ií osp dar obr t n sk 111 a r Izhajajo Tsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po poâti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. januarja 1863. Gospodarske stvari. Pridelujmo vec laná in přediva! niškem zaprla in prepovedalo, jla zlasti klavne živine se za gnati ta čas celó nic ne smé iz Stajarskega na Krajnsko s tem pristavkom, da To se dá sploh na znanje brikam dokaj pavole (bombaža), je poskočila cena pa- od 15. nov. voljnatega blaga (pavoljneka) tako bravci vejo to iz lanskih „Novic"; dobro popisal. da Je sila. Naši enaka prepoved je zavolj kuge v Sevniškem okraji za-Kar je amerikanska vojska vzela evropejskim fa- delà celi kanton Krški in Rateški, in da že z ukazom . se je krajnska meja proti civilnemu in vojaškemu Hrvaškemu zaprla v kantonu Metliškem, Črnomeljskem, Novomeškem, Kostanjevškem ; Kočev-skem in Ložkem in da ta prepoved oštro še današnji dan veljá; zato naj se živinorejci in živinski kupci kakor tudi mesarji varujejo škode , da nikakor ne ku- gosp. Župan je to Ni tedaj čuda, da v mnogih deželah so začeli vec Od več straní se lanú sejati in prediva pridelovati. sliši glas: Pridelujmo več domače přeje, pa nam ne bo treba ptuje pavoljnate, namesto pavoljneka; de-lajmo platno, pa bomo na dvojném dobičku; eno je to, da si domá prihranimo dnar, ki je šel dozdaj za pavolo puj ej o v se j živine iz takih krajev, kjer je že kuga ali kterim na bilo ptuje, Popřej in drugo je to, da nosimo bolj trdno robo. ? ko je platneno blago za polovico cenejše , je že nizka cena na videz ličnega blaga vabila veliko ljudi, da so si kupovali pavoljneka. Zdaj pa, ko se je cena njegova v poslednjih dveh letih od 22 krajc. podražila pri vatlu na 32 krajc., za 40 krajc. pa se že zuga. Odprla pa se je krajnska meja proti Primorskemu v kantonu Senožeškem, Vipavskem in Bistriškem, ker po službenih naznanilih v Primorji ni kuge več. 0. k. deželna vlada 21. januarja 1863. Na Vranskem ni dalje n o b e n o govedo več zbo-leio, naHrvaškem pol ure od Karlovca 6, v Bedenici 2 pa na novo 21. t. m. v No vak ah vatel dobrega platna dobiva IU ui cíg « uuuivai ^ - ju kaže, da se par krajcarjev dodá, pa se blago, ki veliko veliko več strpi kakor Vemo, da nam bo vsaka gospodinja Ni tedaj Čuda, zakaj zdaj vse gleda in je hřbet obrnilo pavoljneku přikupoval ljudém, da je bil dober zdaj čedalje več kupcavza platno zdaj pač bolje i platnéno roba. platnu tem pa je brž zaaj ceaaije vec Kupcavza piatno, se mu do tuai Drz ko ne cena podražila. Ce pa bo platno dražje, se bo tudi dražje plačevalo predivo, iz kterega se delà vinske kriva. Bolezni vinske. Iz Istre se vredništvu piše, da se je lani vino do gorkega poletja dobro ohranilo, pozneje pa je motno ali kalno postalo in se naposled popolnoma pokvarilo. To je zadelo tudi najbolje vina, čisto nič pokvarjene. Istrijani mislimo, da je te napake grojzdna bolezen kriva, ki je na trti nekoliko potihnila, pa je v vino potegnila. Je li to res, in kaj bi se dalo storiti zoper to? Mogoče je, da je grojzdna bolezen tudi te napake preja. opravil To pa naravnost kaže, da bo gospodar dobro tlačila Al težko je po skušnjah najboljih vino- kdor seje več lanú. Pa vol a je Uplavil y XkUVX «VJ V T VV 1UUU« X W * V IU predivo, in gospodarji so jeli lan čedalje v v i • scati zdaj pa bo stopilo predivo opu ^ - /JUCi 1 1 1 ;i napravljena pijaca, u era, bi iim v 10 letih saj sedemkrat vina tako zabavljale, Cela je brez dvombe obče blago ariansko-evropeiskih i 0 • _ ____• •________________: ____• • __„ • __• „ * _ • 0 TT J v vv. . C / bila ex succo t r 11 napravlj pijaca C zakaj z zrejanjem grojzdja pridejo skorej vsako leto in jezikov in pomenja p večidel v preniokro jesen; torej so še od starih časov celta „Weitzenkuchen. češčini naj demo primorani bili, vse svoje vina čistiti in jih pogostoma z ž ep lom kaditi, ker tako kadilo je še dan današnji edino sredstvo vina pred takim kar zopernim spreme-no vani em obvarvati. Sv. Hieronim (Comment m pise 7 u da cap IV 7 se je v 77 gentili Sermone Italiae P Ezechielis ) que" Zecc, Z s icc velela : far^Korn, Diinkel, tudi: sp pelt 7 77 Spelweizen." Ker se glasnik r ali celó z Francozke vina, ki jih večkrat pod