t WlStJIochlobL k. k. Hofbibliothek, Wien st:M V Gorici, 23. marcija 1876. ' „Soc"a" izhaja vsak Cetvrtek in velja s poito prejemaua ali v Gorici na dom-poSiljana: Vae leto ..... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilin in prav tako pri „po-lanicah" se plafiuje za" navadno tristop-_no yrsto:_______________L _ _________ 8 kr. Co se tiska 1 krat 7 „ „ „ ,, 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Za Ti6« drke po progtoru. Posameznc Stevilke se dobivajo po 10 boMov v Gorici v tobakarniei v go« sposki nl'ci blizo „trch kron". ~ v Trstu v tobakarniei „Via della ca-serma 60". Narofcnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod uaslovora: Viktor Dolfiiiflc v Gorici. — Rokopisi sc ne vrofiajo; dopisi naj so blagovoljno fraii-kujojo. — Delalcem in drugiin ueprn-woftnim sc iiarooniua ssuifca, ako se ogla-so pri ureduiitvu. (ilasilo slovenskega politifoicga dnistva goriSkcga m hramho narodnih pravic. r"nnTT~fiMHI Srcnost - pogumnost. (Poleg Smiles-a) Kedar ne vaga, nema t Narodna slov. prislovica. „Jaz ue verujem ni v bogove, ni v hu-dice, in z an as am se samo na svoje telesne in duSevne inofii.tf Ta velevazni pa nekristjanski izrek pripisuje se neeemu staremu nemSkemu vojaku. Izrek starega odlifinika noseCega lopato z gesloui: „ali naj (I em sam poti, ali pa si jo napravim" je tudi izrek one iste Mezne neodvisnosti, onega istega prakticnega materializma, s kterini se Se dan (lanes odlikujo potomci nekedanjih Tevtonov. Nekaj posebno karakteristienega nahaja se v Skandinavskej mitologiji, ki predstavlja svojega boga oboro^enega s kladivom. Zuacaj cloveka ukazuje se uze pri malenih receh; in z lmlimi besedami je nek imeuiten Francos opisal lastnost prebivalcev necega okraja, kjerje hotel njegov prijatelj nakupiti si posestev: „gledaj, kaj delas (mu rece) ljudje, ki prihajo iz onega okraja v naio parli-ko kovasko solo, nijso ni delavni, ni vztrpljivi; prave si'dnosti nemajo in ti ne bi nikedar dobival primernih obrestij od svojih glavnic". To je globoka in ostra opazka, ki prav jasno dokazuje, da je srfinost pojedi-nega cloveka to, kar daja mod drzavi in kar daja vrednosti istiut tlom, ktera clovek obdeluje. Kesnicua je toraj francoska prislovica: „toliko veJja cJovek, toliko velja zenilja". Gojenje tega svojstva je od najvece vrednosti, kajti stanovitriost v sklepih in odSokah zdrugena s plemenitim ponosom, je podloga velikosti vsacegapra-vega znacaja. Srcnost usposobi cloveka, da si odpre zlvenja pot na svetu in da se dvigne na najvi§e sto-pinje clovegkega druStva. Srcnost je mocnejSa od ve-lemna, in lehko trdimo, da je srcnost prava osrednja mod in jakost v ClovcSkem znadaju, ali na kratko re-Ceno, ona je Slovek sam. Srfinost nagiba dloveka k vsacemu dejanju in podeljuje mu mo5i za vsako po-Cetje. Pravo zaupanje naslanja se na srcnost; in to je zaupanje, ki raziirja v 2ivenji prijeten duh. Meju o* f Btanki Battle Abbry-a nahaja se delada s tehi le na-i pisom : nZaupanje je moja moC. To je geslo, kte-rega bi se morali vsi dr^ati. „Gorje maloduSnim ta pravi Sirahov sin, in *ares nij ga tacega zaklada na svetu, kteri bi se mogel priinerjati krepkemu in ne-ustrailjivemu sreu. Ce prav clovek v vseh svojih na-porih ne zmaga, vendar le si on lehko tolazi vest s LISTEK 0r. Lavrie pervi Ucitelj slovenske deklamatorike. Ko se je Lavrifc na graSkem vseuLili§cl §olal, spo-znal je, da je za njegovo jnridiiko prihodnost neob-hodno potrebno govorni§tvo. Poprijel se ie torej niar-ljivo te umetnosti, hodil je posluSat najbol.|e govorni-ke k sodnijskim obravnavam in v gledaligfie, neil se je iz knjig govorniSkih pravii in se v kratkem Casu tako izuril, v tej stroki, da je mogel pri nastopu svoje slu2be z najboljim uspehom pred obeinstvora govo-riti. In ker je vedel, da mu bode treba najbolj s priprostim ljudstvom obfievati. nij se toliko uril v vi-sokem parlamentari^nem govorni§tvu, ncgo prizadeval se je bolj prisvojiti si naem, kako bi mogel najbolj lia poCasneje miiljenje priprostega ljndstva uplivati. In da se mu je to posreCilo, pokazal je z brezgtevilnimi gvojimi govori po vaznih citalnicah, na taborih in v ozih krogih. Svoje pravo delovanje za narod je prifiel LavriC za Casa svojega bivanja v Tolminu 1850 - 1865. Jz pocetka te dobe iivel jev Tolminu tudi P. Kozler, a vendar so bile narodnjakom roke zavezane zaradi nastople reakcije, §e le po letu 1361 moglo se j« tern, da je storil vse, kar je znal in kar je mogel storiti. V navodnetn vsakdaujein i5iv«nju nij iM lako lepega in tako tola^ljivega, kakor jo gledati paziti in motriti, kako se dovel: upira tfalostim h potrpcVJji-vostjo, kako on slavno zmaga sam nebo se silo in ja-kostjo svojega znaCaja in kako s pogumoin pospennjit svojo 2ivenja pot in sicer tudi tnkrat, ko mu od t'r-dega potovanja noge krvavc in ko mu od upoinega truda peSa mo6 udov telesuih. Mi6ne bi'Gzciljne