Dopisi. Iz Savinjske doline. (0 p o š t i.) Nekateri dan dobim prav mnogo pisem iz pošte, ki pridejo iz raznih krajev. Vzamem enega v roko, pogledam, od kod da je, pa vidim poštni pečat ,,Laibach". Kje je le Laibach? Gotovo ne na Kranjskem, ampak najbrž kje na Pruskem! Vzamem drugo pismo, na tem je poštni pečat ,,Cilli" in kje je Celje ostalo? Tretje pismo ^Franz", kje je pa Vransko ? in tako dalje. Tako že več let premišljujem, kadar pisma odpiram. Gori omenjenim poštnim uradom bi jih gotovo lahko več sto in sto še nastel na slo- venskib tleh, ki le popolno nemško uradujejo in le popolno neinške pecate rabijo, ker slovenskih tako ni potreba! Rad bi vedel, kaj bi na Pruskem in Bavarskem Nemci rekli, ko bi tamkaj na poštnik uradih slovenske poštne pečate upeljali? Kaj bi rekli avstrijski Nemci, če bi jim kak ptuj jezik uailili? Cudno se mi zdi, da se brigajo naši narodni zastopniki za to ne malo važno stvar tako malo. Ali ostanemo na večne čase sužnji germanski ? Gotovo vem, in sem prepričan, če bi naši narodni zaatopniki prilično zahtevali alovensko uradovanje na poštnih uradih na naši zemlji ter odločno zahtevali, naj ae upeljejo povaod slovenski, ali alovenako-nemški. ali vsaj nemškoslovenski poštni pečati, gotovo nam bode vlada to rada dovolila in dala. Znano je tudi, da nam viaja poitna gosposka ni aovražna, ampak da ae drži vedno 19. člena osnovnih postav. Zal, da za nas Slovence je ta člen pri umogih uradih še koj le samo na papirji. Po tem potu se danes obračamo na naše narodne alovenske deželne in državne poslance in jih prosim v imenu našega naroda, da storijo, kar je v njili moči, zakaj to gotovo ni nikakšna malenkoat, ampak prav važna atvar. Gotovo jim bo celi slovenaki narod srčno hvaležen za to, in tudi drugi naši slovanski bratje bi se gotovo tega malega napredka z nami radovali. Toraj le na delo! V slogi je moč. Ciril. Iz Čadrania. (Ljudsko štetje) v obeh našeh občinah: Oplotnici in Ugovci ali Okoškem se je v prvih 14 dnevih tega leta končalo in po tistem ima Oplotnica 2350 prebivalčev, Okoško pa 560. Največja iz med vaeb. naših vaai je Oplotnica sama, kajti ona ima 110 hišnih številk in 709 ljudi, ter je višja in lepša ne le kakor Leinberg, ampak kakor še mnogo drugih trgov. Zato je pa tudi v narodnem oziru središče naših nasprotnikov. Od zadnjega štetja leta 1889 bi bila po tem štetji Oplotniška občina le za 123 ljudi narastla. To pa menda in čisto resnično in dobro sežteto, ako se premisli, da je v zadnjih 10 letih po oznanilih novega leta den bilo v našej župniji 219 ljudi več rojenib, kakor jih je pomrlo. Po staroati bila je na prvem mestu neka udova Katarina Brauchat, rojena Avatrijanka, ki je pri naših fužinah bila dolga leta in je bila rojena 5. novembra 1797, edina naše župnije iz prejšnjega stoletja, ali je že 24. januvarija umrla, dotlej je bila jaajstarejša iz vseh, ki ao v tem atoletji umrli. Če je tudi zdrav naš kraj, dočakal je v tem čaau le neki kmet Tomaž Juršnik v Lačnigori 117 let in je umrl 22. decembra 1829, druga je bila udova Katarina Werner, mati nekega kneževega nadlogarja Benedikta, ki je 26. aprila 1859 umrla lOO'/2, leta stara, za tejna ste dosegli ženi Barbara Jelen, umrla 