slavnimi imeni vokalom ujema, ali pa v vokal prelazi ajajo, in od kterih dr. Rit ter pravi, da se v na- žebe, čehnoti, fajmešter", za: „črez , prodajajo, in od kterih dr. Rit ter pravi, da se v 11a- žebe, čehnoti, fajmešter četih guštarah do druzega dneva večkrat tako spreme- farmešter", tedaj tudi Zea nijo in ruj ave postanejo 7 „cez, za Zeta da niso več za rabo Iliju 111 rujave pustancju , u.ct mou vcu ao> x auu, SO IZ vcia, vena, m ivui imamu v uesciiii ; cena, iz ceri; tacih premokrih letin, v kterih je grojzdje pred potr- „Weitzenkuchen", je tedaj to znamenje, da so tudi Slo Cer stoj za Ceria, in ker imamo v češčini primeri žre be, črhnoti : Ziou* Zeoicc it 7 iz t gano bilo kakor je preobilno na se potegnjeni živež v sebi prekuhalo. Gladovnost tudi Francoze zapeljuje, da si s tacimi vini sami sebi kupčijo kazijo. vani besedo 7 cera 7 cea 7 ej a poznali, in ceria, cela, celia dialektično Ce da so jo prebiva je na mehko grojzdje močno deževalo , in če ni grojzdje takega preobilnoga živeža na solneu dobro prekuhalo, kar nikoli ne bo posebno dobrih in žlahnih vin dalo , tudi esenci iz njega si ne bodo nobene posebne hvale pridobili. sprejeti. Mog slovans Je tudi Italij uteg 7 da je iz 7 m priromala do Hispanov in Zrelo grojzdje pa ne potřebuje več tolikanj V Ce na-nj ziveza, 111 mocno nili od P prva izklj Galov, ker Gali nimajo gotove etimologije za cervesia, zakaj Diefenbachova izpeljava iz novokeltskih jezikov: ceirch, cerch, eore, eoire, avena, oves, ni te- ker zadnji glasnik je koreničen (wurzelhaťt), tudi tudi ga tudi v taki meri na-se ne vleče, dežuje, ne bo ne tako pokalo, tudi ne tako močno gnjilo. Ker pa v bolj gorkih deželah grojzdje lože zozreja, in ga večidel tudi sozrejeno tržejo, se v tacih krajih zlo * da meljita, sam ne verjame svoji izpeljavi rei oder 1 h z II k e 11 i s c h 77 wenn wir ceria hnen."*) skeg Tako utegne biti grško-egiptski Çvûoç tudi sloven početka in naj ti v svojo razlag v deblu t malokrat vina na to vižo spremenujejo. Tako se vé v naši ipavski dolini je pred 20 leti bilo 38 let preteklo, da niso vina v tem tukaj imenovanem zapopadku ljudem bili tudi s ktero besedo Hrvati poznamljajo rz in P O 1 • ♦ • v orbu: jecm tudi Zythos bi toraj bil: žitoš iz žita proso, Štaj v Istri j e č m nategovale. Pred 20 leti smo pa imeli tako vino se je kar čudno zdelo, in za tolikanj več, ki in tudi ne razumeli, kako jih kaditi mena 7 niso napravlj korenike, ako ivfto pij aca pa navaj em, leta 1835 je bilo grojzdja čez méro veliko težeje zori — in dežja je bilo pred in ob trganji 7 sieden, gàhre tako grojzdje b v različnih Nemci imajo oj ih prosa, bera , jec-Grški jezik nima temeljite 0, koehenj ber, biar, ne stoji za l'evdog iz bier, beor, } jih gotove etimologij ^ v./ J. T J. miiiivjini J liai V/VJ111 , en gyjbwu cliH-Ll' jim manjka, ali ne bi se smelo misliti na slov tudi čez vso mero ; vina so ob presnemovanji, posebno 7 pa nadrte močno nategovale, in vendar taka obilnost WAXJ y ^AX XXV ^ v^ U111V1W 1111^11 t/A liti OlU V • KJ CL X y xsyxQog, Fenchel, panicům, foeniculum? in slaviti brez vina se je do prihodnje bendime cisto poprodala da bi ga bilo en sam kozarec pod zlo prišlo. Ko bi se bal, da bi vina zavolj prevelicih dežjev pred bendimo stanovitne ne bile, vtoci jih iz vsakega soda, potem kadar so se že včistile, ki po pol kozarca, in ga za 14 dni kam na zrak ali v vinohram panonskemu imenu b a r a v i j a, b e r a v i j no n iz bara, v™ v«™ v pijaca 7 1 z virna CC7TO xsyvoov Se eno besedo iz jezika starih Panonov morem omeniti. Martialis (Epigram XIII, 69) hvali nicae tt 77V pt Ker te živali stojijo v eni vrsti s zarca, 111 ga za L4 jf^^x, ter je tedaj kata, pernata žival, ptiu, iver m ali v kako stanico verjeti, da bi stari Panoni mačke (česk. kotka) bili ptič ker ni postavi; če vina lepe in čiste ostanejo, je prav, sicer bi mogel ob presnemovanji nekoliko pokaditi. Take vina včasi tudi same od sebe tako lastnost zgubijo ; leta 1835 nismo nobenega svojih vin kadili, vendar smo jih bili kasno prav lahko prodali, in nihče teh , ki so jih bili kupili, se ni pritožil, da bi bile kaj nategnile ali se kaj zgostile. Najbolje bi pa bilo — ko bi se vedilo