Mje in pozude oslabc mlailcn-6e, ako ?e iste lutro ne ozivotvore, N(? sum s« (:ii-kati, kakor nekteri, da pride Ulur-hur*), ampak treba je meju tern delati, bojevati se, in atanoviteu ostati, kakor Welington. Kedar se osnuje dobcr sklep, mora se ga hitro izvrsiti in ne sine se izvrsenja ni odkla-dati ni i njim oklevati. Kedor je pri vsakcj zadovi (kar Lah pravi), tako v zadiegi „c.oine il puis mdla stopa", — (kakor bolha v pivdivu) ta je „t'uelf. V maraiknkem stanu mora clovclc ves bov in ves trtul z veseljem pronaStitf in ob eueui pomisliti, da j« to nt -obhodno potrebon ilvcnja red, /a to tudi pravi line-niten Hugo Miller, da ediua Sola, vktoivj so jt>, kakor gre, izueil, je bila: „&ola svota, ktorej j(3 teftivno tako ojaciti, da ona fizicne mo6i popolnotna zmaga. Pripowdujo se o MiiIcy-Mohic-u, vojvodi zainorcev, :alil)og mej nami, a sponiin njegov bode ostal neizbrisljiv v nasih sreih I Ljubiizen do svojega domaccga gnezda sili nas odgovoriti na dopis iz Cerkrega 20. febr. Ne vemo, ali je hotel dopisnik satiricno ali ironiCno o Cerkljanih pisati. No, 20. febr. je bil §e pnst i v pustn si mar-sikako smesnico lehko dopustimo; ali oni spis je bil spisan v nekem cudnem, neprebavljivem resnem stilu, da ne moremo o njem moMati. Yemo g. dopisnik, da so Yam tukajsne razmere do cistoga znane, a da vkljub temu o nasem okraji, katcn Mm se svojo neumnostjo in zaostalostjo od 100 let morda §e rcdi, tako pretirano i poui^evalno pisa-rite — se nam zdi vsaj nehvaMno, da ne rabimo ostr«jega izraza. Ko bi mi v najboljsl letini komaj za pol leta ziveza pridelali ltd., Yas zagotovljamo, da bi ne bili niti Viv Cerknem, niti VaS dopis v ^SoCi4*; eel okraj bi jecai pod tezo sekvestrov i Cerkno bi se ne moglo kot najrednejSi davkoplaCevalui okraj na Primorskem pona§ati! Ako bi mi pravi vreduosti v tern obziru toliko pretiraiiega dodati, kolika ste Yi odvzeli, bi bil cerkljanski okraj brez dvoma najrodo-vitnej§i v Avstriji, ako ne celd obljubljena delela 19. stoletja. Cudno i ne&tdno se Vam dozdeva, daje pri nas vse draze, kakor drugod, a nam se to ne zdi tako Cudno in vzvi§eno. Ako k §tevilu 3 §e 1 pristavimo, bi to tedaj ne bilo 4 ? Enako z VaSim cenikom I Bili bi Yi navedli ceno, kakorSna je v resnici, bi se Vam ne bi bilo treba veliko guditi in o njej spodtikati se. Da na§e prejSue i sedanje zasluzne uCitelje, tr-deLT da je na§e splo§no kmetijstvo §e ua tisti stopinji, kakor pred 100 leti tako ostro obsojate, je neodpust-ljivo; mi bi se tega ne predrznili storiti, nego bi to rajse naSim dosedanjim zalostHim razmeram podtikali. Konedno pa Vam svetojemo, g. dopisnik, mesto tako-le prozaifine, natanjfine cemke okateto, sladkorji itd. sestavljati — raj§e o narodnih stvareh kaj poro-cati, a s piosnjo tudi teh ne pretirati 1 Ye6 rodo|jiibov. ske dijake v deklamatoriki poduCevati. Svetovalstvo je njegovo prosnjo v zacetku januarija 1870 povoljno re§ilo in zraven gimnazialnemu vodiji zapovedalo, naj odkaze LavriCu posebno sobo v gimnazijskem poslopiji, v katerem bode za naprej deklamatoriko pod vodjinem nadzorstvom predavati smel. In 6. januarija je zacel LaVric zopet svoja predavanja, katerih so se vodja, in tudi drugi professorji, vefikrat udelezeval. U&lje brez-plaCno, zvecer pri luti, katero je sam plaCeval. Uspeh tega leta je bil §e sijajnejSi, nego pre-Snjega in 13. avgusta je bila zopet javna preskuSuja. V priCo vodje, vec professorjev in nekterih drugih go-spodov deklamovalo je pet dijakov z izvrstnim uspe-hom. Med temi je bil tudi en Nemec, baron S. in SestoSolec L. je deklamoval en kor Ilijadinega speva. Enako je poduJSeval Lavri6 tudi v Solskem letu 1870/71 in 1871)72. 13. novembra 1871 seje zbralo v stano-vanji njegovem okoli 20 dijakov, ki so ohljuhili, da se bodo redno udelezevali njegbvih predavauj o deklamatoriki. Poudarjal je, da naj se trudijo na§im na-sprotnikom dokazati, da je na§ jezik zares lep in za kaj ved, nego za hlev, kakor je ravno takrat „L'Ison-zott Slovencem ofiitaL lu res, redno poducevanje po dvakrat na teden se je skoro zopet prifielo. Ufienci so se razdelili na vec odsekov in vsak odsek se je posebej uril in pripravljal za kako deklamaCijo v pri-to LavriCa, ki je potem §e le vse napake popravii in pomanjk^ivogti zboIjSal. A to je trajalo zopet le ma- lo Lasa. Ze 19. decembra dobi Lavri6 od Solskega sveta pisnio, v katerem se mu izreka zahvala za do-sedanje poducevanje slovenskih dijakov v deklamatoriki in se mu ob enem naznani, da ne sme vec uLit-,/wegen Schwachung der Auctoritat des Lehrkorpers U* Ta ^Lehrkorper" je bil ie preSnje leta sklenil prositi Solsko svetovalstvo, naj prepove Lavricu uCiti deklamatoriko, ker je mislil da sunta nekatere uporne dijake zoper professorje I Ta gerda obrekovanja Cistega in po§tenega znafiaja prihajala so od goriSkega Sloven-ca, ki §e sedaj ne daja mini Lavricevemu prahu. Nje-mu se morajo nmogo