ZVONČEK                                                                                     XXVI—5 in 6
IVO TROŠT:
Le v vztrajnosti je napredek.
^^""^" ^"         preprosti primorski vasi so zidali novo šolo. Delo
¦ i^^^i)   jeprevzel podjetnik damačin, delavoi pa so bili veči*
^r^jm^^g^    noma Lahi. Pomagal jim je desetletni Karlo, da je
^ m!^r#^k     odnašal in donašal manjše stvari. Karlo ni znal niti
f^r^^f^T^j^    besedice  slovenski.  Zato je  bil  pri  domiačinih  v
J&^^^/^JS^    največji zadregi. Mojster je znal sicer njegov jezik
m^^^mtm   i     š   jn je dečku po petkrat in desetkrat povedal, kako
se nazivlje to in ono slovenski. Karlo si je hitro zapomnil in prav
tako hitro   pozabil   tuje   besede;   odnehal   pa le ni z učenjem   in s
postrežbo.
Nekoč ga pošlje mojster po žreblje v prodajalnico in ponavlja: »Karlo, reci: cvek, cvek! — pa se bosta umela z možem, ki ne zna tvojega jezika. — Si me li umel?« — Si, signor! (Da, gospad!) de deček, teče veselo po vasi do prodajalnice in vpije vso pot: cvek, cvek! — Toda, smola. Pred vrati v prodajalnico je pozabil svoj čvek! Kam sedaj? — Obrne se, hiti prav tako urno na stavbišče in prosi mojstra, naj mu vnovič pove, kaj se pravi slovenski: la chiave.
Karlo si zapomni in zopet teče do prodajalnice, spotoma pa po* navlja: chiave^cvek, chiave<cvek! Toda v prodajalnlici miu astane v ustih samo chiave. In zopet se nista umela s prodajalcem.
Karlo drevi vnovič k mojstru, ki se mu smeje že od daleč, ko vidi, da prihaja dečko brez cvekov: ?>Ali nista podobni besedi chiave — ko izgovarjaš čiave — in cvek? Teci še tretjič iti ponavljaj podobni besedi; morda ti ostane sedaj cvek v ustih in v spominu.«
Karlo je slušal, prisopel v prodajalnico in rekel: čiavek. In s prodajalcem sta se umela.