Jezernik Baltazar, Št. Jlj pri Velenju. Oii sfroliiiii %gsifili. Cesto se naši spomini vračajo nazaj v preteklost, v ono dobo, ko so oh.li tujci našo rodno zemljo napadali z mečem, si s silo prisvajali imetje naših prednikov, rušili njih domove, starejše ljudi pobijali, mladino pa vlačili v sužnost. Z velikim naporom so si naši dedje iz pragozdov delali njive, senožeti in vinograde, da bi se pošteno preživIjali, da bi jim ne trebalo ropati tuje lastnine, ampak da bi mirno pasli svoje črede po svojem. Tujci so se pa žal premnogolcrat ravnali po geslu: sila ustvarja pravico. Tam daleč na jugu onkraj Soče je domoval Slovenec in gori proti sevcru — tam, kjer teče bistra Zila — je zapustil spomenike kot je vojvodski prestol pri Gos.pej Sveti, nem glasnik naše preteklosti, in tam v ravninah blizu Donave je stavil cerkve svojemn Bogu. — Ko sem za .asa svetovne vojne blodil tam okoli Vidma, sedaj Udine, sem _e srečal s 95 lct staro ženico. Spoznala je mojo govorico in me vprašala: Odkod si ti, moj brat? Razložil sem ji, da je moja domovina daleč. Govorila mi j8 bcsede, ikoje sem si zapisal v svoj dnevnik in jili objavljam tukaj, da naj bodo njcj v časten spomin in v vspodbudo vsaki slovenski materi. »Ko som bila še jaz dete«, je rekla, »me je mamica u.ila moliti, govoriti slovensko. Slovenska pesem se je pela po tej ravnini, pa vse to je minilo. Moji sovrstniki že spijo v Bogu, jaz se pa čutim osamelo. Nov rod je zrastel, slovenska beseda je zamrla na njih ustih, zdi se mi, da sem tuja med svojimi.« Solza ja zapolzela po njenih usahujo.ih licih, zabolelo me je pri srcu, domotožje sem občutil. Mislil sem na svojo domovino, zapuščeno, utrujeno, sinovi njeni pa so razkropljeni širomsvet. Pogled sena uprl tja proti rojstni krajini, daleč tam v ozadju sem videl Krn, bližje S. Goro, Oslavijo, Sv. Gabrijel, vse izorano ne od našega pluga, ampak od topovskega ognja. In vse izgorelo, ovenelo, brez življenja, čeravno je bil takrat majnik. V prejšnjih časih, ko je bila ogrožena domačija prednamcev, so na naših' gorah zagoreli stražni ognji, ob njih so stražili stražarji, zvesti, nepodkupljivi, ki so se zavedali dolžnosti, katera jim je bila povcrjena. Zgodovina nam pravi, da je naš narod, če ga je zdramil odsev stražnih ognjev, neustrašeno branil svoje najdražje, svojo posest in svojo pravico. Bili so to časi velikega gorja. Po naših gričih so stali gradovi tujcev, tujivalpeti so vihteli biče po telesih naših dedov. A vse to je minilo, narod je ostal zdrav v jedru in silen v odpornosti. Ko _o se meje držav nekoiiko ustalile, so se tujci pričeli posluževati drugih metodč Vsiljevati so priževati drugih metod. Vsiljevati so privero, misleč, da s tem omamijo naše ljudi, jih odtujijo domači govorici in veri. Tudi takrat so bili težki časi za slovensko domovino. Ko je val ponemčevanja, okrepljen s ikapitalističnim liberalizmom in prepojen s prenapetimi nacionalnimi vzori, ogrožal najhuje naše pokrajine, je Vsevečni dal Slovencem — Slomš.ka. On je zastavil vso veli-in. svojega duha za svoj tlačeni rod, da mu ohrani jezilk in vero. Slom__k nam je dal slovensko knjigo, fci naj vedno spremlja naš rod, ga čuva prevar in zmot. Vzgojil je nebroj delavcev, vzbudll sejavce svojib. vzorov, utrdil