slovcnski dijakov zahvaliti! Lavric je sicer rekuriral na ministersvo, a ta re-kurs je bil zaver^en. 8 januvarija 1872 mu posljejo dijaki zahvalnico za njegov trad, ter mu obljubijo ua-ppiedovati po poti, katero jira je on pokazal in zvesto spoluovati njegove nauke. Blagi moz je bil jako ve-sel in dovolil nekaterim najmarljivejim uLencem, da so njem deklamovati. Lavrifi je bil z du§o in telesom deklamator. Nic ga nij bolj veselilo, nego dobra doklamacija. Glavna knjiga, po katerej ^e on svoja predavanja uravnal, bil je Fricke. Toda Lavric je deklamatorifina pravi-!a samostojno in slovenskemu jeziku primerno uredil. Pazil je ziasti za cisto izgovarjenje besedij in na pra-vilen, lepoglasen jpzik, katerega je svojim ufiencem vedno priporoCai. Toda Lavri6 nij ufcil le deklamato-rike v ozem pomeuu, nego estetiko sploh, ziasti pa Iz TrSta, 21. marcija. (Izv. dop.) Kakor obCe m?e znano, bil je 10. marcija Ljubobratig pri Vinjanji s svojo suito na nekako poseben nacin od avstrijskih vojakov yjet; ter, najprej v Iraosko i potem v Splet odpeljan. Na potu do Spleta, kakor v Spletu je to-likanj Ijndstva od vseh strani privrelo Ljubobratfca i njegove sodruge pozdravljati, da je ministerstvo bojec se se ve6ih demonstracij sklenilo, takoj vse ujetuike v Trst odvesti, ter na razne kraje jih internirati. Vsled tega je parobrod „Mesi!ia" na kojim so ujetniki imeli v Zaro odpeljati se, mesto v Zaro v Trst krenil, kamor je zaradi slabega vremeiia Se le 18. marcija popoludne do§el. Na molo „San Carlo" je ta dan velika ranozica ljudstva ujetnike priCakovala, i mnogo mnogo lepih boquetov bilo je videti tam, gotovo vsi nauienjeni ujet-uikom v dar; a stari pregovor: hClovek inisli, Bog pa obrne" vrSil se je ta dan, samo en malo prcdru-gaLen, to je, da ljudstvo je mislilo, a vlada pak obr-nila, kajti mesto da bi bil parobrod, kakor vsi drugi do molo san Carlo doSel, ter tamkaj svojc popotuike izkreal, je policija zaukazala, da mora pri Miramaru nstaviti ter viSjega povelja pofiakati. I tako je bilo: parobrod Mesina ustavil se je ua zaukazanem mestu, in Lakal, da je doSel mali parobroditi; koji je ujetnike prevzel, odpeljal i na molo Giuseppina pri novim ko-lodvoru na suho postavil. Od tod so bili ujetniki takoj *>n postajo odpe-ljani, kjer so imeli prvi po&tni vlak. koji proti severu odide, poCakati, a program policije je bil tu prekri-zan,- kajti ona misled, da s tern manevrnm je ljudstvo varala ter demonstracijo odstratiila, se je satna va-rala, ker ljudstvo je brzo celo stvar izvedelo in se kakor lavina proti kolodvoru obrnilo, tamkaj sc silo na postajo udrlo i tako do ujetnikov prislo; Ljubo-brati^u je bilzadnji velikanski bouquut naklonjen, njc-gova sopruga i gospodi6na Markus pak so popolnoma s Sopkami obsute bile. Yladni organivide<5, datu nastaja velika demon" stracijaf so ujetnike s prvim tovornim vlakotn, koji proti severu odide, v Nabrezino poslali; da tamkaj po§tni vlak pofiakajo; 5e§ tamkaj vendar ne bode ve6 demonstracij. A tudi tu so se varali; kajti vec equi-paz je iz Trsta do§lo, ter kra$ni lavorov venec Lju-bobrati&i priueslo in z okolice so zavedni Slovene! privreli juuaka jugoslovanskega pozdravljat, Na ve(;er dojile poitni vlak, s kojim bi moral odpotovati, a Ljubobratic pravi * „ja ne6u ic", varali ste me v Zadri, varali v Trstu a sad ne dadem viSe se varati" —• vlak je odlazil, a brez njega. Njegova Lena je potem na cesarja v Be6 brzojavila — nprosim pravice, ne milosti, kajti inoj soprug i drugovi ujeti so bili na tur§kih tieh." DruStvo doslih gostov iz Trsta, kakor iz okolice bilo je celo noc z Ljubobratifiem skupaj, i marsikaka krepka beseda. kojo papirju zaupati ne morem, se j« tu sMala. Drugo jutro, ko se je blizal fias odhoda vlaka, ga vnoviC komisar, kojigaje sprunljal, naprosi, naj ide v vagon; a zastonj ffja ne idem" bil je od-govor. Komisar na to poklifie svoje pomagace ter ga pusti s stolom vred v voz prinesti, — dosegel je, kar je nameraval: „konstatirati, da ga s silo tirajo; ako-ravno ni avstrijski podanik, nego Srb". Lokomotiva je zazvi^gala ter ga, kakor pravijo, v Linz odpeyala, kjer bode interniran &is iuiel premisljevati Andrassi-jevo politiko, ki je prav Ljubobratifia izvolila za doliaz resuega miroljubja in prijateljstva s Turki. Ttza§ka demonstracija pa, katere seje vdelezilo cez 8000 ljudi, Siovancv in Italijauov je znamnje dasai V Ljubljani 20. snsca, (Javna predavanja. — NaSi Abderiti. — Varia.) Nov napredek I Gospoda lepo vedenje v drustvu. Iz tega obziraje bilo za dijake, ki le malo v omikane kroge zahajajo in po dovrsenej gimnaziji komaj lep poklon narediti znajo, obfievanje z Lavrifiem prevaiuo in njegovo odstranje-nje od ucenja deklarnatorike dvakrat napacno. Vedno in povsod je poudarjal lepoto, kazal je ziasti Iepoto v prirodi. Opominjal je vefikrat svoje ucence, naj potu-jejo v veca mesta, ziasti v Benetke in