6. febr. 1816 in Marija Strnad, umrla 22. febr. 1828 96 let, potem 3 možje Jakob Mušič umrl 26. januvarija 1813, Matija Tajniker umrl 5. nov. 1827 in Peter Capl umrl 16. junija 1836 95 let in na 8. meatu je imenovana Katarina z 83'/s leta, 9. Matija Ozimič umrl 26. septcmbra 1880 z 92'/2i 10 Martin Lanegger umrl 22 marcija 1882 in 11. Jakob Buoarumrl 21. marcija 1823, 92 let 12. Marija Glabns umrla 23. julija 1859 9172; 13. Juri Dobrovšek umrl 25. novembra 1828 z 91 leti; potem zadnjič še 4 z 90 leti in sicer Boštjan Breznik umrl 29. oktobra 1801, Anton Lenartič umrl 19. junija 1807, Simon Jubart umrl 1. avgusta 1885 in Apolonija Doberšek umrl 5. julija 1890. Iz tega ae vidi, da pri naa, čeravno jib veliko dočaka prave ataroati, vendar-le v 6 letih eden 90. in v vaakib 50. letib komaj eden 100. leto preživi, kratko je torej zdaj aplob človeško življenje. K. Oplotniški občini je pripiaanih tudi okoli 560 prebivalcev Zreške, Sv. Kunigunške ia Kebeljake župnijp, kateri naa v narodnem oziru nikoli niao podpirali, misleč, da morajo a tiatimi potegniti, katerim dajejo priložnost k dobičku pri lesni ali drugi barantiji, kar ni ne modro ne krščansko. — Živali ae je v Oplotniški občini naznanilo 85 konj, 1121 goved, 64 koz, 514 ovac, 1104 svinje in 200 čebelnih paajev. —¦ V narodnem oziru je na knezovi steklarni več nemškib delavcev, pa tudi drugi ao se gotovo med posilinemce zapiaali, kar že nemški napiai pričajo in nemake barve našega zdajšnjega poglavarja v Oplotnici, drugi smo pa čisti Slovenci. lz Ljutomera. (Raznoteroati.) Kaj ne, g. urednik, da je to junaško delo? — Nam Ljutomerskim okoličanom, kateri bodimo v Ljutomer k alužbi božji, je, kakor vaaki den, tako tudi v nedeljo čitalnična soba odprta, da se naa tam polno zbere in imamo tam čaanike, se ve, da v obilci razpoložene. Dneva 25. proainca pa smo našli le polovico Vašega liata rGospodarja" štev. 4. Prve štiri atrani so bile pa odeesnjene. Kaj neki to pomeni, amo se poprašerali, in na to amo odgovor dobili da 80 ,,nemakutarji" to atorili in to zato, ker je bilo, kakor Vam je znano in vsakemu čitatelju, tam nekaj prav lepe resnice iz Ljutomera. Potem še poizvemo, da je iz gostilne g. Vaupotiča bil celi list odnesen. Kaj misli kedo, je-li bilo to dobro ali ne? — Jaz pravim in tudi druge sem slišal, da je to prav dobro delo bilo za Slovence. Ljutomerski naročniki Vašega liata so svoje liste drugim posojevali. Mi okoličani pa smo še stokrat bolje poizvedovali po štev. 4. in tako ga je dosti doati več ljudi prebralo, kakor navadno. Mi okoličani. kateri smo tukaj na straži, bitro naznanimo kako novost okoličanom, saj imamo ,,telegraf" in tudi ,,_ašin" in zdaj to vse bitro ide, na ti strani pae vam to dvoje jako koriati. Za to pa ne vem, kaj bi? Ali bi napisal, da bi se tam na liate bolje  pazilo, tedaj bi s tem kmetakemu ljudatvu škodoval, ker ne bi tako po liatih segali, kakor takrat, kadar je kaj ,,odčesnjeno." In če ravno bodo pazko imeli, pa nič ne bodo opazili, ker imajo nemškutarji po štiri ali celo po šest oči. Toti vidijo nazaj in naprej. Tu mi pride na misel, kar ae je enkrat pri nas zgodilo. Mati ao ae odpravljali sejat na polje in to je bilo pred štirimi leti, kadar