno in državno pravo kot obligatna predmeta. Prepričnn je, da sedanja učua uprava tega ne bode izvela, radi tega Češka stranka ne spremlja s posebnim zanimanjem in veseljem obravnav novega načrta. Avstrijska vseučilišča naj ne kažejo nemškega lica, marveč tako, kakoršno zahtevajo naše razmero in jedinost dežel, oziroma kraljestva češkega. Glavni govornik za, dr. Jaques, meni, da se je doslej pokazalo Bilo veliko posebnih misel in želj, a nikake jednute. Ugovarja dr. Heroldu in ga skuša zavrniti, navajajoč, da je češko pravo stanovsko. Sicer pa priznava vsa načela, le da se izvedo v primerni meri. Poročevalec Menger izjavi koncem glavne obravnave, da bo mu vidi, da je vlada v zakonskem načrtu pravo zadela, kajti isti se giblje ravno v sredini mej posamuimi skrajnimi načrti. Konečno omenja, da se rabi beseda „Avstrija" za skupino tostrauskih kraljestev in dežel. Nato preide zbornica v podrobno obravnavo. K § 1. oglasi se posl. Kajzl in omeni, da se glede rigoroz in doktorata ničesar ne omenja in to znači napačno pomanjkljivost načrta. Lažje bi bilo, da se prepusti uravnavu državnih izpitov določilom potoin uprave, nego uravnava rigoroz. ker to zahteva tudi § 11. državnega osnovnega zakona. Opravičuje pa njegovo zahtevo tudi istina, da so rigorozi ostrejši nego državni izpiti. Z rigorozi, oziroma z doktoratom zvezana so tudi politična prava in cela zadeva je tolike važnosti, da stavi predlog, naj se urine določba, katera zahteva uravnavo potrebnih korakov v dosego doktorata potom posebnega zakona. Minister Gautsch se protivi temu iu meni, da bode važnost državnih izpitov v prihodnje vae drugačna, ker bodo potrebni, da človek postane uradnik, doktorat pa bode potreben le učenjakom. Sicer se tudi v bodočnosti ne bodo zmanjšala prava, katera so zvezana z doktoratom. Naš poslanec dr. Ferjančič izjavi, da se mu vidi u vedenje1 avstrijske državne povestnice mesto nemške popolnem utemeljeno. Ve, da kakor vsaka pravna poveatnica tudi nemška upliva na uk dobro, a vsakdo je te iz gimnazije s seboj donesel toliko znanja nemške povestnice, da bode umel pred* našalca nemškega prava, mej tem, ko je pri avstrijski zgodovini stvar nasprotna. Z uvedenjem avstrijske povestnice bodo se avstrijski uki po avstrijčili. Vidi se mu tudi načrt v tretjem in petem tečaju dober, ker se bode odredilo v bodoče več prostora upravnemu pouku in uprašanjem, ki se tičejo socijalnega življenja in njegove redit ve. Seveda prašati pa je pri tem, bodo li potomci i boljši pravniki postali potom tega načrta. Zakonski načrt glede priprave sodiškemu izpitu pa zahteva v nekaterih slučajih preveč. Pri sodiškib dvorih ni možno nadaljevati pravoslovnih vaj s pripravniki, to spada v področje vseučilišč. V zadostno kakovost pravnika pa spada tudi jezikovna zmožnost. Jugoslovanom se na nobenem avstrijskem vseučilišči ne daje priložnost naobraziti se o pravnih pojmih v svojem jeziku. Naučni minister trdi, da ni docentov, govornik pa ve, da bi se že našli, ko bi se napovedala predavanja v slovenskem jeziku. Ker predloženi načrt ne prejudikuje potrebam slovenskega ljudstva, glasoval bode zanj. Na predlog poročevalca Menger-ja se § 1 vsprejme brez premene. K § 2. oglasi se proti posl. Jaques, ki se obrača proti določbi, da ima naučni minister ločiti v koliko se vračuna čas pouka na druzih fakultah, ker se mu vidi to nevarno, oziroma škodljivo do-tičnikom, katere bi ta določba zadela. Ž^li zatorej odgovora ministrovega v tej zadevi. Obravnava se na to prekine in seja zakonca ob 3'/* uri popoludne. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. februvarja. Drsa v ni »bor* Razprava o učnem redu za pravnike še ni Končana, kajti tudi v specijalni debati pride na razgovor mnogo načelnovaSnih stvarij. Posl. dr. La-ginja je zahteval, naj se pravnoveljavno pripoznajo na vseučilišču v Zagrebu zvršene pravnozgodovinske studije in pravnozgodovinski izpit tuzeincev, a posl. dr. Ferjančič je ponovil staro in že mnogekrate izrečeno željo Slovencev, naj bi se na Graški univerzi kak učni predmet učil v slovenskem jeziku. Iskreni in za blaginjo naroda slovenskega vedno uneti gospod minister Gautsch protivit ae je tema predlogoma jako odločno, tako da ni nikake nade, da bi ustregel želji miši. I*ttnktacije. Broški „Hlas" poroča, da sta glede delitve okrajev na Češkem konferirala posl. Plener in princ Sehvvarzenberg ter da je slednji zahteval, naj se pred vrati; jo li ponorel — minula ga bode ljubezen, ko 8e bode znojil pred zelenim atolom. Tudi jaz sem se bitro nasitil drsanja, vedno misleč na Ivana. Ta dan ustavili Brno nenavadno hitro drsališče. Zvečer h „Kraljevicu Marku", bila je lozinka in razšli smo se. Po večerji sem šel k Ivanu, da ga povabim, a nisem ga našel doma. Niti ni prišel z drsališča, kamor je odšel, rekla mi je njegova stara gospodinja Manda. Kje bi mogel biti? Iskati ga, toda kje? Tedaj se spomnim, da je šel on najbrže takoj z drsališča h „Kraljevicu Marku?" Nisem se varal. Gostilničar mi je rekel, da je malo poprej odšel, predno so ti prišli, pokazujoč na moje društvo, katerim sem se pridružil tudi jaz. — Koliko je popil V — E, jedeu litrček. — No, bode venier našel stanovanje. Pomirim so in zapojem jedno veselo, da je vse odmevalo. Veselju ni bilo ni kraja ni konca' Prijatelji so si doma opomogli, pa smo pili, ko da je imel biti soduji dan. Prva čez polnoč nas jo še našla, ko smo se vračali domov veselo pevajuč: 1'olag navade stare, Društvo ne sestalo j'); Bilo, no bilo na pare, Samo, da veselo je. Prihodnji dan zbrali smo se vsi s težkimi glavami v šoli. Samo jednega ni bilo — našega Ivana. Po