druga italjan-ska mesta. Tako nij bil Lavric le politik in izbujevalec svojega naroda, nego tudi uraetnik, ki ga je skusal za vse lepo in dobro u2gatiin njegovo sree poblaziti, da se lahko s ponosoin pred svetom pokaze. Seme, katerega je Lavric v GoriCi zasejal, je ze kali pognalo, in zaCelo zeleneti in v klasje iti. Nje-govi ucenci so se razkropili po vseh delih Slovenije, se producirajo pri CitalniSkih veselicah iu delajo Lav-ricevemn imenu Cast. Tudi na Dunaji in v Gradcu so se njegovi ucenci pri dija§kih zabavah lastno ob-uesli in mnogo pohvale sprejeli. Po teh ucencih bode LavriCev duh §e dolgo ^ivel med slovenskim naro-dom in sad njegovega podnficvanja okusili bodo §e na§i potomci, ko bode govornistvo med nami se bolj gojeno, nego dandanes. DolSnost Lavricevih utSencev je, da spolnijo, kar so mu obljubili, da gojijo njegovo najljubSo umetnost in da po tej delujejo na povzdigo slovenskega naroda. En Lavricev u^enoc, profesorja &uklje in Wiesthaler in g. drd. Ivan Tavfiar so se zdruzili ter so osnovali v ljubljanskej Citalnici popularno znanstvena predavanja, ki bodo tri nedelje zaporedonia, vselej ob, 11. dop., „Naroduej Soli" na horist. \ Vceraj je prof. Suklje prav dobro govoril o devici orleanskej; prihodnjo nedeljo bode predaval g. Tavcar o Lenst|vu v slovenskej narodnej poeziji in v nedeljo tedon nas popelje | prof. Wiesthaler na tri. dni v stari — Rim- Po- 1 slusalcev je bilo vceraj okoli 250. Lehko bi .jih bilo vec\ Pogresal sem muogo takih, ki pred pustom v Citalnici „zvonec nosijo" — da po novisko povera. A | kaj hofcete? Saj se se mej izobreienimi narodnjaki (?) I nahaja jnnogo takih filistrov, ki se jim skoda zdi po-dariti en forint „Naroduej Soli" jzgovavjaje se, da 8ami sebi napravijo za ta denar lehko — 10 preda-vanj! A nikogar nij, da bi jih za jezik prijel! Nem§kutarji so prav ob tistem tiasu napnwili nemSka predavanja v realcnej telovadnici na korist „Schulpfennigu\ Mislili so, da bodo s tern nam ska-lili veselje in zaprecili dobar uspeh, a zmotili so se ti vrli ofianci. Dasiravno so dobro agitovali in celo j po solah svojo oblast ziorabili, vendar nijso spra- i vili vefi poslusakev skupaj nego mi. la Solska nil;.-dina jih uie ceio nij hotela umeti in ubogati. Po vseh vecjih in manjih mcstih imajo navaduo mestni ofietje hvale vredno skrb za to, da se naprav-yajo novi hladni javni vrtje ali da se nasajajo lepi zeleni drevoredje. Tudi v Ljubljani dobotno nov dre-vored ob Ljubljanici naBregu. To je lepo I A srce boli cloveka, videcega, kako samovoljno in barbaric no dcla na§ mestni zbor se starejsimi drevoredi. Kedor je bil kedaj po letu v Ljubljani, gotovo nij mogel pohvaliti prclepega, dolgega, hladnega in scnc-natega Lattermanovega drevoreda! In glejte — polozlli so sekiro nanj I Uniciti bote najlepSo krasoto in lepoto deviSke bele Ljubljauel U2o pred dvema letoma so zazidali spoduji konec tega drevoreda, ki je po pravici pravi ponos uaSi'ga mestat Po-ruvali so kakih 10 droves iz njega! Pozneje so ho-teli celo novo uditeljiSCe ob njem zidati! In ta bar-baricna — nevaruost se nij s cela odstranjena! Zdaj se cuje, da bote nasunodri Abderiti potegniti veliko xo&no ceato tria&ko preko Lattermanovega drevoreda naravnost proti evangelskej cerkvi! Clovek se mora res kar za glavo prijeti, ko vidi, da je kaj takega mcgoea dan dimes ueiuiti t A lovorjevi vmci tega barbarskega eina nasim Abderitom iiijso duli suiruega spanja in pokoja I Posekali so tudi japjeiov drevoredobizanskej ceatil Tudi to jim nij bilo se dosta I Te dni so na javni drazhi prodali jagnjetov drevored na dunajskej cesti do sv. Kristofa. Nekoliko drives so uie podilil In celo za Solami bodo nekaj lip in kostanjev poruvali I Izvrstno, vrla gospodal izvrstno! Golovec z bovovei zasajate, sencnate drevorede pa dilate*) in izsekavate. Zaslu-zena slava vam ne vdide. §e pozuim vnukom vas bode slavil — kras okoli bele Ljub\janet Has" knez in ikof dr. Pogafiar je te dui prisel v deMni zbor. Radoveduim ljudem morem ustreei z novico, da je po sloveusko storil svojo obljubo. Usel se je mej poslanca Gariboldija in Muruika, v sredisce, kder se Slovenci nehavajo in nemskntarji zacenjajo. Variatio delectat! si mislijo menda tudi na nebu. Imeli smo nekol&o lepih poiuladanskih dnij, videli u2e tu pa tarn kakega metulja, utrgali uze kako pomla-dansko cvetlico, tudi Scinkovci in skrjanci so se u2e glasili, avsoboto uainna enkrat zapade pol Crevlja debel sneg vse pomladausko veselje! Se do dunes se nij ujasnilo. Stari pregovor, da susec z repom vije, se je tudi letos uresuicil. Se nekiy I Mojt dopisi v Vasi „Soei" — nijso moji. Vsaj takih kozlov Vatn jaz ne poSiljam v svojih pismih, kakor se navatno pasd po mojih tis-kanih dopisih. Te imejte vi na svojej gresnej utad-ni§kej dusi! Dixi I j Na Dtinajl, 21. marcija. (Izv. dop.). Sposob- nejsim peresom prepustivsi 2alostinke peti o