še ni postava ciganom branila se potepati po Štirskem. Dve ciganici ata mater nadlegovali za jajca, meljo, zabel, meao itd. ena pa je kuruzo metala kuram in amuk, ena je že bila pod janko. Mati a0 bili biatrooka in ao tirjali kokoa nazaj, pa niso nič dobili. Še le precej daleč od hiše se je koko? izmuznila izpod janke in je afrčala domu. Prosim Vas tedaj, g. čitalničarji, le puatite, naj se češejo listi, saj ni nikake škode, temoŠ le koriat, imeli bi pa prazno akrb. Kar pa ae tiče ,,Siidmarka" v Ljutomeru, je pa le toliko, da so nemškutarji nekšne zvezde dobili, saj nemškutar vaaki more nekaj imeti. Iz Veržeja. (Z i m a, š t e t j e lj u d i.) flitro, ko je jesen podala roko v alovo, že je atala zima pri durib, ter trkaje na nje je naznanjala avoj pribod in nam zapovedala: ,,na klop,za pee!" Mi pa jo ubogamo. Ceravno ne moremo dela zunaj biše opravljati, najdemo ga dovolj v bramu in pri živini. Sneg je 65 cm. visok. Enakega je še malo mlajšib oči našega kraja videlo. Deroča reka Mura je zamrznjena v led. Ali to nas ne ekrbi veliko, ker je zimeki čaa. Plasimo se le nekoliko pregovora, ki pravi: ,,če dolgo aaninjec gre, se po malem kruh je." Imejmo pa zaupanje, da se bode vae na dobro obrnilo.— V našem trgu ae je pri letošnjem ljudakem štetji naštelo 634 prebivalcev; med temi ,,dva" Nemca a ostali Slovenci. Za nekoliko duš se je naštelo manj, ko pred deaetimi leti. Isto tako je bilo pri predzadnjem štetji. J. Osterc. Iz Celja. (Dijaška kubinja.) [Dalje.] L. P. Braalovški 5 fl, dr. Joa. Sernec, odvetnik v Celji 10 fl., J. Frece, župnik pri Belib vodab 5 fl., Jož. Žičkar, župnik v Vitanji 2 fl, Jož. Muba, župnik v Skomru 2 fl., Preaečnik Grega; kapelan v Braalovčab 3 fl., dr. Miroalav Babnik, odvetnik 5 fl., Lovro Baš, c. kr. notar 5 fl., M. Zavadlal, c. kr. profesor 5 fl., A. Koai, c. kr. profesor 5 fl., J. Kruaic, c. kr. profesor 5 fl., J. Detiček, c. kr. notar 5 fl., J. Krančič, mestni kapelan 1 fl., T. "VVajda, c. kr. okrajni tajnik 1 fl., Boštjan Kregar. učitelj 1 fl., dr. J. Vrečko, odvetnik 1 fl., L. Vebovar, not. kandidat (vai v Celji) 1 fl., Tomanič J. 4 fl., Špindler Anton, c. kr. zemlj. knjigovodja 1 fl.. nadalje je g. Špindler poalal od sledečib go spodov nabrane zneake: dr. Gvidon Srebre 5 fl., dr. Fran Firbaa 3 fl., dr. M. Scbmirmaul 3 fl., Mat. Stoklas 2 fl., J. Dekorti, kaplaa 2 fl., Ivan Munda 2 fl., Joa. Šetinc, odvetniški koncipijent 1 fl., Jos. Agreš 1 fl.., L. Scliwentner, trgovec 1 &., And. Levak (vsi v Brežicah) 1 fl., Alojzij Šijanec, župnik v Negovi 2 fl., Jarnej Voh, župnik v Šmartnem v Rožni dolni 3 fl., Govedič Ivan, župnik v Soštanji 5 fl., dr. Weingerl v Krapinskih toplicah 5 fl., Gaberc M., kapelan pri sv. Križi 5 fi , J. Javornik, tajnik V Šmariji fl., Simon Wutt, c. kr. davk. pristav v Smariji, poalal je od sledečih nabrane vsote: Ivanc Martin, kanonik 1 fl., Štabuc Jarnej, kaplan 50 kr., Rotner Janez 50 kr., Skaza Fran, vele3 ŁL, Anderluh Janez, okrajni načelnik 1 fl., Tanšič H., poseatnik 1 fl., Lešnik Iv,, trgovec 1 fl., Andrinek Fraa. mesar 1 fl., Jagodič Karol, veleposestnik 1 fl., Kraus Karol, posestnik 1 fl., Vičar Alojzij 30 kr., Čujea Vinko 20 kr., Tanšič Rudolf 50 fl. (Konec prih.)