šoli odšel sem takoj k njemu, da vidim, kaj mu je. Našel sem ga bolnega v postelji. Pripovedoval mi je, da je šel z leda takoj h „Kraljevicu Marku", od tam k „Crni Katici", odtod pa se je precej vinjen podal okolu jednajste ure proti domu. Moral se je mej potoma kje na zid prisloniti ter zadremati, ker je že tri odbilo, ko je prišel domov in posledica tega, da je mrzlica. Iz mrzlice razvila se je vročinska bolezen in v štiroajstih dneh zaprl je oči za vselej, dasi je zdravnik vse mogoče poskušal, da bi ga rešil. Spremili smo najboljšega uara druga k zadnjemu počitku. Ko me je zopet posel privel v K , izvedel sem od Anke Paviovičeve, sedaj že gospe Vukove, da se je tudi Matilda že preselila na drugi svet. Odkar je izvedela za Ivanovo smrt, venela je, dokler ni zatianila očij za vselej. Tako je menda moralo biti. — Kako lanske zime, ali ste se kaj drsali? — Ne, zaklel sem se, da ne grem na led, odkar sem izgubil svojega najboljega tovariša. D. S. Podgorec. razprava o tej zadevi preloži dotlej, da bode ves operat gotov, tako da bode češkemu deželnemu zboru mogoče kar nakrat rešiti delitev. Plener je seveda terjal, da se naj vsaj tisti operati rešijo, kateri so izgotovljeni, a princ Sehvvarzenberg odklonil je formelno to zahtevanje v imeni čeških veleposestnikov. Tisti dan bila je mej princem Schvvarsenbergom, mej češkimi veleposestniki in češkimi poslanci iz Mor a ve dolga konferencija in so vsi pritrdili kneza Schvrsrtenberga poročila glede pogovora s Plenerjem. , * Ogerske volitve. Rezultat ogerskih volitev je v glavnih točkah znan, iu sicer ni tako ugoden za vladno ali takozvano liberanlno stranko, kakor se je is začetka sodilo. Izvoljenih je doaedaj 200 liberalcev, 57 narodnjakov, 73 neodvisnjakov, 12 pristašev na pro- * gramu iz I. 1843, stoječe frakcije in 6 divjakov. Liberalna stranka dobila je doslej 36 novih okrajev, izgubila 49, tako da znaša efektivna izguba 13 mandatov. Narodnjaki pridobili so 11 mandatov več, kakor so jih imeli dozdaj, neodvisnjaki imado tudi 14 mandatov več ko prej. Ugronova stranka izgubila je 3 mandate. Nekateri liberalni poslanci voljeni so v več krajih in bodo pri novi volitvi dotični kraji gotovo prešli k opoziciji. Viiaiije države. ^Bolgarska in Rusija. Glasilo bolgarske vlade, ' v Sofiji izhajajoča „Svoboda", napada v zadnji številki rusko politiko. List očita Rusiji, da dela spletke, da prouzroča hudodelstva in da bo poslužuje najpodlejših sredstev, samo da bi uničila sedanje razmere na Bolgarskem. »Svoboda? naglasa pravico Bolgarske ekgistovati. ne da bi v to privolila Rusija in tudi proti volji te države, konečno ironizuje .Svoboda" Ruse in pravi, da mora Bolgarska biti Rusiji hvaležna zato, da ji je dokazala, da jednakost krvi in vere še ni jamstvo za iskrenost prijateljstva. Ta Članek vzbuja občno pozornost, kajti Stambulov je navadno preveč prekanjen, da bi po nepotrebnem provocira l Rusijo. Italijanski dijaki so nekaj časa sem jako razburjeni iu na vseh univerzah, v Palermu, Napolju, Rimu in Turinu so bili tako resni izgredi, da je vlada dve visoki šoli začasno že zaprla. V Napolju dal je profesor Scaduto nekemu vseučiliščniku celo zaušnico. Vladni listi trde, da je vse te izgrede prouzročila opozicija in da je dijake nalašč uabujskala proti naučneruu ministru Vrtlariju, samo da bi ga na ta način onemogočila in spravila ministorstvo v zadrego. "Pruski ttezclni »hov. Debata zaradi novega šolskega zakona traja še vedno. Nasprotniki poslali so v boj proti temu zakonu najboljšega svojega govornika posl. Vir-chowa, čegar govor je velezuamenit. Proti Vir-chowu govorilje grof Caprivi, a nifc kaj srečno. V parlamentarnih krogih sodi se splošno, da je kriza neizogibna. Nekateri listi javljajo, da se vrši na najvišjem m »stu mej posamnimi strankami hud boj in, kakor kaže, zmagal bode grof Zedlttz, naučni minister, kajti postopanje njegovo je vse bolj odločno in odbijajoče. Govori se tudi, da se je cesar izrazil jako neugodno za liberalce in kot odgovor na to kritiko pravijo ti: Tu se gre le za reakcijo ; M quel in Beningsen našla bodeta pravo pot. • Dopisi. flboi i Z DoleiiJfikefEA 29. januvarja. [Izv. dop.] Poslanec Šuklje je zagovarjal trgovinske pogodbe in tudi § 5. pogodbe z Italijo je našel pred njegovo državniško modrostjo milost in vse to radi trojne zveze, s katero baje mi Slovenci simpatizujemo. Ni mi treba poudarjati, da s takim nagovarjanjem ne more biti zadovoljen nobeden Slovenec, kateri si je ohranil prosto sodbo in kateremu ni treba misliti, kakor to zahteva Tuaffe z Gaučera in Kuen-burgom. Iz srca nam je govoril o tej zadevi posl. Pfeifer, ki je pokazal, kakšne žrtve nam nalaga trojna zveza in da sedaj ta zveza zahteva, da se uniči naša vinoreja. Danes mi ni mogoče tolmačiti, kako je mogel Šuklje v tej zadevi govoriti in sicer govoriti proti koristim svojih volilcev in v njihovo škodo, kajti vsi meščani Šukljevega volilnega okraja so večinoma vinogradniki. Ce je že mogel glasovati za pogodbe, naj bi bil glasoval, a ne tako govoril. Nehote se mi uriva misel, da je naš dični poslanec govoril, da bi si opral madež, s katerim se je omadeževal pred Taaffe-Gauč-Kuenburgom radi svojega res izvrstnega govora proti Gauču. Ne bode odveč, ako navedemo bralcem sodbo o italijanski uvoznini na vino, kakor jo je priobčil grof Teodor Latour na graščini „Runce pri Komunu" j v 4. številki strokovnega lista „Die WeinlaubeK. On piše: „Neliote se vpraša vsak: Kaj je resnica, kateri nazor je pravi? Dasi odgovorim na to vprašanje, mora nam biti jasno pred vsem: Kakšno je Dalje v prilogi. pridelovanje vina v