dr. Lav-ricu naj omenjam samo to, da je tudi duuajske Slo-[ vence ujegova smrt nenavadno osupnila. Tukajsnja \ mladina bi bila rada kot svojemu iastnemu udn ve-s nee ali vsaj socutje izrazajoi telegram poslala, toda j porofiilo ob itjegovi smvti doslo jej je prepozuo. Za-toraj je pa koj po tern sklicala obCni shod „Sloveiii-^ je", g. Kr. je primerno zasluge ranjeega nasteval, in drustveni clani so se, ce uie drugace ne morejo sla-viti svojega mo2at vsaj Cestuo zavezali, da bodo ob j po&itnicah mej narodom besede na Lavricevo cast sno-vali in pri tej priliki za spominek pobirali *). Danes tudi lehko zabiljezim, da je bil dr. LavriS duuaj-• ski mladini edini vzor slovenskih politikov in da I se nij ob casu njegovega imenovanja za <5astnega uda dunajske „Sloveuije" 1. 1873 niti en protiven glas cul, akopram nij biJo tedaj nasprotovanje cisto nit nenavadnega. - Vsled TovaCovskega smrti mislilo se je veduo, */ Crtati, tusroden na Toluiiuskcm znana beseda, PIS. *) Krasna ideja: s tern bo naSa mladina rcsniino desti-la sporain ranjeega na najlepii naCiu. Naj nobeden ae pozabi ©b^jube. * Ured. da slovansko pevsko druStvp na Dunaji popolnoma zamr6, kajti ranjki je bil res du§a vsega necenega podvzetja. A druStvo vendar prav vrlo naprednje in Steje prav mnogo dru^abnikov vseh slovan skill panog. Danes, v tvorek, bode velika beseda v „Gartenbau-gesellschaft", pri kateri se bode Cul tudi slovcnski „kdo je mar?'' Sole je prevzel pevec iz dunajske I opere, g. Sommer, Slovesiec, iz §tajarskega doina. Obetamo si prav lep in vcsel veficf in mnogo odlicne slovanske gospode.— Sedaj iinauio v dvornem gledi-§ci italijansko opero; poslusalccv je sicer ae preccj. a vendar ue toliko, kolikor si jih jo vodstvo n*adejalo ; Vdtopnina je._yendar_ malo previgoka. Iz zaCetk'ii'jo 1 lifld pri ten operah to smedno, da je zbor veduo wmv m pel in tudi nekateri pevci r, glavnimi vlogami kakor Hablayetz, Sedaj se je tudi zbor italijanscini v-dal. Specifi&iG italijanske opere, \\\ to so navaduo ' take, katerih nij Dunaj §e ni6 ali malo siiSal, vlefie-jo najbolje na-se; v tern ko so „Ilugonotti" veliko bolje dopadali preje z domaCimi niocmu nego sedaj z italijanskinii, Naj znanienitejSa duuajska kritika, prof. Hanslick in Ambro^, sta popolnoma zoper potje v ita-| lij. jeziku vsake take opere, katcro je Dunaj u^e v nem§kem jeziku 6ul,— Kakor jiavadno vraile so se tudi letos v tern meseeu volitve za nu'stuo staresin-stvo, Duuajskega obcinstva, ki je bilo vselej ftteto mej najbolj zrelo in najbolje zavedno svojih pvavie, polastila se je letos ucnavadua lothavgija. Koinaj vsa-ki fetrti mo« se je volitve udele2il. Tudi letos so demokrati zopet nekaj sedezev izgubili in vse ka?.»*, da Dunajcan nij ve^ piijatelj praznl frazi. Moje vesti o dunajskem novinarstvu so se vren-nifiile. Novi Fretmlenblutt in Wahrheit sta izginilti. na niti visiti madjarska „THgespressir4 in pa .,Deutsche Zeitnng." Ne vein, aii bodeti zelenja doe.ikali. Oficijozrii list Montags-llnvuo, bode nelial; Klapp nij-ma nobene podpore vec od vlade, ker je v „(Jarten-laube'1 tako netaktno proti avstrijski hisi pisul. Kma-lu bode tedaj popolnoma pJiinuilistcukruch'' 1 Od ce-sa bodo ti ljudje se 2ivili, ljudje Inez vsake omike in odgoje in oboro^cni samo se *idovsk«» nesrannmstjoy— Lepo vreme imamo, veselje g;i je! Dva dni n*e »ne-2nje, kakor o bo^ifiih. NaSe gospe, ki so si bile uie spomltuliie trakove yazobesile, iseejo si soput m\v skill koiiuhov, fie jih nijso uie zastavile. Politidni pregled. V Gorici 23. marcija 1870. Kam je priSlo politiCno givenje v Avstriji, kedo* se ve6 briga za del zbore? Tako se po-pra§ujejo politikarji po veliki Avstriji. DeMni j zbori so prisli ob vso veljavo od kar so vpe-Ijane direktne volitve, s tern pa je zaielo tudi pe§ati ur.tavno ^ivenje. Na§i deMni zbori nij-majo vec skoro nobene inicijatlve; na§i poslanci so postali skoro to, kar so hilt „rudeLefrakarjia pred 100 leti. Zatorej pa tudi vidimo, da se prav malo zmcnijo za de^elnozborska opravikj da so postali apaticni. Kedo pa ne bi postal, i te vidi, da so vsa prizadevanja zastonj, da nij | mogoce nicesa skleniti, kar ministerstvo 1106c, da | se tako potrelma postava gre v ko§, 6e kolidkaj disi po samoupravi. Xalostno, pa resnieno je, da nas dez. zbor bode letos monla v trch, Ste-rih sejah omogel vse de^elne zadeve. Ce bode to tako slo naprej, bode se prav tcsko najti za-dostno §tevilo poslancev. To nase mnenjc na* slanja so posebno na dogodke v Tirolu in v Dalmaciji; tarn in tu je bilo ministerstvo ne-prijetno primorano zakljufiiti dez. zbora, kajti ve6ina poslancev tu in tam navelicaia se je slu-2iti sistemu, ki je pogubljiv Avstriji. Tirolski poslanci so v protestu ministerstvu ocitali celo postavolom in kedo jim more to mnenje teme-I Ijito ovreCi? Ce bo pa to st-anje se dolgo tra-jalo, navelifali se bodo tudi nevladni poslanci