Danijel Defoe: Ro&insoii €rn§oe. (Dalje.) Tako opremljeni smo .ažprostFli jadra in zapustili pristanišče. l_oVili smo dolgo, pa'nigmo ni. ulovili, _er nalašč nisem hotel nateg- niti frn_asVr;^?!;|e!'iza.ie1._'!_ibS;'Vabo obgTržovati-. NazadnJ. s._ri*-'_ek-l •Mardkarieuf »Takb ne grel Dalje moramo na ni.rje, če šene mislimo vrniti' i>ra_ri__ rdl_« Ne nadejajbč se lcake prevare, mi je to' doveiif. __6'sHiobili četojifiiljo' iod obale stran, sem izročil krmilo dečku, pa serri šel.p.oti koncu čolna, -kjer je sedel Mar.kan.c;.. Prlpogljil sem se za njegovim hr_tom, kakor d_,bi kaj lskal v colnu, p,a sem ga iznenada zgrabil in vrgel v vodo. Marokanee se je takoj ?opet pojavil na površju m&rja, ker-je plaval kakor-.iba. Začel je pr^siti, naj ga potegnem v čolh; ali jaz, ki sem vedel,' da mu.ne smem zaupati,: sem:stekel v kabino, prinesel pušk^-j^.namerijl-nani.iH zakliral: ' .'". •¦' ¦ ' ' ' .. ,--,.: »Prijatelj, ti zŁia.š dobro plavati in morje je mirno, tako da boš mogel lahko priti do obale. Če se> pa približaš folnu, li poženem 'kroglo v glavo, ker hočem __>!-.i zopet prost!« Marokanec se je takoj obrnil in je začel plavati proti obali, kant.or je gotovo tudi prispel, iker je bil, kakor sem žc rekel, odličen plavač. Tedaj sem se okrenil proti de.ku, ki mii je bilo ime Hiri, rekoč: »Poslušaj, Hiri, če r__i hočeš biti zvost, bom za tebe sktbel. Priseži mi to pri JVIohameda in pri bradi svojega očeta, d/ugače te bom vrg«J y vodo.« Dečok ]_e jo poglcdal »akn iskreno, d_ -»i* sem kar iiič po.imuijal vaoj. Pii.segel jc, da rrii bo zvest in, da bo.^el z. njano, kamor hcčepav 1- riniijš -_.Ji_5.niNastopila je noč. Zdaj. sjsm l?il siguren, da me z obale ne bodo mogli ,vid^^.. Zato sem spremenil smer in sem sklčiiil', ^Joviti proti jugovzhodu. Veter je bil ugrpden,; jaaarje pa mirno. Drugega dne popoldne šem bil. po svojih računih najmanj šestdeset milj južno od Sale. Daleč sem že bil iz marokanske oblasti, ker ni bilo vi.(Jejti nikogar ne na obali in ne na morju. 'Z , Proti večeru sem s._ približal obali in spustu sidro. Na kopno si nisem upal, ker sem slišal od tam strašen vrišč in tulenje divjih zveri. Šele v jutro so zveri utihnile. Bilo nama je treba sveže vode. Hiri se je ponudil,tda vzame vrč in gre iskat vode. »Če so tam divji ljudje, bodo prijeli samo mene, ti se pa lahko rešiš«, je rekel z veliko nežnostjo. »Ne, Hiri«, sem mu odgovoril, »skupaj pojdeva. Če pridejo divjaki, jih bova pregnala in ne bodo mogli nič ne men. inb' • ¦¦¦• •"*•¦•¦ _čf_ s^