Italiji, kakšno na Avstrijskem ? Se li more meriti naša vinoreja z vinorejo v Italiji ? Ker že pridelujem vino četrt stoletja in sicor na italijanski granici v avstrijskem primorji, poznato mi je, kako se prideluje italijansko vino. Italijansko posestvo je večinoma v rokah velikih posestnikov, katerim obdelujejo polja najemniki, „coloni" imenovani, in sicer proti temu, da imajo nekoliko dohodkov od pridelkov. „Coloni" stanujejo v hišah svojih gospodarjev in sadijo trte mej njivami v vrstah v določenih daljavah, obdelujejo jih ter dajo polovico ali dve tretjini grozdja brez vsake odškodnine svojim gospodarjem; „coloni" zmastijo tudi grozdje brez vsake odškodnine. Kar so pa „coloni" vina pridelali, vzame jim gospodar za najemnino; skratka, gospodar ima vino v kleti, ne da bi imel druge stroške, kakor polovico za porabljeno žveplo in bakreno galico. Dozdeva se mi, da vina boljši kup ni mogoče pridelovati. „Co-lono" je z malim zadovoljen, hrana mu je le polenta, prodano vino pa mora še gospodarju brezplačno izvoziti. Vprašanje nastane, kako da se ni to ceno pridelovanje še do sedaj občutilo ? Italija je imela prva pred kacimi 40 leti bolezen na grozdju, zadnja leta pa peronosporo; obe bolezni uničita vinsko letino. Trte so se zanemarjale in niso dajale nikacega dohodka. V zadnjih letih, posebno pred dvema letoma, so se pa začele splošno trte škropiti z galico. Posledica je bila, da so začeli zopet saditi trte v velikih množinah. Pridelali so tudi lansko leto čudo veliko vina. Škrop-Ijeno trte so postale zdrave, in dale bodo leto za letom več pridelkov. So pa tudi v Italiji veliki vinogradi, ki se ne obdelujelo s „coloni", vender se ne plačuje več dnine, kakor 1 frank = 43 kr. Delavci pa gredo na delo z jutranjim svitom in delajo pozno v noč. Klimatične razmere znane so vsem. Da bi trte po zimi ali spomladi pozeble, je velika izjema; pod vročim podnebjem pa dozori grozdje vsako leto. Dostavim še, da so Italijani tudi svoje kletarstvo jako povzdignili; govorilo se je še pred kratkim, da italijanska vina niso trpežna, sedaj to ni več res. Italijani znajo ravno tako z vinom ravnati, kakor kje drugje. Pričakovati nam je torej v Italiji velika množina prav dobrega vina. Vino hočejo prodati, pa kam? V deželi sami popijejo malo vina — Italija ni Francosko, kjer pijejo prebivalci sami vino. Letošnje leto prodajalo se je v Vidmu južno italijansko vino po 5—6 gld. hektoliter. Gospodje, ki so za pogodbo z Italijo, imajo še v mislih one čase, ko se je prodajalo furlansko vino v Vidmu po 30 gld. Ti časi so trajali le tako dolgo, kakor dolgo se niso znali Italijani varovati bolezni na grozdju in peronospori. Dandanes je položaj čisto drugi. Poglejmo si sedaj pridelovanje avstrijskega vina. Glavni vinorodni kraji uničeni so po ti tu i uši. Posestniki vinogradov bodo zusajali nove vinograde le v slučaju, ako bode imelo vino tako ceno, da se bode pridelovanje izplačalo. Požlahtnitev trt, prilagodenje raznih vrst, razne zemlje, vse to je še pri nas v povojih. Pomisliti je dalje, da naši delavci stanejo po 1 gld. na dan, da je dalje tudi naše podnebje tako, da pridelamo vsako desetletje komaj jedenkrat ali dvakrat izvrstno pijačo. Ali zares mislite, da bode čakal konkurent, kakor je Italija, iu da ne bode popolnoma uničila svojega konkurenta Avstrijca, kateremu so roke popolnoma zavezane, da bi se branil. Ali ni današnji trenotek jako ugoden zato, privaditi naše ljudstvo italijanskim vinom, ki se bodo v kratkem radi nizke cene popolnoma udomačila. Italijani so veli ko prebrihtni trgovci, da bi si ne izkoristili § 5. Francoska je Italiji zaprta, kam torej z vinom? Take so razmere obeh dežel. Stalna določitev uvoznine 8 gld. od hektolitra bi vsaj nekoliko branila Avstrijsko vinorejo v času, ko se je bati, da popolnoma ne opeša." Tako piše mož, kateremu so znane razmere. Sedaj pa pride slovensk poslanec vinorodnih krajev in si upa zagovarjati zloglasni § 5. Ne zadosti — za njim pridejo nekateri njegovi volilci in ga imenujejo častnim udom I Difficile est, satyram non scribere. Hvala vam poslanci, ki ste se spomnili naših teženj in ste glasovali proti § 5. Dolenjski volilci, zahtevajte, naj se opravičijo poslanci, ki so glasovali proti Vašim koristim. la Cerknice 29. januvarja. [Izv. dop.] V 19. št. „Slovenčevi" čitali smo dopis iz Cerknice, v katerem se dopisnik hvali, da prihaja v cerkniško faro skoro 00 iztisov „Domoljubu", na »Rodoljuba" je pa menda le jeden naročen. — Na to nam je izjaviti, da je v cerkniški fari več kakor jeden naročen na „Rodoljuba" in ti naročniki so vsi zavedni, inteligentni narodnjaki. Da pa število prihajajočih „Domoljubov" presega broj naročenih „Rodoljubov", je čiBto naravno, zakaj pomisliti je, da je naše ljudstvo če nevedno in duhovščini slepo udano. Če potem to ljudstvo z lece čuje toliko priporočati „Domoljuba", če duhovščina ta list tudi zunaj cerkve močno hvali, potom ui čuda, Če se kmetic celo udolži, da ubere pot pod noge proti duhovnišču ter nese one krajcarje za „Domoljuba". Sicer pa to še ne dokazuje, da je brezverec on, ki bere „Rudoljuba" in naj bi bil ta list še „liberalne j ši* in pohujšljivejši, kar pav istini ni! Marsikdo čita liste različnih strank zato, da sliši različna mnenja, pro in contra. Na tak način mu je možno pravo pogoditi v svoji sodbi Tudi Goriški dr. Mahnič čita liberalne časnike mnogih jezikov, a kdo ga bode zaradi tegu zmatral liberalcem ? 