jedli 7 s kterim imenom se beseda dozdeva 77 tt identična Ker v srbščini se pipac, pipavica veli vrabelj, in pipavica je enako z besedo kat an v otročji igri Misliti se , saj Pipavica", tedaj kata pomenja vrablja. dá tudi na: kot Brut kot klicaj za goske do dni da prav bi se po dolzih in moćnih dežjih kake gorkega vremena pred trganjem pričakovalo, da bi tako grojzdje preobilen živež prekuhalo, in bolj dobre in stanovitne vina dalo. (Dal. prih.) klici za živino prvotno poznamljajo živinče samo, f>rimeri suk, suk! klic za svinjo, sansk.: cukha, itev. sukha, svinja, dalje: bista hare! klic za konja 7 7 konj 7 serbsk. h a r, stabulum e quorum, č i b, č i b ! Národopisné stvari. h a i klic za piše, ruski čiba, kokoš itd. Tako smo sopet naveli dokazov dovelj za to so Slovenci bili Panoni, 0 kterih Appian (Ilir. 7 da da imajo obče 7 to je 7 pise, samo politično imenovanje Novi dokazi, da Panoni so bili Slovenci. Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) Sv. Hieronim piše (in Esaiam 6, 19), da so Panoni „ex ťrugibus et aqua confectum" pijaco imenovali tudi Sabajum = Zabaj. Tudi ta beseda je slovenska in Za koreniko bi postavil sansk. ç a r, scindere, toraj" cera gottin. secale, gotovo tudi iz te secare, korenike Ceres, Getreide- **) Slovani so nekdaj živeli skoro večidel ob k a Si, saj v se Pis. sedaj nasa" ■Hm sejali so tedaj obilno prosa, in kjer je dovelj prosa, je tudi vrabec tečen; zakaj bi velj á prišlo vica : „kasa mat ga toraj ne bi bil čislal slastljivi Rimljan? Slovencih veli vrabickanje. Ta igra se pri Pis. Iliri, Rhaeti kakor skordiski-keltsko pleme, Medi in Dardani in evropejski Mysi, celó Norenci, v kterih doslej noben historik ni še iskal ilirske narodnosti. *) ^i _ ____ ^ _ ^ ^ m _i __- — —i —• - _. — -— Slovstvine in sloviiiske stvari. Na Dunaji 20. pros. M. C. Mnogo se Je yr _ ze govorilo o slovenskem knjigopisji, pa ga vendar še nismo učakali. Cesar pa gotovo nihče ni pričakoval, to se bo zgodilo, namreč da pride tak spis v Pragi na dan. morebiti^že prihodnji mesec. Pavel Šafařik neumrlega spomina je zapustil v rokopisu jugoslovansko bibliografijo (namreč slovensko, hrvaško in srbsko z dotičnimi kratkimi črticami iz življenja pisatelj ev, in njegov pre učeni in marljivi zet, ložef J ire ček (c. kr. đvorni tajnik), bode kakor drugo zapuščino velikega moj stra, tudi to delo na svetio spravil, in sicer najpred slovenski del, kteri se že tiska. Šafařik je po Copovém so stavku, kterega je pregle-daval tudi Kopitar, popisal v enem razdelku ob kratkem pisavce po stoletjih, postavljaje enega za drugim tistem letu, v kterem je komu prvi spis na svetio v drugem pa vse slovenske spise in bukve s po přišel, celim načeljem ali naslovom, in to od Truberja do leta 1830. **) Ni dvombe, da bodo Slovenci nekaj zbog slav- nega pisavčevega imena, nekaj pa tudi iz potrebe radi segli^po knjigi, ki jim priroma iz zlate Prage. Ceravno se na národnem obzorji prikaže zdaj tù zdaj tam še marsiktera megla, vendar ni se več bati ? da bi nam solnee do dobrega zatemnilo. Mi v resnici napredujemo, če tudi ne skokoma. Poglavitno pa je, da nam se jezik lika in lepo razvija. Doba vrenja, po kterem se iz njega tuja nesnaga mece m izpahuje, ni mu se sicer minula, in to bo pač marsikomu zlasti izmed starejših veselje kalilo in gre-nilo. Stranka igcivcev se še morebiti dan današnji jezi na „Novice" zavolj vpeljanja novih, kakor ona pravi, oblik, — ne maraje za to, da se v najstaršem slovenskem pisanju (Monumenta frisingensia I.) na tretji vrstici bere: „tebe i izpovuede vuez moi greh i zuetemu creztu zuetei Marii i zuetemu Michaelu* i - Drug kdo se spo tika in ustavlja nad čim drugim, na pr. nad vpe-Ijanim razločkom med: morem, mogel (konnen) in , moral (miissen), rekoč, da so ta razloček moram zmislili slovničarji, ter se malo meni za to , da je isti razloček znan bil že Truberju, po gramatikarjih saj ne zapeljanemu, ko je pisal: „Jest sem mislil ta celi Te- ali da stament vuene porozhne buquice vkupe pripraviti y se nei mog lu ? sem moral na duei rasdeliti' i i m je tudi Vuk vsaj po nekem (res, ne po vsem) jugoslo-vanskem predalu ta glagol (moram, moral) v narodu nasel. ' ^^ " - • •: : : • bo 36 Toda dobro bi vendar bilo ozreti se malo na pravila, po kterih naj jezik trebimo in čistimo, da se v tem ne prenaglimo. Po mojej misli naj bi se najpred délai razloček med takimi slovniškimi prikazki v jeziku, ki se kratko nikar ne dado razumeti iz narave slovanskega jezika ? ki jih je toraj po vsakem tujstvo zaneslo v slovenšcino, in pa med takimi, ki se po mnogoletnem razvitku iz nekega Da se Je obrušenja ali zalizanja narejajo. JJa se prvi, uu ju au mogoče, morajo zatreti (na pr. napčna raba sedanjega časa pri glagolih dovršnikih), o tem menda ne bo pre-pira niti dvoma; teže pa je rešiti vprašanje zastran drugih na pr. ali smemo ostati pri: umem ux u^iu j ua mu ^ui^iiiv v; o la ti |;n. u. ill u 111 , U Hl e S, kakor pravimo: smem (in ne smejem , kar bi se tudi lahko na dve plati obrnilo), smeš, ali pa moramo spre-jeti starejo obliko : u m e j e m, u m e j e š, čeravno morda ni nikjer med Slovenci Slovanov rabi tudi: znana, in ceravno polovica južnih umem, umes, mimo: umijem, umij e s Kar se vjerna ob enem s starosiovenŠčino in hrva- v v • scino y (Na pr naj se vpelje ? v ce je kje med Slovenci znano. jJl . . tUJ, iuj wj icvjv ivaxvvi . jjttij, jJtujc^y. Kar je večini Slovencov in pa Hrvatom in Srbom tujec, raje kakor: ptuj, ptujec). navadno in tudi ni vsakakor neslovansko drži IV ill lUUi 111 v otviYciivui 11VÛ1U r aiioivu j D8J ou Ul vii^i, čeravno se loči od staroslověnské rabe. (Na pr. oni dado, namesti daclé). Kar staroslovenščina pa većina Slovencov potrjuje se ob- > (Na naj se ohrani, če bi tudi bilo hrvaščini nasprotno. pr. : dual). Jez bi tu potegnil z većino živih. Te so poglavitne pravila, kterih poprijeti se bi jez svetoval; ne upam si pa razrešiti vprašanja, česar se je držati namreč v tem primeru, kadar je kaj v staroslo- utrjeno, in tudi pa samo v enem slovenskem kotičku znano, v tem ko večina Slovencov in pa vsi venŠčmi južni bratje drugače rabijo. (Na pr Jega ? njega). ? če bi tudi kjekod navadno bilo, in sèm Toliko pa bo gotovo, da kar ni ne staroslověnsko ne hrvaško, ne novoslovensko po večini, to se mora iz slovstva izvreči, moram vvrstiti nenavadno rabo glagola v ženskem spolu kadar se na priliko piše: dve ženi s ti bili, — dolžnost in modrost ukazuje ti itd. Ne vem, ali se kje tako go- Slovencov tako ne von ali ne. To pa vem ? da večina govori, da staroslovenščina še našega sedaj navadnega razločka izmed ,,dva moža sta, dve ženi ste" ne pozná, postavljaje za oboje: jesta, nikar da bi rabila: jesti, in da se to sploh iz nobenega slovanskega narečja ne dá zagovarjati. Tudi ni blagoglasno. Cemu se tedaj vpeljuje? Tako bi jez menil in gnalo me je po vedati to, pa ne da bi moja, ampak da bi prava obve-ljala po sodbi večglasniših od mene. To gibanje pa naj ne mo ti nikogar vse se poravnalo in uleglo in iz tega vrenja se bo ubrisala, Bog dá, slovenščina čista kakor najčistejša kapljica Božja. * v «e epoziiansko polje. in Ijubezen. Novela. (Dalje.) taki nježni zvezi otročjega prijatelstva dovršil je Ivan šestnajsto, Ivanka pa štirnajsto leto. Zdaj pa so važ nej še iz popolnoma verjetnega vira. Naši bravci že se přivlekli na obzorji Ivanove sreče tamni oblaki. Ne-đa neutrudljivi gospod dr. Etbin Costa izdeluje knji- mila smrt ugrabi mu blagega očeta. Slednji, ki vé, kaj Celó Diefenbach (Origen. Europ. 75) je zacel dvomiti o ilirš-nosti Panonov in piše : „Es bleibt immer auffallend, dass eine besondere panonisehe Sprache von den Alten genannt wird. a Pis.H **) Temu važnemu naznanilu moremo za slovensko stran dosta- viti ■m 1i wiÊ bb^b gopisje (bibliografijo) slovensko. Obsegalo bo naslove vseh stvari, ki so v slovenskem jeziku na svitlo prišle od starodavnih casov noter do danes , po kronologični vrsti in popolnoma natanko. Dodalo se bo še več druzega, namrec, kaj da je srečno družinsko življenje, laimv 01 im0u, «.