jih v pravi ljubavi do domovine. Nif^ovi i.rpnci in potomci so zakurili stražno ognje po naših selih v obliki izoui __evamiii društev, zadrug, vzgojili nove stražarje in velik krog borcev za našo bodočnos.. Ob njihovem iskrenem domoljubju se je razbijal tudi val, v narodnih bojih minulih desetletij je 'dozorevala mis.l otresti se tisočletnega robstva. Doživeli srao svetovno vojno. L&taso tekla počasi, veliko prepočasi za našo izmučeno domovino. Žarek novega upanja je posijal v naša zbegana in titrujena srca, ko je leta 1917 ob sodelovanju Kreka in takratriih slovenskih poslancev bila predložena majniška deklaracija na Dunaju. A prišel je čas po svetovni vojni, fci nas je prevaral. Z združenimi močmi smo si gradili novo doma.ijo, skupno ognjišče, M naj ogreva vse, ki se zbirajo ob njem, svojo Jugoslavijo, v ikateri naj živimo vsi kot bratje in delujemo za njeno moč in veličin.. V tem pravcu se je nadaljevalo delo v naših prosvetnih. orgaiiizacijah, ob tem se je vzgajal rod, ki vstaja zvest svoji govorici, zvest katoliškim načelom v okviru in pravcu iskrenega idealizma jugoslovanske misli. — Že črez četrt stoletja budno zasledujem vso kulturno delovanje naših društev prav posebno po vojni in lahko z mirno zavestjo zapišem, da so bila katoliška prosvetna društva pravi stražni ognji z zvestimi stražarji, posebno na severu Jugoslovanske kraljevine. Čitam v časopisju, da jih mnogo zopet veselo deluje. Iskreno jih pozdravljam! Stražni ognji nam bodite, z žarkim svitom nas u.ite: vere, govorice svoje ne izdati, kralju, domovini vedno zvest ostati! MOŽJE IN FANTJE DEKANIJ BRASLOVCE, C_LJE IN NOVACERKEV. V ned&ljo dne 24. septembra priredijo možje in fantje dekanij Braslovče, C.elje in Novacerkev v Petrovčah proslavo 19001etnice našega odrešenja na križu. Pridile vsi! Spričajte, da vam je beseda križa velika, sveta stvar, vredna največjih žrtev. Shod se vrši po sledečem sporedu: Ob 9. uri pridiga in sv. maša, Po sv. maši še dva govora in sicer govori g. dr. Hohnjec za može in g. dr. Ostrc za fante. Potem iitanije in posvetitev presv. Srcu. .'etjeoskrbijo možje in fa.ntje. Pelo se bo: pred pridigo: Mihelčič, Možje in fantje Materi Mariji, četveroglasno. Mašna: Mihslčič, O Bog v nebeški slavi, štiri glasno. K darovanju: P. Avg. Hribar, Ti o Marija, .noglasno (Cecilija). Po povzdigovanju: Mihelčič, Jezus naj živi, štiriglasno. Po obhajilu: MihelčiS, Kristus mora kraljevati, enoglasno, konec dvoglasno. Pred govori: Kimovec, Angel Gospodov, dvoglasno. Po govorih: Premrl, Povsod Boga, enoglasno. Sekirice za pesmi se pošljejo po pošti. Kdor nima pesmi, naj piše g. pevovodji Mihelčič Alojziju y Celju. Laporje. V nedeljo dne 17. septembra bo za našo župnijo važen dan. Proslavimo namreč 301etnico, odkar deluje naše prosvetno društvo. Prireditev bo po večrnicah, to je okoli 3. ure popoldne, v župnijskem kozolcu. Na sporedu je med drugim slavnostni govor, odli- kovanje novo imenovanih častnih 61anov ter. krasna igra »Pri kapelici«. Lepo vabimo vse, staro in mlado, od blizu in daleč, da zagotovo! pridete in privedete vsak vsaj enega tovariša ali tovarišico. Vstopnina je majhna. Bomo po-i kazali, da katoliški Slovenci še smo in osta^s nemo. Na -veselo svidenje! ! Gornjierad. V nedeljo dne 