1 Jaz ne zamerim duhovščini, če dela na to, da obudi veselje do čitanja. Priporočam ji le, da bi delala tudi na to, da se pri nas ustanovi podružnica sv. Cirila iu Metoda, ali pa, da se poživi Me n i še v a k a. Po odhodu narodnega gosp. ekspozita Mateja Kljuna iz Begunj je Meniševska podružnica sv. Cirila in Metoda zuBpala do cela. Begunjski nadučitelj je sicer vse storil, kar mu je bilo možno, da bi Meniševsko podružnico sv. Cirila in Metoda zopet obudil v življenje. Pooblaščen po njenem podpredsedniku m po glavnem vodstvu v Ljubljani, povabil je vsakega uda posebej pismeno na občni zbor 15. nov. m. I. Vrhu tega dal je še pred cerkvijo nabiti lepak, ki je v toplih besedah zabil na obilo udeležbo tega zb;)ra. Toda žali izmoj 10 ustanov-nikov iu 26 letnikov so se zborov auja udeležili (čujte in strmite!) S, reci trije!. .. . Zukaj bo naše ljudstvo v obče ne more ogreti za družbo sv. Cirila in Metoda V Hočem povedati svoje mnenje brez ovinkov. Naš prosti kmet je kolikor toliko egoist, če da goldinar, hoče imeti nekaj recimo: materijalnega dobička od tega. Pri družbi sv. Mohorja dobi lepo število knjig za isto svoto. O moralnem dobičku, ki ga ima, če žrtvuje nekaj šestič za družbo sv. Cirila in Metoda, nima pravega pojma. Zakaj pa naša duhovščina ne priporoča družbe sv. Cirila in Metoda z lece vsaj vtisti meri, kakor „Domoljuba"? Tu bi bilo jako hvaležno polje za duhovščino, ako jej je res mar za prosveto ua-roda. Tristoletnica J. A. Komenskega. Letos bode preteklo 300 let, kar se je porodil najslavnejši pedagog slovanskega rodu, Jan A m o s Komenskv. Njega poznajo vsi kulturni narodi, njegova dela so preložena na vse znameni tejše jezike. Zaradi tega se bode tudi letos praznovala njemu v čast tristoletnica ne le po avstrijskih deželah, temveč tudi v inozemstvu. Osobito na češkem, kjer je mnogo učiteljskih društev po njem imenovanih, delajo se obširne priprave. Priredil bo bode tudi Koinenukvjev muzej. To nam daje priliko, da tudi slovenski učitelji pokažemo, da poznamo tega pedagogičuegu velikana. Odbor „Slovenskoga učiteljskega društva" je v svojih zadnjih sejah razpravljal to stvar in sklenil, da priredi dne 19. malega truvua t. I. (velikonočni torek) zvečer slavnost z velikim koncertom. Odbor je prepričan, da bode slovensko učiteljstvo ta sklep radostno potrdilo. Zaradi tega se nadeja, da ga bode slavno učiteljstvo pri izvršitvi tega sklepu vsestransko podpiralo. Slavnostni program za to slavnost se bode določil, kakor hitro bode odbor vstj približno vedel, na katere moči in na koliko pevk in pevcev izinej slovenskega učiteljstva smo računati za sodelovanje Drage kolegiuje in kolegil Pokažimo tu javno, kaj naš stan premore! Pokažimo z mnogobrojno udeležbo, da j e d i n o s t n o postopamo! Povzdignimo s takim postopanjem ugled učiteljskega stanul Podpisani odbor torej prosi slovenske učiteljice-pevke in učitelje-pevce, naj so člani našega društva ali ne, da mu blagoizvolijo vsaj do dne 10. s v očima t. 1. po dopisnici naznaniti, ali bodo sodelovali pri koncertu in za kateri glas naj se jim preskrbe: note. Ako hočemo dostojno nostopitt, mora nas biti mnogo, mnogo 1 Ker je treba za priprave dosti časa, mora odbor do gori imenovanega dne vedeti vsaj približno število. Torej naj nikdo ne odlaša, češ: saj se Se pozneje lahko oglasim. Oglasila naj se pošiljajo tujuiku gosp. Jakobu Furlana, učitelju v Ljubljani. V Ljubljani dne 15. januvarja 1892. Odbor „Slovenskega učiteljskega društva". Ispred sodišča.. Tiskovna pravda med. & iur. dr. Riebla proti uredniku lista „Marburger Zeitung" Maksu Besozziju in zdravniku dr. Franu Prem-schaku v Celji. V Celji, dne 24. januvarja 1892. (Konca.) Dalje konstatira iz knjige, da je dal dr. Riebl meseca novembra 1889 delavcu Ojsteršeku popolnoma pravilen recept za njegovo kožno bolezen. Kriva receptura Be je torej od dr. Necker-mana — kateri se poslovne knjige dr. Riebla gotovo ni nadejal — dr. Rieblu podložila. To se potrdi še bolj po pričah Ojsteršek in Novak. Priča Ojsteršek pravi, da je prišel v bolnišnico z receptom, katerega je dobil od dr. Riebla, tam gaje zdravil dr. Neckerman. Priča odločno zanika, da bi bil on dr. Rieblu plačal za zdravenje 3 3 gol d., ali da bi bil on dr. Neckerman u to povedal. Kako dr. Neckerman do te trditve pride, ne ve, ker je on dr. Rieblu plačal le 40 kr., v lekarni pa 2 gld. ali 2 gld. 10 kr. (Ta cena zapisana je na pravem receptu.) Priča Novak pravi, da je poBlala na p r o -t i u u in želodcu bolna res okoli sv. Ane (2G. julija) 1889 k dr. Rieblu po zdravila, ki so stale menda 1 gld. 26 kr. (na njenem receptu zapisano 1 gld. 36 kr.). Dru. Rieblu pa je plačala 40 kr. Protin ji je ostal, na želodcu je pa od takrat naprej vedno zdrava. To se popolnoma ujema s poslovno knjigo dr. Riebla. Glede krivega spričevala, ki ga je dr. Neckerman očital dr. Rieblu, dokaže se po lastni izpovedbi priče Ane Kavčevič iu po izpovedbi njenih gospodarjev baron Rothkirsch-Panten, njene tovarišice v službi, dalje po preiskavi in sodbi Gra-ških zdravnikov, da je bila Ana Kavčevič takrat, ko jo je dr. Riebel upisni kot bolno, res bolna, da je k a sijala, kri bij uvala in neprijetni duh iz ust imela. — Zvedenci Graški poleg tega potrdijo, da je bila ta oseba že prej večkrat bolna, in da sploh od p r ič pod p i san i in od dr. Riebla potrjeni s i m p t o n i d r u g i d a u p r i p r u i s k a v i po mestnih zdravnikih še niso mogli zginiti! Mnenje Graških izvedencev je, da iz vsega sledi, da dr. Riebla spričevalo ni bilo krivo. Dr. Neckerman dal je slednjič uradno v „D. Wacht" konstatirati, da jo dr. Rieblova diagnoza o „G* nickbtaiie" pri dijaku Maroltu kriva, ker te bolezni v Celji razunv jedni rodbini nikjer ni bilo. Ana M a r o 11 pove, kake simptome je bolnik imel, ravno to