«rw ju nesrečni in nenadjani ta slučaj strašno ranil srce zapu- lahko si misli kako Je ščene v noma natanko. Dodalo se bo še već druzega, namreč, kaj da vdove m nj enega Sinka, — ju obsegajo tako imenovane nabernice, — kako se je to ali uno je bil silno mehkega in občutljivega srca , tarnjal 0(1 delo tù ali tam presojevalo, — kako se pisatelji, ki se niso težke žalosti o zgubi neizmerno ljubljenega očeta. Preimenovali ali pa le z izmišljenimi imeni, s pravimi imeni ime- žalostna mati, akoravno je sama potřebovala tolažbe zlasti pa je ivan, ki nujejo itd., dvojno kazalo (po pisateljih in predmetih) se bo dodalo, in kazalo pisatelj ev bo obsegalo tudi življe nj opisne crtice. Izdalo bo to za naše slovstvo preimenifo© delo društvo za jugoslavensko povestnico v Zagrebu. ^ Tred. osrčevala in pogovarjala je vsaki mogoči način. vendar milega edinca na Cas / vse tudi še tako hude rane ? pravijo — céli polagoma Ivanovo srce delalo je v zadevi izjembo. Bil je fant vedno le otožen. K stiskala srce 5 pridno podpiral je ljubljeno mater pri žalosti njegovi pridružil pa se je zdaj še silni strah, gospodarstvu; pogostoma šel je tudi s starim hlapcom Bilo je kake dva mesca po smrti Kuljaničevi f ko Je Markom (Jordičem, vodši s saboj zopet pri Blagajčevih v gostji bivši Ivan sprehajal se z kola in Vidro v bližnjo goro na lov, svoja dobra pseta So zastonj Ivanko po vrtu. Nedolžna ta zabava odvračevala ga je to ni bilo v stanu razvedriti mu popolnoma duha. y vse nekoliko od navadnih tužnih misel in vedrila mu ža- lostno srce. Ivanko je to še na drugi način kratkočasila posebno veselilo, in da bi Dogodilo se je mnogokrat ga samem da zamislil in težko zdihoval. 7 se je r • v • bivši na Vedro lice nje ? nagovori ga, do velikega in zlo globokega ribnjaka kraj vrta, da bi se malo vozila v čolniču, ki je bil ob hraste vi steber ko prideta govo takrat vselej preoblačila je neka skrivna tuga pa, milo kakor da iz gostih oblakov posije naenkrat solnce razvedril se mu je zopet za kak trenutek obraz, kraji privezan. Ivan jo uboga, odveže čolnic in obedva ter je kakor navdušen pričel nekaj tiho izpred sebe še sedeta UVUWW va~nj • ^ * ^ v»* J^--"--- —' JV XV JAlCitVn. KsCbiD y - U\J od kraja in vrlo vesljá, Ivanka pa si igra šaljivo z vrnil se je tužen h knjigam, k pregledovanju gospodar Mládenec s krepko roko odrine ladjico petati. Al to trpelo vselej je kratek čas zopet drugim veslom oponašaj e do srede ribnjaka, ko se nenadoma zmuzne .... delo Ivanovo. Tako prideta stva ali za sledom z veri v šumo. Ivanki veslo iz roke poprijela zopet veslo Hitro se spnè čez obkrajnik čolna, da bi tega omeni ti, da je Ivan sèm en . ladja se zaguglje pre- z milim klicom na pomoč zvrne se revica Treba nam je tudi čas bolj redko ko prej obiskoval milo družinico Blagajčevo, in kadar je to storil. bilo mu je vselej nekako tesno pri srcu, sosebno pa tako se je sprehajal po vrtu z Ivanko. Tudi ona 7 krat tem trenutku vrže Ivan bila se je posiednji čas zlo spremenila. Ništa se kakor vagne .... v tamne valove ribnjaka. veslo od sebe, skoči za deklico in prej ko je popolnoma potonila, poprime jo z levo roko ter kakor dobri plavec hotno sprehajala sta se po gredicah vrta odkritosrčna prijatla šalila in radovala jako reže z desnico valove in srečno priplava z njo cem raji kjer jo rahlo na zeleno tratico položi. Bila je bi govorila, s več, ko , ne Prej; vedši y o čem se kratkočasila. Ivanka sicer se Je silila ; da bi bila vesela kakor prejšne čase mnogo al deklica čisto brez zavesti kakor mrtva. Viditi njeno krat pričela je peti kako mično narodsko pesmico snežno-bledo žalno obličje, zaprte oči, razpušene lasé in beseda zaprla se ji je sred grla. Ravno tako tudi Ivan da ima pred seboj sliko ni vedel o čem govoriti y bi se šalil prosto in brez belo obleko, mislil bi človek, kake spijoče povodně Vile, o kterih naš narod priča, da imajo v rekah in jezerih domovine naše domovja svoje; jezik jima je bil v verigah al preplašeni Ivan ni utegnil muditi se pri tacih pri- želela sta biti ločena, ločena pa zopet hrepenela sta" po ličjih. Sam bolj mrtev ko živ od umornega plavanja in skrbno z Ivanko kakor nekdai ali kai. — z eno besedo : • i a • • i «1 tf Al % Ako sta bila skupaj, strahú imel je komaj pomaganje moči ? zagnati mili klic na urno fi. •. ' ■ ■ snidenju. Ivanu je med najglobokejšim učenjem pogostoma predstavljala se mila slika Ivanke, ter nikakor si je ni mogel zbiti iz glave; ravno tako pa je tudi Ivanka, Ako pomislimo, da Ivanka bila je edino dete bo- kadar je