17. septembra, obi treh popoldne priredijo združeni cerkveni pev-* ski zbori, včlanjeni v Pevski zvezi, koncert v( Gornjemgradu in sicer v veliki škofijski dvo-; rani. Nasto.pi 7 zborov in sicer: Šmihel na(J Mozirjem, Mozirje, Nazarje, Smartno ob Dre-: ti, Bočna, Sv. Frančišek in Radmirje, skupnoj do 150 pevcev. Zakaj pač ne gornjegrajski, kii jih je sicer lepo število? Najprvo bo pozdrav, navzočemu nadškofu in biseromašniku g. dr.; Jegliču, potem deklamacija in nato proizvaja-č nje ra_nih narodnih pesmi. Naj nikdo od blizii in daleS ne zamudi te krasne prilike ki bo ob-s enem poklonitev očetu slovenskega naroda. I Plšece. »Človek se rodi, živi in mora umre-.ti.« Tako je zapisal on, katerega desetletni-i co smrti bodo Pišece proslavile dne 17. t. m.;' in sicer Maks Pleteršnik. Skromen, saj jo bilj proti vsem hrupnim veselicam, veren, ko nij bilo nedelje in praznika, dokler ni pritisnilai bolezen, da bi ne bil pri sv. maši, in. radoda-; ren, saj se je vsako leto sam zglasil v žup-i nišču ob veliki noči, da je odrajtal svoj dai*. župnijskim revežem, zasluži tudi tem pri-i merno proslavo. In rodil se je v Pišecah, ži^ ,vel je med nami v mladih letih, pozneje je hodil k nam na počitnice in prišel je domov tudi umret. Pa je v listi dobi, ko bo že vsl obupavali nad slovenskim slovarjem, pograbil za delo. In Slovenci smo dobili slovar, ki nosi slavo in ime naše in Plet.eršnikovo celo preko mej domovine. Bil pa je tudi narodnjak z dušo in lelesom. Da se mu oddolžimo, mu bomo odkrili dne 17. t. m. na rojstni hiši za desetletnico smrti spominsko ploščo. fcela proslava se prične že na predvečer, ko bodo na vseh hribčkih zaplamteli kresovi, ki naj oznanjajo našo Ijubezen do moža velikana in do vsega, kar je naš Maks ljubil. Dne 17. septembra bo ob desetih slovesna pridiga 0 Pleteršniku in zanj asis.irana sveta maša. Pridiguje č. g. Janko Mlakar iz Ljubljane, kl je bil u.enec pi .fesorja g. Maksa. Po sveli maši bo komemoracija na grobu pokojnega s primernim nagovorom. Popoldne po večernicah bo odkritje plošče na hiši št.. 6G v Pišecah. Spored: Pozdrav, deklamacija, petje, slavnostni govor g. dr. Lončarja iz Ljubljane, godba. Po odkritju plošče bo v cerkveni dvorani »Slomšekov dom« drama v štirih dejanjih »Mo. zemlje«, ki ji je oče naš rojak bogoslovec Davorin Petančič. Seveda, če bo merodajnim faktorjem prav, da se tudi konec proslave izvrši po zamišljenem programu. Udeležita se proslave tudi »Slovenska Matica« in »Društvo prijateljev humanističnih ved« iz Ljubljane. Tako se hočemo oddolžiti zaslužnemu možu. Da bomo ga pa bolje spoznali, bomo na proslavi in sicer prodajali majb.no brošurico o Maksu Pleteršniku, da krijemo etroške, ki so s proslavo v zvezi. Že danes pa vse, ki so Pleteršnika poznali in se zanimajo za proslavo, vabimo k obilni udeležbi! Na svidenjel Orniož. Ustanovni občni zbor podružnice ZA KŠ se bo vr.il dne 17. septembra ob osmih v jutro v mali dvorani Kletarskega društva. Tovariši absolventi, udeležite se ga polnoštevilno. Št. Rupert nad Laškim. Prihodnjo nedeljo <lne 17. septeinbra g.stuje tukaj Prosvteno ; ruštvo iz Tremerij z veseloigro: »Dve neve: i «« Vrši se ob 11. uri dopoldne v šolski dvo- 1 'i. V odmorih igra tamburaški zbor. Pridi.e ; l.ioštevilno!