opisuje v svoji izpovedbi priča L l ludo vernik. Ana M aro lt še izpove, da je ona brez vednosti, ali celo prigovarjanju dr. Riebla prijavila javno zahvalo, dr. liiebl ji za 95 obiskov ni nič ob ar računil. — Mastna zdravnika hotela sta pozneje pri bolniku konstatirati tifus. Predaeduik konstatira pozneje, da se izrazi mnenju Dunajske fakultete po popisanih simptomih za „g e n i c k s t a r r e", ne pa za tifus. — (Gosp. dr. Neckerman, to vse pa ni lepo! Op. ured) Po raznih predlogih in po preči-tanji spisov prečita se mnenje D u u a j s k e me-I i c i u s k e f a k u 11 e t e, ki se izraža o celi pravdi iu o posameznih slučajih. Mnenje ostro biča sovraštvo in kruhoborstvo onib zdravnikov, kateri zavidajo veliko prakso in popularnost dr. Riebla. Ta ima svoj prvi uzrok, kakor je soditi po izpovedbah prič, v marljivosti dr. Riebla. Dalje graja dolge recepte dr. Riebla, zlasti njegove sirupe in druženje nekakih sredstev ter pristavlja, du bi se moralo po taktih dokazati, če dr. Riebl zapisuje tudi drastična sredstva „per distantiam" samo na vodo. — To bi bilo brezvestno. V posameznih zdravniških slučaiih pravi mnenje, da se dr. Rieblu ue more predbacivati zdravniške nevednosti uli s t o k o v u j a š k i h hib, — če se pa dokaže po pričah postopanje dr. Riebla proti ljudstvu, potem je res, da si ta skuša dajati neki posebni uimbus, ki ni opravičen. — Tega pa fakulteteta od daleč seveda presoditi ue more in se bodo o dokazu resnice izjavili ljudski sodniki. Predloži se na to 47 uprašanj porotnikom glede članka in posameznih točk. Slede govori: Dr. Pose ne r podpira obtožba, češ, du se nasprotnikom dr. Riebla ni posrečilo dokazati ne jednega slučaja, očitala se mu je le njegova receptura, ordiniranje „par distance" — katero izvršujejo tudi ostali zdravniki na deželi — in diagnoza po vodi. To izvrševal je pa tožnik le pri bolnih osebah ali vsaj na natančen opis ter vodo veduo veBtno iirei.skal. Dr. Posener omenja žalostnih razmer v Celji, neverjetnega uradnega spričevala dr. Neckerman«, napada, ki se je sredi obravnave pred soduijo izvršil proti dr. Rieblu, in u e r e su i č d e g a jioročevanja „D. Wachtu o tej pravdi v posebni izdaji. On kot nemški odvetnik mora iz j a viti, da take razmere u i s o n a čast mestu in stanovom. Po P/a ure trajajočem govoru predlaga obsodbo glede krivde in zanikanje uprafianj o posrečenem dokazu resnice. Dr. Kuinmer (odvetnik iz Gradca) razvija v lepodonečih ali splošnih stavkih, da se je dokaz popolnoma posrečil, da se mora s strogo razsodbo dr. Riebl kot čudežni zdravnik uničiti. Po repliki in dupliki poroča predsednik v strogo objektivnem dolgem resumeji vse za to in ono stranko ugodne okolščine s pravnim poukom Načelnik porotnikov (g. Sadnik iz Ptuja) naznani po 4 ure dolgem posvetovanji njihov izrek : V nekaterih slučajih — tako glede spričevala — zani kajo krivdo, ter odpade tudi dokaz resnice. Večinoma, posebno pa v vseh direktno in res raz-žaljivih točkah pa potrdijo uprušanje glede krivde ter zanikajo uprašanja o posrečenem dokazu resnice. Dokaz resnice se torej obtoženim v vseh točkah ni nejedenkrat posrečil! Na to objavila bq je uvodom omenjena razsodba proti uredniku Besozziju in dr. Prem B G h a k u. Domače stvari. — (O zadnji skupščini „Pravnika") dobili smo obsežno poročilo, katerega pa danes ne moremo priobčiti. K volitvam poročamo še, da sta bila pregledovalcema račuuov jednoglasno izvoljena gg. dr. Jernej Zupane, predseduik notarske zbornice, in dr. Fran M u uda, odvetnik, oba v Ljubljani. — (Slovensko gledališče ) Igra »Medved snubač" ne spada baš moj najsrečnejše proizvode ruske dramatične literature, ki ima dokaj bolj ga blaga. Tudi pri nas dosegla je včeraj le ne kako „suecč-s d' estime" a nič več. Ne povzdiguje BS nikakor nad vr.sto običajnih jednakih del, kate rih ima vsaka literatura na kupe, o literarni njimi vreduosti torej ni treba govoriti. Igralo se je po Voljno, posebno sta si prizadevala gg. Borštnik iu Sršen prav pošteno vzbujati smeh občinstva in sta ju v igri krepko poipirala g. Slavcev a in g. Danilo, vender bi pri slednjem želeli malo bolj marljivega ue »uja, ker je za gledalca res uiueuo gle dati igralca, ki se bori s svojim spominom in pobira besede za Bepetaloem. Opereta „Uzbujeni lev" predstavljala seje dovršeno, kakor zadnjikrat in nemarno ničesar dostaviti tedanji Bodbi naši. Nadejamo se, da skoro čujemo kako novo ojiereto. Gledališče bilo je le srednje obiskano, — dokaz, da tudi občinstvo želi novosti. — Juui predstav J ralu se bode znana igra „Cvrček". Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. Untopn-ua je znižana — („S lav če v" zabavni večer.) Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnji zabavni večer del. pevskega društva »Slavca" v spodnjih prostorih čitalnice. Poudarjamo pri tem, da se za ta veter neso razpošiljala posebna vabila. Občinstvo bode se brez dvoma mnogobrojno odzvalo in pokazalo tudi pri tej i>riliki svuje simpatije do zaslužnega društva. — (Umrl) je danes zjutraj za kapjo stari umirovljeni profesor GrUnvvald. — (Dolenjske železnice.) Kakor smo že naznanili, prijavila je uradna „W. Ztg." koncesijsko listino z dne IG. devnibra 1. I. za Dolenjske železnice. Koncesiiouarja knez Karol Auersperg in baron Jožef Schvvegel imata pravico graditi loko-motivno železnico kot glavno železuico druge vrste iz Ljubljane preko Grosuplja, Trebujega iu Novega mesta do Straže iu lokalno železnico iz GroHuplja v Kočevje. Zgradba se mora pričeti takoj m biti gotova najdalje v dveh letih in pol. Gotove želez-uice se imajo takaj izročiti javnemu prometu. — (Osobna