drugih zborov in posnomati bodo zafieli izgled Tirolcev in Dalmatincev. Ta pasivna o;)ozicija pa se bode prcnesla tudi v drz. zbor. Prav za to smemo u2e danes racuniti na popolno naravni razpad sedajne sisteme. Nasi notranji politiki popolnoma soglasno in vredno se pridru^uje tudi nasa zunanja politika. U^e veckrat smo rekli, da Avstrija ima najveci interes na jutrovem, to so priznale celo ustavoverne novine. Kako pa varuje grof An-drassy ta interes ? Grof Andrassy je najbr&e zrtev specifi6no madjarske politikc in pa intrig severnih diplomatov. Avstrija je prevzela tesko I nalogo, pomiriti ustajo na Balkanu in v usta§kih i krajih upeljati turske reforme; s tern zgubila bode vse simpatije pri Slovaaih sploh in pri Srbih na Balkanu §e posebno. Kar se Turku noce posre&ti, hoce opraviti Avstrija: zaduSiti hofie ustajo in odtegniti pribeglim vsako podporo ter siliti jih, da se podajo sopet pod tur§ki jarcin. Nehvalc^na je resnicno ta naloga, ki Avstriji jemlje simpatije in jo tira iz kroganjenih vitalnih koristi. Kedo ne hi danes spoznal, ko je znauo, da so pruski in ruski ohcirji kupili od enega nafiih oficirjev nekatere tajnosti na§e v<»jske, da Andrassy hodi tisto pot, katcro ran nasvetnjejo ncprijatelji Avstrije, ki se v pest smejajo, ko vidijo da je Andrassy v zadregi in da inn prvi violin, katcrega so mu oni v roko potlsnili, niS prav ne poje. Ilustracija k tej politiki so zadnji dogodki v Dalmaciji: Andrassy sili pribegle Horcegovincc, nnj se podajo domu, da jim bo Sultan vso fikodo povrnil in zunjo skrbel po otfetovsko; a pribegle reve se vijcjo pod to silo in izjavljajo, da ne gredo brez o-! ro^ja v gotovo smrt, da rajSi lokote poginejo [ itd, Tu to trditev ilnstrirali so dogodki, ki so I to potrdili, kar so oni revezi izrekli v profinji I na na§ega cesarja, da jim dovoli So prebivati v Avstriji, kajti komaj so se nekateri ube&iiki pri-kazaii v Do.^uo, u^o jih popade TurSka druhal in pribivn jib 8ivo na kol, To takih dogodkih je nemogofc Andrassiju, znebiti se pribeglih, fie se pomisli, da vcasih mora tudi diplomacija ra-fiuniti s ^lovekoljuhjem, z hnmaniteto, pouebno pa v scdnjnih Casih. Od druge strani hof'e Andrassy zabraniti vsakn poniofi ustaScm, Rudifta poSljo v Cctlnjo in k vodjom uataftov ss obljubami in se ftiiganjein, a vso zastonj: Nikita stj zgovarja, da nomorenlft storiti, Se plahi Milan odgovori knezu Wrede-ju, da ne more dobcr stati za mir in ustasi odgo-vore Andrassiju se slavno zmago pri Muratovici, Andrassy zaiikaze, da naj so vsak ustaS, ki prestopi avstrijsko mejo vjame in zapre, in da naj se nobcuemu filovekii ne dovoli prchoda v Bosno in Ilerccgovino. Nek avstrijski oticir zvabi Ljubobratifia in njegovo spremstvo od svoje fccte in mu, kakor piSejo listi, najbr^e na turgki zemljinapov^ dajejetnik. A kaj se zgodi ? Po vsej Dalmaciji napravljalo je ljudstvo jetniku sijajne ovacije, in Ljubobra-ticevo neprostovoljno potovanje spremenilo se je v triumfalni sprevod na avstrijskih tleh. Lju-bobratic protestuje proti ravnanju avstr, oficirjai aes, da ga je zvabil in prejel na turSki zemlji. Y Trstu ga je policija hotela na skritera peijati na kolodvor, a ljudstvo privre od vsih strani j obsuje LjubobratiSa, ga vozi na rokah, kakor triumfatorja, mu siplje vence in §opke, pridere se silo na kolodvor in se vstavlja zandarmeriji, na kolodvoru ga pozdravlja z gromovitimi fl2ivioB in »evviva.K Vsled tega je policija primorana Ljubobratica s prvim tezovlakom odpeljati v Na-bre^ino, a tam se ponavljajo demonstfacije, poino triaSkih Srbov, Slovencev tr^askih in okolifianov, mej njimivrli Nabergoj prihit^ v Nabreiinoin tam srdno pozdravljajo moza, ki se je boril za slovansko svobodo. Ljubobratica se silo odpeljejo I iu v Ljubljani ga galea vse poino ljudstva/ ki I ga demonstrativno pozdravlja se 8ziviokliciu. A policija ne pusti nobemu do Ljubobratica, am-pak odpelje ga na hitrem naprej v Line. Lja-bobratifi je bil zadnji cas v nstaskih krogih manj upliven in manj va2en, najbr2e bi bil zgubil ves nimbus, ko ne bi sopet imeniten postal zarad njegovega prisilonega potovanja v Line. Vse te re5i so se pa godile na avstrijskih tleh; avstrijski Slovani in Italijani so javno pokazali, da jim ne dopada Andrassi-jeva politika. Rus in Nemec imata svoje namere proti Avstriji, in i* grata za steno, usta§i nocejo priznati Andrassi-jevili reform, Crnogora in Srbija tudi ne, avstrijski Slovani so 2aljeni in & Turk se jezi fiez Audrassijevo politiko, Naj potem sodi vsak tudi manj zreli politikar, koliko uspeha more j imeti teka politika. Mej Srbijo in Crnogoro je bila nekda te I dni sklenjena pogod|)a^ za zvezo v vojski proti ! Turcinu, sliSi se, da Srbija po§!je Ristifia v Ca- I rigrad. M stavi zadnje pogoje za mir ali vojsko. Obe jugoslovanski drzavi sti pripravljeni za vojsko, tako sc tudi pripravlja Runiunija. V krat-kera bomo torej slisali ob