sedé poleg matere svoje šivala ali predla gatih roditeljev, jvj l ou j v ixtiůui^i uu ijuuiii , mux uuiu JVdi u iaio lum uaou oc 111 UHU OiHIilUt/IlU ZicL 11 čio U gi si misliti strah, ki je njih in vse ostale prebivavce dične in gospé — spominjala se neprestano Ivana ki so jo neizmerno ljubili moremo kar o taistem času še ni bilo sramotno za naše gospo m gradů prešinil o milem klicu na pomoč. Priletivši do takrat se ji je vselej nenadoma odtrgala nit ter je ribnjaka vidijo — oj groza in trepet — na pol mrtvo tiho zdihnila. Pa kaj da na dolgo in široko popisujem Ivanko; ko pa jim Ivan pové celo dogodbo in ko stariši in pripovedujem ono, kar se prav v krátkém povedati more. Si previdijo, da brez njegove hrabre odvažnosti bila bi deklica gotovo žalostno smrt storila, ga pričnejo radosti puljak rožice o poletnem li, mili bravec, opazoval j okaje objemati in blago slo vij ati Blagaj Č y gospá Času, kadaj y kako se po m go va mati, ki je bila ravno ta čas dospěla v grad. nje enako s svitlimi biseri okinčan Ivanka bila je koj v posteljo prinesena, kjer je sicer kmalo k sebi prišla ? strah sledila je huda groznica. Kočijaž mogel je hipoma v Karlovec po zdravnika, kteri " da ; povedal ? nevar- je, pridši in zvedši v čim nesreća obstoji groznica sicer bo se še nekterekrat povrnila, nosti za življenje ni; samo osem do deset dni nikakor ne sme deklica iz postelje. Ivan moral je po želj ah ivankinih priti vsaki dan I ■ kar v grad 7 m kadar je tù bil, edino le on streči 7 napojen z jutranjo roso , urno razvija, kakor hitro ga obšij ej o prvi topli žarki j utranj ega sonca ? Ako si to vidil, tedaj ni treba, da ti drugo povem, kakor da je ravno tako v nedolžnih mladih srcih Ivana in Ivanke poprej šno nagnjenje otroško in privrženost bratovska spremenila zdaj se v oni neizrekljivo gorko-sladki čut, ki ga ljudje zovejo silno moč prve nedolžne ljubezni. Materi sicer niste vedile, kaki občutki prevzeli so srca njihovih otrok; opazile ste pač nad niima neko spremembo, al to ste imele za naravni posledek njihovih let, kajti je bil dovršil pred kratkem Ivan sedemnajsto Ivanka pa petnajsto leto, čas, v kterem slično pri mladih y je fant se vé da srčno rad storil. Blagajč in gospá sta ga tudi neskončno rada vidila pri sebi, ker sta vi- ljudéh popolnoma preneliajo otročje igre. Kar pa se dila, da jima je njuno ediniče řešil očividné smrti. Da Blagajča tiče, on pač ni imel časa pečati se s kakim pa se je blagi mládenec tudi Ivanki vedno bolj priku- psihologičnim duhtanjem. Poznan kakor velik spošto ki je vidila, kako tužno in skrbljivo čuje poleg vavec Napoleona bil je zastran tega imenovan v svojem poval, nje postelje, kdo se bo temu čudil? Krepka in zdrava nara va 7 m okrogu za „maire u (sodnika) ter je v velike opravila temu skrbna po- zamrežen mnogo časa potratil zunaj doma. strežljivost vzajemno je pripomogla, da se je Ivanka v osmih dneh na občo radost vseh svojih Ijubih zopet pričeli mi to pripovest. vzdignila iz postelje. Oživěla je na novo in radovala se To vse se je dogodilo do onega casa, o kterem smo (Dal. prih.) življenja. Al čudno! Ivana nasprotno polastila se je odsJej zopet prejšna žalost, akoravno je bila zdaj bolj da bi zatajil svojo tiha in skrivna. Silil Deželni zbori se Je sicer tugo in se ie pri vsaki priliki obnašal veselega in brez-skrbnega, kakor je bil nekdaj pred smrtjo svojega mi- lega očeta; al težko zavito je tužno srce v veselo obleko. obravnave: Deželni zbor krajnski. deželnem zboru preteklega tedna so bile sledece Tudi njemu ni šio to po volji. Ker je imel v raznih ukih dober temelj , přišel je na novo marljivo nadalje- sodb Gosp. dr. Toman je zastran porotnic (porotnih V1.&VÍ.JU. VI.VMVA WV1JUU1J j JU AACAt HV T V 11 l,C*JL AJif V/ UUU.U1J OVUM j tù j6 ^ HO lili OVfUILf J ^/il XV. bUi J..LL ^/XXUVÍiUX XXXVfiJ V X« vati učenje sosebno o časih, ko mu je žalost najhuje rekvajo : ali je zatoženec kriv ali ne) izrocil gospod tistih sodb, pri kterih prisežni možje iz ? 