vest.) Kakor jc razvidno iz inseiata v dauušuji številki, imenoval je tukajšnji generalni zastoji banke „Slavijo" gospoda Josijia Proseuca za načelnika svojemu oddelku za zavarovanje življenja in je gosp. Prosenc voditeljstvo lega pisaruičnega oddelka danes tudi že prevzel. — (V klavnici) bilo je miuoli teden komisijsko pregledovanje. Komisijo vodil je g. župan GrasSelli osebno, a udeleždi so se je tudi člani policijskega odseka iu zasto|>nik mesarske zadruge g. Kopač. Komisija ukrenila je nasvetovuti mest urinu zboru, da se takoj na spomlad napravi posebna lopa na tržišči s prašiči i u nova ledenicu, ker stara nikakor več ne zadošča, ker se v njej led prehitro stopi. — (Koncert na citra h.) Znana virtuoza g. Jot. Omu le c in njegov sin, Štajerska Slovenca, zabavala sta sinoči v apodnjih prostorih Čitalnice občinstvo z izvrstnim igranjem na citre. Kaj takega so redko čuje. trdili so veščaki, posebno pa je uga jalo igranje na citre na lok. Nikdo naj ne zamudi, da jih čuje, ker malokedaj bode imel priliko, da posluša tako izborna godca-umetnika. Krasno sta izvela potporni slovenskih pesnij. Jutri, na Svečnice dan. bodeta igrala v kolodvorski gostilni. — (Prememba posesti.) Hišo zlatarja gospoda Josipa Sjmrovica v Rožnih ulicah kupil je iz proste roke gostilničar na Bregu gospod Ivan Slobodnik za 5800 gld. — („Učiteljski Tovariš",) glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 3. številki nastopno vsebino: J. Ravnikar —Litija: Jan Amos Komenski. — Prof. Fr. Orožen; O zemljepisnem i>ouku. — J. Mam : Knjiga Slovenska. — Listek. — Naši dopisi: Iz Ljubljaue. — Iz Am-brusa. — Iz ljubljauske okolice. — S Krasa. — Društveni vestuik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — (Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami.) Na razna uprašauja naznanjamo, da je to knjižico dal natisniti deželni odbor kranjski in da se brezplačno razdeluje mej vinogradnike naše dežele. A tudi drugim deželnim odborom oziroma naročnikom ustreza rad, proti povrnitvi tiskovnih stroškov. Obrniti se je torej v tej zadevi do deželnega odbora kranjskega. — (Znižanje tovorne v o z n i n o.) O tovornih vozninah, katere so se za 1. 18(J2. za postaje c. kr. avstrijskih državnih železnic in zasebnih železnic, na katerih država izvršuje promet, znižale, in so razglašene v naredbenem listu c kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, naznanjamo to-le: Za surov bombaž je, ako se odda, oziroma plača voznine od najmanj 10.000 k0 za vozni list in voz, nadalje toda le do konca decembra 1. 1892, tovorna cena notranjega tarifa na progi iz Trsta juž. kolodvor in Reke v Ljubljano juž. kolodvor znižana od 64 kr. od 100 kg na 55 kr. in na progi iz Trsta juž. kolodvor in Reke v Ljubljano drž. kolodvor od 709 kr. od 1U0 kg istotako na 55 ur^ — (Rudo) bo pred nekaterimi tedui našli blizu Grosupljega. Prvi so jo zasedili delavci, kateri so ondu postavljali profile za Dolenjsko želez nico ter prinesli nekaj kamnov v Ljubljano. — (Bleško jezero) je vse zamrzueno in se bode podalo jutri več prijateljev drsalskega sporta na Bled. — (Najden zaklad.) Pri Sv. Ki/žu poleg Tržiča našla sta dva kmeta blizu Oraučevega posestva precej veliko vsoto srebrnega in zlatega denarja Ker sta si to prisvojila in pozneje prodajala, ne da bi koga obvestila o tem, dali so j b pod ključ in zdaj |>remišljujeta na Žabjaku, kaj je zaklad. Pričakujemo natančnejega poročila. — („Luči",) spisal Aut. Funtek, ue obsegajo zgolj že v „Zvonu" natisnjenih slikovitih podob, nego v knjižici, ki je izšla v prav elegantni in lični oprevi na dan, nahaja se deset novih doslej še nenatiBnjenih slik, ki se vredno pridružujejo prejšnjim iu obsegajo strau 87 do 127. To so slike štev. 21 do 30. Preverjeni smo, da bode slovensko občinstvo prav rado segalo po teh zares zanimivih obrazih rz življenja, v katerih nam pisatelj v jies-diško uadahnjeni prozi ob raznih lučih popisuje raznovrstne položaje človeškega življenja. — (Nemško j> e v s k o društvo) baje snu jejo v otorjall pri Celji. V osnovalnera odboru bo nastopni joistni „Germani": Syrovatka, Supanc in Supan. Potreba nemškega društva je torej ne-dvomljiva. — (Razpisana služba.) Mesto glavnega Učitelja zh nemški jez k, zemljepiBJe iu zgodovino na c. kr učiteljski pripravnici v Mariboru je izpraznjeno. Prosilci, ki so zmožni tudi za slovenski poučni jezik, imajo jirednost. — (Obsodbu.) Pri apeluem senatu v Ce-iovci obsojen je bil zidarski mojster Missoni, ki je gradil cerkveni fctolp v Porečah, kateri se je podrl 1 antiko poletje, ua loo gld. globe, oziroma 20 dnij zapora. Župan Porefiki bil je oproščen, oziroma se je potrdila prve instance razsodba. — (Vrbsko jezero pri Cel ovc i) je popolnoma zamrznilo. Za to jezero izdelujejo nov parnik v Lincu. — (Predsednik višjemu sodišču v Trstu,) g. 1) oluci s, je upokojen, kakor smo poročali. Kdo mu bode na tem za Slovence in Hrvate prevažnem mestu naslednik, ni še gotovo. Najbolj pa je govor o gosp. Pecku, sedaj mini-sterijalnem svetniku na Dunaji. Ako bode imenovan ta, potem ne vemo, kako bode z jezikovno jednako-pravnostjo za Slovence in Hrvate v področji višjega sodišča Tržaškega. Ta kandidat je rodom Italijan in slovanskega jezika ne zua nobenega. Bil je tudi nedavno kandidat za predsednika višjemu sodišču na Tirolskem, a tirolski državni poslanci so se ga ubranili, češ, da je pristaš nemško-liberalnega duha; ni nam znano, ali so slovenski in hrvatski državni poslanci storili kaj, da bi preprečili imenovanje, katero ne obeta nič dobrega, glas je namreč Čedalje močnejši, da dobodemo % Pecka za Defacisovega naslednika. — (Hrvatska čitalnica v Kastvu) izdala je ob priliki 25letnice svojega obstanka s po-minsko knjižico, ki obsega zgodovino društva, pravila in nekaj pesmi za dodatek. Sestavil je zanimivo knjižico Vinko Rubeša, tiskala pa jo je tiskarna Dolenc v Trstu. Kastavska čitalnica je najstarša iu prvo hrvatsko tako društvo v Istri. — (100.000 goldinar j e v) je glavni dobitek veliko razstavne loterije. Dovoljujemo si cenjene čitatelje našega lista opozoriti, da bode Žrebanje že dne 12. februvarja. Društvene veselice. — („Knjigoveško pomočniško osebje v Ljubljani*) priredi dne 13. februvarja 1892. 