odlienih cinih na Balkanu, Italijansko ministerstvo jc padlo, poslanec Depretis je poklican, da sestavi novo ministerstvo. Spanjski kralj je prisel se slovesnem spre-vodom na 6elu 25.000 vojakov v Madrid, kder ga je Jjudstvo entnzijasticno pozdravljalo. Razne vesti. Cesar je podaril za morsko kopelj zauboge&kro-folozne v OratUi sopet 300 gld. Minister Depretis je priSel predvcerajnjem z namestnikom baronom Pino-am v tiorico. Namest-nik se je vceraj vrail v Trst; Depretis pa octane v Gorici tiekoliko dni in se bo dclezil sej dez. zbora, Imenovrtiij<\ G> Franc Vodopivec, r. k. naduSi-tejj,je postal okrajni Solski nadzoniik zaokraje: Go-rica, Seiana in Tomin. Nesreea. V Podgori je>ati pnstila otioka same-ga pri ognju, otrok se prevec pribliza ognju, kitlica se vname in otrok zacne goreti; opekel se je tako mocno, da je precej vrarl,— Matere, bodite previdne! Voiitve v ljubljausko stare&instvo bodo 27. in 30, t. m,; v 3. razreda prodero prav gotovo na-rodnjaki.— Demonstracija Ljubibraticu na^cast jebi-ra v Ljulv-jani veiikanska; vladni listi jo zakrivajo, pa vse zastonj, saj Se v Gradcu in na Dunaji so bili demonstrative. {italnica v Kviskem bode imela 26. marcija svoj redid obcni zbor, h kateremu vabi vse g. ude tukajSTie citalnicc ODBOR. Za lavricev spominek so darovali. V Gorici IT zbirka: Prof,Pov§e3 gld.; J. Princie c» k. davk. nadzontik 5, gld.; A, Leban 5. gld. Dr. N. Tonkii 2. gld.; A. Zuijan ft.gl.; Peijevec 3 gUi; Kuralt 3 gld.; V. F. 3. gld.; N. N. 1. gold.; Furlani 2 gld.; Vai Vidie S gld.; Karol Karol Princid 2 gld.; Erien 2. gld. F. F 2 gl.; Kotuik 2. gl.; Gruntar Ignacij 15. gld. X pevskeiau druytvu „Slavec" je pristopil kot ustanovnik p. n. g. Josip. Marusic, vodja v Gorki. P. n. gg. odboruikom, poverjenikom in pevceni pevskega drastva „Sla\ ee." Odbor Slav-cev je v seji 28. februarija 11. izvolil poseben odsek kteri ima preskrbeti vse potrebno za petje v cerkvi in pri koncertu 24 avgusta t. 1. Za maso se bodo razposlale g!aske*(note) precej, ko bodo doloceni nape-vi dosli, Za koncert pa nasvetoje odsek kot nove to5ke: „Ve6er ne Savi" zbor Zajcev (sBiseiiiicatt str. 42*). Bo2e 2ivi! zbor Tovacovskijev) „B:iserni-cau str. 56**) in „Slavcev stopaj" zbor Hribarjev. Kdor niina oinenjenih zborov, naj se blagovolno oberne do gosp. archivarja, Fr. Videca v Gorici. Prosi se tudi, ker se niso vsi g. g. poverjeniki ttBiseriiictt vezati poslali, da bi prav kmalo vse ne-vezane „Biseruice" nazaj poslali, ker bi se drugace lahko kaj izgubilo. Eedaj in kje da bodo skttpne skusnje, se bode o svojem casu naznanilo. Druga seja dez. zbora goriskega je danes cb 5 uri zvecer. Radnevnem redu so sledefie tocke: Porocilo dp2, odbora zastran prenaredbe pravil dezel-ne kmet. Sole; porocilo dezelnega odbora zastran ufii-teljski pripravnice v Kopru; - porocilo dezel. odbora zaradi s^vbenega reda za gorisko mesto, poroiiila fi-nancnega odseka o nekaterih proraCunih in racunskih sklepih dezelnih zalogov; - poroCilo pravnega odseka o prosnji cestnega odbora Cervinjankega, da se cesta od Strassolda proti Eastjonsu izbrise izmed skladovnih; poroiila dezel. odbora o i azdelitvi obfcinskihih zeniljisc Krizkih— Velkoiabeljskih. Italjanski poslanci so vsi v mestu, tudi minister De Pretis. Izmed Sloveuskih pa manjkajo nekateri. Prav bi bilo, da bi seT posebno razprave vpiasanja zastran kmetijske §ole in koperske pripravnice vsi dele^ili. To so vazne zadevc.— ObSirno porodilo o seji priobcimo priliodnjic. *) Pri ^VeCer na Savi" naj se Tenor I. str. 43 popravi: 1 linija, 7 takt d mesto c nad lah 3 a , 5 „ d „ es „ an 5 n ,8 „ f „ g „ se ¦¦Pri^BozezivPrS^^^d „ tu Pri sestavljanji partiturenaj se pazi posebno ra Ten. I. wpa nek briga spi." Kreima. o katerem so vsi ^asniki pisali, da je vmrl, je popolnoma ozdravil in je zdaj v Albanu na Rmiskem. ^.^—^_« IZ ST. MAVRA. (Dalje). Xase vino- in sadje-rejsko drustvo vrlo aapreduje. Vtcku zadnjega leta je imelo tri obcne zbore. Pri zadnjem zboru je bila soba, kjer zboraje RSocau napolnjena z udi; temu do-kaz, dasteje drustvo lepo stevilo ndov. (Doruber-Sko jilt ima brzo nekaj pod 16). Vteku treh let sem zagotovljen, da x>os»koei stevilo udov na tri sto, Ce ne se ved, ako se bojo tako marijivo ogla^ali, kakor so se zaceli v zadnjem casu. Yeliko je koristilo druStvo do sedaj Berdom s tern, da so posamezui udje toliko i/gleduo pn.vilnih Vinogradov napravili. Pri njih uapmvi se je rabilo veliko delulcev, uied tend tudi gospodarjev, koji so se navatlili pravilno vrezati kolci, jib biljfati, praviino jib izkopavati in odstiti, pravilno regulati viuugrad, zasaditi ga zbiljfami, pravilno jih obiv/avati. okopava-tit gnojiti in pkti; pravilno obrezavati terte na rod, jih maudati iu sploh pravilno spo^obne napraviti jih za aaj vecjo nuio/iao lepega sludkega grozdja. Kai je pa naj bolj karakteiisticuo je to, da vse inoiitranske teite, dajajo vz« v pervcm rodu vecje grozde in vecjo mnozino, kakor pGpisujt'jo strokovnja-ki, in kakor se viiii v naravui vciikosti narisauo. Te-mu bodi dokaz, da briska zeinlja je sposobnojsa za inostranske terte, kakor iunoga druga.