29 predsedniku vprasanje, namenjeno slovenskim pismom vladi ? s tem-le Odsek , kteremu je bčinsk 77 Pri mnogih priložnostih v sejah državnega zbora je državna vlada obljubila, da bode zastran vpelj. porotnic (Schwurgerichte) poprašala deželne zbore Posebno se je izreklo ministerstvo pravosodja v tem dvoj V post vprasanj ker > v pretres izrocena osnova nove je postavil deželnemu zboru potem ko zbor resi to dvoj smislu v >jah jul 1861 in maja 1862 more odsek nadaljevati svoje delo. Te vprašanji ste ali imajo veliki posestniki ostati v srenjski zve: ali se ima med kraj] 7 pa samosvojni Nadalje je obljubilo tudi imenovano ministerstvo ihodnjemu državnemu zboru predložiti kazenski red ali ob _ vtakniti viša biti m ali njo in pa med dežel b V se (kantonska) b teri se ima opirati na sklepe deželnih zborov zastran fait Prvo vprašanje je bilo po nasvetu g. barona Ap porotnic kot porocnika odsekovega, in pa gosp. z,i. dr. Wurzbacha, kmalo v zadovoljnost vsega zbora V "1 . • 1 •! • . 1 i 1 ê 1 • Nova uravnava kazenskega sodništva po ustavnih řešeno ; radnostno je bil sprej et vodilih je silno važna in potrebna Da bode se mogel v prihodnjem državnem zboru ločit ? ^«UVOIUV ^ JV, o^xcjto, , ua tniki (grajšaki in drugi veliki zemljaci) da velik osvetovati kazenski red, in tudi, da se ne odlaša vpe manj ših čej Drugo vprašanje pa, ki se je odložilo za drugo sejo îjava porotnic, se imajo popred odločiti deželni zbori po predlogu gosp. grofa Gust. Auersperg zastran potrebe porotnic Posled vladnih obljub je bilo pričakovati, da bode vlada vprašanje porotnice zadevajoče deželnim zborom dilo dalje pomenke. Prostor nam ne pripušča Je dati ? izbu pove vse. predložila Gosp. baron Apfaltern je obširno razložil, da je Ko se pri nas dozdaj to au zjgu, oiavimu * ojvj da bi deželnemu zboru gledé mnogih opravil odmerj godil stavimo v skrbi, odrekel odsek to reč na vse strani pretehtoval da V U.«X UI U-CíiClULCULIU. ZiUUlU. glt/Ut/ xxxxxv/£jxn vjjic*yax vuuxvijv/m ko je Vldíl , u.č* Vý. J.V11C jJUOtčtVC 11C UUjJUSUčt VISI kratki čas ne pretekel, preden da pride imenovana pred- županii toliko oblasti, da bi vredna bila velikih viši županu Will ^iviuiituvai, - V4.C* oc je I ki stoji nad več soseskami 7 da težko 18 državne postave ne dop , pa viši loga sledeče vprašanje na slavno namestništvo vladno podal y > j^A Cioailj lia OIU» ¥ A1V w » AUU.JUV • OVI VOXVU Y Kdaj se bode kranjskemu zboru od državne vlade stopil od te troškov (kakih 30.000 gold, na leto) I 1 . • V V •• III * V ali ne 9 predloga o tem, ali se imajo porotnice vpeljati dežel ne uvj/iui ug kazej yjj w Dr Bleiweis Miroslav Vilhar. Jože Zagore. Dr. Jože Suppai France Langer. Nace Klemenčic Lokar. Janez Kozler. Joan Toman, dekan M. Koren. . Wurzbach. Gustav grof Auersperg Mulley. Obreza. Mihael Zois. Jožef Rudež. varja tisto osnovo srenj (ali gmajn), ki je bila leta 1817 in pozneje na Krajnskem, ko je pod velikim župa- pod nom ki je „oberrichter" imenoval, stalo več P kterim se Je „unterrichter" reklo: varovale pa naj bi se vsaki soseski pravice do nj enega lastnega premoženja; dostavil je poslednjič željo, da bi se v zboru v domačem (slovenskem) jeziku razgovarjalo Gosp. dr. Toman je v iskrenem govoru pretresal pred Pričuj gospod c. kr Schloissnigg je obljubil, da na to odgo hodnjih sej deželni poglavar baron nosti velike ali kantonske občine in našteval prid ? v em pri- lj tudi drobno ki more iz nje izvirati ; odbijal je mnoge neve-ugovore zoper to varuško samostojne srenje, pa ni oči i/i v i/v v ai uoivv omiiuo ivjnu oiuiiiu , j\j got s stvari, je potrebo taj ar s ko. Gosp. dr. Zupa odborovim predlogom, da naj skušnja govori v druzih deželah, in če bojo kaj prida take srenje, osnovane po 18 državne postave, nam ni pot zaprta do nornisnice li. j_o urzíťtvue uusuave , nam združenja Potem je gosp. baron Apfalt jih s štajarsko tako živo opisal in tako temeljito dokazal, besedo pretresel vse, kar se je za in proti še enkrat z govorno •V • visi da je bila rco jasna, jkUL ucii nan. i u v cuiw je, \x se sirje m tistega dalje m xiia.il, Zup<*n, inciwciej v ciicm uuuciku je uuv^ijîu srcu. v eiii^eg» ima», »c; ni uui^u, jblč*i du j^v v^l* načrt deželnega odbora, v drugem premenek Ďežmanov. blatu gazili celovški purgarski lovci z visokimi škor Bleiw - u x \j x x xx , a u ni a n j x/ uti- uuj\uaii iu iiiauiuon v o y v enem oddelku ie obveljal sred