1. prvo sijajno veselico v prostorih Koslerjevn pivovarne s sodelovanjem domače godbe pod vodstvom g. Karola Pitscha. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnlna 40 kr. — (Ljubljanski natakarji in mar-kerji) najiravijo plesni venček dne 4. februvarja v steklenem salouu kazinske restavracije. Sodeluje vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Senožeški pevci) prirede veselico s plesom z blagovoljnim sodelovanjem slavnega tamburaškoga zbora Tržaškega v nedeljo dne 7. februvarja 1892 v gostilni pri g Mušiču v Senožečah. Vspored: 1. Nedvčd: „Zvezna", pesem. 2. %% „Venec slov. narodnih pesnijuf udara tamb. zbor. 3. %% „Sloven.ec sem", pesem. 4. Zabukovec: „Do-mači prepir", vesela igra v jednem dejanju. 5. Haj-drih: „Jadransko morje", pesem. 6. Vjek. Klaič: „Svračanje", udara tamb. zbor. 7. Hajdrih: „Lahko noč", pesem. 8. Tombola. 9. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld., k plesu 50 kr. čisti prebitek jo namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 30. januvarja. Poslanska zbornica izročila ljudsko šolski postavo posebni komisiji. Dunaj 31. januvarja. Na smrt obsojeni morilec Schneider odpovedal se je vsem pravnim sredstvom in naprosil svojega zagovornika, da uloži prošnjo za pomilošČenje. Budimpešta 31. januvarja. Pri volitvi v BaniFv-Hunvadu bili veliki izgredi. Pristaši skrajne levice napadli komisijo, orožniki morali streljati, trije mrtvi, dva ranjena. Še le vojaki iz Kološvara naredili mir. Lisbona 31. januvarja. Uradni list prijavlja kraljevo pismo, v katerem se odreka petini svoje civilne liste na korist državne blagajnice glede na neugodno stanje dežele. Dunaj 1. januvarja. Cesar podelil je Bacquehemu veliki križ Leopoldovega reda. Razne vesti, * (Proti hripi.) V Londonu vrše se pogajanja mej predsednikom kraljevskega angleškega zdravniškega kolegija in vlado, da se imenuje kraljevska komisija, ki bi preiskala uzroke hripe ter našla sredstva, kako zabraniti to razširjeno bolezen. * (Kraljica Natalija zbolela je) nevarno na hripi v Biaritzu. Njeno prejšnjo dvorno damo gospo Daničevo pozvali so telegrafično k bolni kraljici. * (Iz Požuna se poroča,) da je bila vest, da je pogorel cesarski grad Schlosshof, neosnovana. Zgorelo je samo neko gospodarsko poslopje. * (Velik požar.) V Brnu pogorela je velika predilnica g. Kafke in Komp. v petek ponoči popolnoma. Škode je nad jeden milijon. Štirje ognjegasci bili so težko poškodovani. * (Nesreča na železnici.) Na progi Vilna-Rovno na Ruskem zadela sta osobni in tovorni vlak. Oba stroja in deset vagonov bilo je popolnoma zdrobjenih. Več osob je mrtvih, nad dvajset pa težko ranjenih. * (Zgorelo gledališče.) V Kouigsberga na Pruskem zgorelo je pretekli teden dne 24. januvarja zjutraj gledališče popolnoma. Ker je bila zgradba precej lahna, razširil se je požar tako naglo, da se nI moglo resiti ničesar. * (Roparski napad v železniškem vagonu.) Na železniški progi Rosendael-VVissingen zgodil se je grozen roparski nmor, kakor »« poroča iz ytrehta. Na postaji VViasingen našli so uradniki v nekem vagonu drugega razreda žensko s prerezanim vratom in popolnoma oropano. Morilec pobegnil je bržkone mej potom. * (Grozen položaj.) Staro revno zakonsko dvojico v Parizu pogrešali so sosedje že nekoliko dni. Ko je policija odprla zaprto stanovanje, načli so v jedni postelji mrtvo ženo, poleg nje pa popolnoma onemoglega moža, ki ni mogel ganiti nobenega uda. Siromak je povedal, da je žena umrla pred dvema dnevoma, da pa, ker je popolnoma hrom, ni mogel ustati iz postelje in je tako dva dneva bil v tem groznem položaji poleg mrtve žene. Za prebivalo« mest, Uradnike Itd. Proti tež-kotam prebavljonja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSevnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „MoJl-ov Seidlitz-prašek", ker upliva Tia prebavljen je traino in uravno valno ter ima olajševalen i a topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po poStnem povzetji razpošilja to. zdravilo vsak dan lekar A. MOL L, e. in kr. dvorni zalagatelj, tia DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLI, »v preparat, za-'/niiinovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 škatljic se ne pošilja 3 i,42—2) Družba sv. Cirila in Metoda prejela je meseca decembra 1891. leta: 1. Od podružnic letnih doneskov: St. Feterska v Ljubljani....... 75 gld. 30 kr. Logatec............. 19 „ 40 w Medgorje n:i Koroškem....... 24 „ 64 „ Kostanjevica........... ifl „ » Ajdovščina . •......... 43 „ — ., Sevnica na Štajerskem........ 35 „ — „ IzvAnakadciniška v Gradci . . .... 10 „ — r Kečica na Štajerskom........ 24 „ — „ Akademiška v Gradci........ 40 „ 78 „ Kotmaraves na Koroškem...... . 12 „ — „ Vrhnika............. «9 „ „ Metlika............. 13 „ 50 w Idrija.............. 15 „ 55 „ Maribor............. 14 , 30 „ Prem............ . - 1" „ — „ Poljanska dolina.......... 92 „ — , Oelje.....• . ....... 47 „ — „ Bo!ec.............. 10 , 23; „ Kobarid............. 