— Prav ima totfaj nas uarodni strokovnjak, da terdi: Brici so per-vi poklkani dolocevati culej Avbtriji vinsko ceno. Ah kntbiia ualoga! Me morein skoraj dalje; na misel so mi piisb) ranjkega Dr. Lavrica besede. Druzoga daoas ne moram vec zapisati kakor to: Zakaj nt.'ki ni bilo pri goriskej vinskej razstavi dru-zega. (G. vodjo PovSe-ta izvzamem) nego nepozab-ljivega dra. Lavric-a, ki je vsaki hip Sel iz razstave iskiat B.iicev in jitn je tako-le govuril z veliko sveto jezo: Zakaj ne: Itazstavite svojih vin"? Brici: Sebojimo, da vdobitno s tern sramoto in da deutjo nasa vina v naj zadnji red. Dr. Lavric ravno zavoljo tega tazpo-stavite jih, da boste vedeli, kaj jim inanjka, da jib bote vedli potem za prihodno razstavo zboljiati, da bodo sposobna postavijeua biti «a prvo mesto, Ka-pravite toraj koj vinotejsko drustvo, kakor vara na-svetuje g. vodja Povse. In v tem bipu se je bilo v-neio v sreu dveh Bricev. In Brici so toraj pervi u-stanovili in narodiii vinorejsko dtustvo na Goriskein. (Dalje prihodnife). ¦mmm___________ A. F. Poslanica. IZ TRIBU§L 20. marcija 1870. Dragi prijatelj Solkaneci— Lepo Ti imam naznaniti, katero je nek berac v nase 'ele b.iibe prinesel. En stari bera6 prosi pri nieni preno6i§6a. Jez mu ga dam in ga pivo vpra§am, od kod da je. On mi pove, da je moj iaran iz Sclkaaske ^upanije, na kar ga jez pobaram: kaj novega v Solkanu'? „Siabo se godi pri nas, ne slisi se druzega, nego o pretepih mej ianti, tako da jih morajo c. k. zandarmi stialio-vati (domaca straza uij zato); nas srenjski oce se ma-lo briga za sienjske reci, njegaje bovskaSoca izmod-uasanjeve dezele k nam privalila. Njegova desna ro-ka je nekam okorua, kakor zivali potrpezljive, kate-rih se mnogo uahaja v Gargarju in katerih euajeza-sijala ono krv v naso srenjo. Nasi mozje, ki na pri-liko misi love, metle in skalabone za kratek cas de- bjo in v kremi pri bokalu najvaznejsi reci sklepojo, so nam tudi vino in meso podrftzili,- zdaj bo 'treba plaCevati srenji tudi od domaCe kaplice in od mesa, in ubogi ljudje, ki imamo tudi usta po cez, bemo s tem veliko prikrajsani. Jez se beracu Cudim in se koj zmislim, da sem v listu „Soca" uze nekai tacega ci-tal. Kedo pafi pri Vas nosi zvonec zdaj In sam obesa ga okol vratu, Ne bode v Solkanu vefi mini Dok veter ne pobriSe smetlaj. Pri nas nijsmo Se tako dalefi prisli; pa po-tri>i predragi, na svetu vse mine Juri Sinkovec. Javna zalivala. Podpisaui, bivsi cuvaj v ternovskem gozdu pri Gorki, je konec leta 1873 nevarno zbole), tako da se zdaj iz sobe ne more. Ker je bila ta sluzba lu provisoriCna, tako je tudi placa v casu njegove bolczni izostala, pa veudar vse ga ni zapustiio, prijatelji njcgovi, ti so gg. tirad-niki in cuvaji ternovskega gozda, ga niso pozabili, aiui)t'k zdatno so ga denarno podpirali, za kar sc jim iz dna svojega srea zahvaljuje in vosci, da bi nobe-n^mu ne bilo treba zarad bolezni miJoScinc spreje-mati: Bovec due 18. marcija 187b". Jo^ef Miheiia. Stuzniiu sercem naznaujatn vscm znancem in pri ¦ jateljem, da je moja uepozabljiva soproga, Ne^a, 12. t. m. ob 7 uri zjutraj, po dolgi bolezni, v gospodu zaspala. Ranjka je bila dobra gospodiuja, skrbna mati in ljubeziqiva soproga. Zapustila je stiri §e nedorasle otroke in mene, zalujoCega soproga. Zahvaljujem se vscm, ki so jo v tako velikem stevilu zadnjic spremljali, posebno pa gosp. iSupniku na ^eotviski gori, ki so biii v tako slabom vremenu pri§li jo sptremljat. Srdno hvalo izrekam tudi vrlim Pe6mcem, ki so jej nagrobniuo peli. Na Ponikvah due 15. suseca 1870. Audraj Lupanja, zupaii. Oziianilo. Na drustvenem vrtu vino- in sad-jerejskega dru§tva v Dombergu je ve6 tisoe pozlalmenili sadnih dreves na prodaj in sicer po zelo nizki ceni od naj boljsih piemen jabelk, hrusk, 6re-senj, breskev, marelic, mandelnjev, pi-tanih orehov, pitanega kostanja, in tudi veliko biif 2lahnih trtnih piemen. Naro&la sprejema drustveni predsednik g. J. Ganz v Dombergu. ^nSS^SS^j irOd tela 1767!! Svetinja za napredek I iVLB Svetinja za zasluge AMA . kr. dvorni zvonar izdeljarec sirojev in raznoterega orodja pri gasenju ogna v Igubljani, priporoca p. «. cerkvmim predstojnikom in obcinsJcim sastopom: VTr>i*ama, sBvonlla, z vso potrebscmo, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tndi 40 centov te^e, zamore en moz zvo-niti; dalje priporoSa vse vrste brizgalnic, orodja za gasenje, vodnjake, cerkvene svecnike iz me-denine, ventile, sravbe ltd. itd. 0b6inam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasiino orodje lahko omislijo, _______________ privolim placevanje v obrokih. _.__._ Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja 1114 svetinj!!