Štev.  6.
jubljai\sKi^
Leposloven, in znanstven, list?
V Ljubljani, dne  i. rženega cveta  1892.       Leto XII.
„Mea Kulpa!"
Zgodovinska rhapsodija.
L
aj batia se Hasan paša ? On kristjane oponaša : »Mea culpa — mea Kulpa !«
Tam, kjer Sava Kulpo pije, Tabor turški polje krije.
Nad šatoVi  poleg Siska Polumesec, glej, se bliska.
Sred ostroga šdtor krasen, Pod šatdrom pir je glasen.
Hasan  paša god praznuje, Zmag sijajnih se raduje, Gostom pravi, beseduje:
»Hej, junaki, vince pijte! Korana se mar bojite?
»Allah sam je  vino  vstvaril, Nam v veselje ga podaril.
»Ril menih benediktinski, Znal moliti sem latinski.
»Zdaj molitve so mi bitve, Druge zabil sem molitve.
»IMnes primnim le še eno, Kratko,  ali preiskreno.
»Ko končana dnes bo bitev, Staro molil bom molitev : »Mea culpa —  mea Kulpa !«
»»Brž na noge,  v boj  na Sisek! Džaur bliža se ko blisek.««
Memi-beg pred pašo plane, To mu reče . .  . nem obstane.
Ni še noč na Kulpo pala, Bitev že se je končala.
Cuj, s Hrvatom sredi Siska, Brat Slovenec lika, vriska.
Teče Kulpa vsa krvava, Hasan paša mrtev  plava.
Sred tovaršev naokoli, Sred mrličev  Hasan  moli: »Mea culpa,   mea culpa!«
(Napisal 1.   1886.)
A.   Aškerc.
21