23 „ 40 . Hled.............. 1H „ - „ Slovenji gradeč.......... 50 „ — „ Št. Peterska v Ljubljani....... 24 „ — „ Krško.............. 5 „ — n Podgrad............. -0 n — n Kamnik............. 50 „ — „ Loški potok........... 22 „ 30 „ 2. Od darovateljev: Gospe iz Litije iu Sinartina...... 10 w 35 „ Slovenska in hrvatska mladina na Dunaji . 20 „ 30 „ UAiteljski kandidatje v Ljubljani .... 0 „ — „ Ljubljanski bogoslovji........ 100 „ — „ Dobitek pri igri v St. Petru na Krasu . . 1 „ 35 „ Gg. Žirovnik in Belec v St. Vidu za novo- letnico............. 9 „ — „ Dohodek tombole v v Sodražici..... 16 „ 12 „ Vesela družba v Crnomlji......, 5 „ — „ V Ljubljani, 31. decembra 1891. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metod«. Tomo Zupan, Dr. J. Vošnjak, prvomeatnik. _blagajnik._ IjOterlJue srečke 30. januvarja. Na Dunaji: 78, 75, 72, 29, 81. V Gradci: 41, 79, 14, 70, 20 št. 23. Slovensko gledališče v Ljubljani. Or. pr. 463. V torek, dne 2. februvarja 1892. V dvor*»mi IL«Jut>l)a.iii9lco ('•itnbueo. GVRČEE. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifferjevi „Die Grille" poslovenil Davorin Hostnik. Režiser gospod Ignacij Borštnik. o s o B K Oče Bajan 1 o Mati Bajanka o Sobin Bujanovifi Borko Bujanovič Martin Vidak Staj ko Peter Starka Sardana Stana, nje unuka Oče Nadej | kmetski Milunka, njegova hči ( ljudje Stamenka | iz Bari- Tihana I čevega. .Si > 1-S ■—i ai -S J S ^4 gospod Vcrovšek. gospica Slavčeva. gospod BorStnik. gospod Danilo, gospod Bergant. gospod Lovšin, gospod Hrastnik, gospod Gostinčar. gospa Danilova, g. BorStnik-Zvonarjeva. gospod Oblak, gospica Polakova. gospica Helij i'lova. gospica Kozjakova. Zadnje dejanje vrši se lato pozneje nego li prejšnja dejanja. TllJCl: 31. januvarja. Pri Malici: Ehrenstein, Junk. Weđ 1 ja:*i dne 30. jaDuvarja t. 1. -L—> JC1.<=xjS-cZ00X233, duo 1. februvarja t. 1. včeraj — Papirna renta.....gld. 9.V10 — gid 8rebrna renta.....„ 94v5 — „ Zlata renta......„ 111*35 — „ 5°/0 marčna renta . . . . „ 103 03 — „ Akcije narodne banke . . „ 105S-— — „ Kreditne akcijo .... ., 309*75 — „ London.......■ HTS0 — - Srebro.......r —'— — - Napol........n 9 37 — , C. kr. cekini....., 559 — „ NemSke marke .... „ 57*80 — „ 4 /, državne sre'ke iz 1 1854 . 250 gld. 137 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 182 Ogerska zlata renta 4'/>.......1C8 Ogorska papiVna renta ft°/o •.....10- Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/,, zlati zast. listi . . 115 Kreditno srečko......100 gld. 184 Hudolfove srečke10 „ v0 Akcije anglo-avstr. hanke ... 120 n 162 Ti*amway-druAt. velj. 170 gld. a. v.....233 PSenica, bktl. Rež, Jočiuen, , 0 'os, n Ajda, „ Prono, „ aoruzu, „ Krompir, , Leča, „ Grah, , Fižol, Maslo, Mast, Špeh frišen kgr. . kfl kr It 80 439 3 0^ & 41; 5 10 5,20 2 50 11 -11 — 10-64 Speli povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jujce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso', kgr. Telečje Svinjsko , Koitrunovo , „ Pišanec...... Golob...... Seno, 100 kilo. . . Slama, „ , . . . Drva trda, 4 □motr. „ iiv.-likit. 4 . i c;l.,kr. ;- 12 — 70 I— 2-i -68 — '48 —'60 IU 24 H 1|87{ II 2 14 lj 7|—I 1 5 — Meteorologično poročilo. 1 ic 1 Čas opazovanja Stanje .barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. i d C 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7383 mm. 736'ft mm. 7368 mm. — G-6" C 3-2"C —IG" C si. avz. si. sev. si. 8VZ. jasno jasno d.jas. < 10 00 mm. 1 d 735 5 mm. ■ —6*2° C si. svz. jasno i 7 zjutraj •—t 2. popol. 9. zvečer 734- 7 m. 735- 5 um. 4-6» C si. vzh d. jas. 1-2° C 1 brezv. ' jasno 1 1 0 00 mm. 85 a danes . 95 10 94'7.'> 111 95 103'10 10*-)7-— 3o7-7f> 117-95 9-37«/, 5T85 gld. 75 kr. n r . 30 B ! 75 . f.O 50 Zahvala. Za ninogobrojno izkaze srčnega sočutja moj boleznijo in ob smrti moje iskreno ljubljeno in nepozabne soprogi«, gospe Amalije Komotar roj. Flis za mnogo darovane prekrasne venco in za častno spremstvo k zadnjemu počltktl izrekam vsent drugim in ljubim prijateljem, znancem iti sorodnikom, zlasti Ae gg. pevcem za ginljlve nagrob-nice, svojo najsrčnejšo zahvalo tem poteiu, ker mi m mogoče zahvaliti vsakega posebe. (131) ^.nton Komotar c. kr. notar na Vrhniki. MPavliha" ilustr. humoristični list (jedini slovenski šaljivo-zabavni list) izhaja 15. in .'H), dan vsakega meseca == ter velja 1 fild. za četrt leta. ■■ Uredništvo in apravništvo v Ljubljani. Krakovski , uasip št. 18, 1. nadstropje. (113 pod Srednja temperatura —1*7' normalom. in —01\ za 2-4« in 10 IN ti ) t> o 1 J & o m i- «5 d M t v «> Prebavno vlito (Vinom digeHtivnm Breympftaer) iz knezoskofijske dvorno lekarne v Briksenn Mr. F. C. Brevmesserja je najboljše in najslgurnejie sredstvo, da so hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike stoklenice z navodilom za porabo 1 gld. Stoklenloa za pozkuinjo stane 30 kr. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svoboda v LJubljani. (595—14) ^ ti. li o I n 1 želodec! •9* vzajemno zavarovalna banka v Prajfi. Podpisani generalni zaatop naznanja, da je z današnjim dnem prevzel v njegovih pisarnab voditeljstvo oddelku zt» ztivarovuii|e življenja gospod OTeeip Presdao dosedanji glavni zastopnik zavarovalnice „UNIO CATOL1CA". V Ljubljani, dne 1. febiuvarja 1892. Generalni zastop banke „Slavije": U22> Ivan Hribar. Gradba razširjenja Šole. Dne 6. mitrea t. I. ob ll. uri vršila sc bode v pisarni občinskega urada v Sevnici zniževalntt dr vc^> 35 kar« velja meter atlasa v najlepših barvah, primernih za ples 35 WmW nanio dokler fe kaj znlogc. ^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisa .Narodne Tiskarne".