velikega trga ima so ondi, kakor pravljica pripoveduje, lintverna" ubili, kterega celovško mesto v spomin nekdanje hrabrosti v svojem grbu ter v skalnatí podobí kar so po tem še ni dolgo 30 niami do sedala in so namesti strahovitih zmajev stre- od vezi tarejo mnogotere deželane. Dalje tirja E. race 'Li čil cl 111 oU llčtlllC/o LI oil dílu Vltlll ZilJLl u u v uli trn \jj u limunu i^i u uu^uiaii^i ai j u tu ja korimprate in včasih še kterega plašljivega naj visoki zbor izreče, da morajo uradniki, zdrav- fjftli zajčka. Kjer so nekdaj v prostornih mlakah neštevilne nik i in strežaji v bolnišnici, ki z bolniki v dotiko v z abe ragljale in se je uboga živina pogrezovala in pa- pridej o y obeh deželnih jezikov zmožni biti. Oba rila na solncu, je že čez in čez prav lepo polje in utegne predloga se podasta odboru v presojo sčasoma še rodovitneje biti. tem nekdanjem blatu ? seji nasvetuje E. y naj deželni zbor podá sedaj pa mastném polji, izvestuje dr. Burger deželnemu prošnjo ali peticijo clo visokega ministerstva, da bi se zboru ter naznanja storjene delà in stroške za posušenje tiskarska postava, ktera je že davno obljubljena, omenjenega močvirja; po izvestji le nektere crtice po- kmali razglasila, vzamem, da se razglasijo. Koroška kmetijska družba je že leta 1827 sprožila posušenje otiškega blata. Žlah ni 3000 gld. g. Tadej Reyer podari leta 183(3 v ta namen in leta 1844 spet 3000 gld., ki so do leta 1852 z obrestjo Krška tržna soseska prosi deželni zbor, naj privoli v prodajo ene hiše in dveh obligacij , da poplaćaj o dolg in stroške za šolsko hišo. Prodajo hiše dovolí, obligacij . prodati pa deželni zbor ali prav za prav le deželni narastli na 11.045 gld. 72 kr. a. v. Koroški poprejšni de- odbor ne pripusti. Dva poslanca g. Steiner in Einšpieler so že pred obljubili v ta namen 14.700 gld. se potegneta za srenjsko samopravje (autonomijo ; ; želni stanovi posoditi s pogodbo / da bi "se jim ta kapital v 20 letih zoper većino njune misli niso obveljale. al JZ VUVVlltl KJ J^z V/ ^ V Vi M y vil^ ^ A I^V J A^V^j^A vv^* - ~------ po dovršenem delu s 4% obresti od 16 let povrnil; so še dodali ustji napraviti. 524 gld. za jez, kteri se ima pri jezernem stranka, ktera gospoduje. Kakor v državnem zboru je tudi pri nas mogočna Bog ne daj Se deva, da so se mogli lotiti delà, brani denar ji in deželna kasa je iCI I \DĆJ , l\tcii OU Allied J^A X JV^Ul A1U11X O ti CVJULAVC* j XV tv>l CC UjVO^VU.UJV« JLFU^ XJ.U V1CC J y VA C%) leta 1852 se je izmotala ta za- predrznil, kaj zoper njo govoriti; zameril bi se "I -11 TI V I * _ V V j • > V 111 1 Ivi da bi se kdo kmali so pošli na- 1 večne čase na V se morala posoditi sedel. ? to je y za ves cas y dokler bo deželni zboi 10.706 gld. 17 kr. S tem denarjem so Vajnkerti sko- pali poldrugo uro dolgo, IclVllU , ^lUUUlVU oi/l U^U , U«I o v vsa močvirska mokrota odtekati more; odkupili so mlin ravno globoko strugo da se še dru- na Spih, da so strugo predjali in odškodovali so gega mlinarja za stroške, Ivi mu jih je nižja struga pri- \l Zagreba. Dopisi* H godu blagorodnega gospoda zadjala. Sedaj je še ostalo okoli 200 oralov močvirnega sveta okraj jezera. Deželni zbor sklene, da morajo bližnje soseske, blato posušilo, iz deželne kase pre- poplačati, to je, 14.700 gold. Ivana Macuna 9 kterim v prid se je jeto posojilo do leta 1877 s 4% obresti od 16 let, - 10.706 gold. 17 kr. in 524 gold, pa brez obresti. Pozneje bo se še posvetovalo y ali se dá in splača močvirje okoli jezera posušiti. Ko dr. Burger svoje izvestje do konca prebere, za- ? naj bi deželni zbor to zadevo kar precej v pre- lite va tres vzel ter v hipu dognah daljša razprava. Nekteri poslanci tirjajo tej priliki se uname y naj se jim imenitneje izvestja en dan pred posvetovanjem naznanijo ter v pregled dajo. Drugi se temu upirajo zavoljo prevelikih stroškov. Gospod Einšpieler pa jim ponudi nasvèt, kako bi se dalo obema strankama vstreči. Na- gimnazijalnega profesorja, (27. januarja Pevaj lira, da se glas odmeva, Pevaj slava vrlemn roj aku, Domoljubi pojte korenjaku, Srce naae naj mu danes peva! Razodeva ono neprestane želje, Dolgo v sebi jih že odgojiva, Bije vedno, nikdar ne počiva, Danes jih pa glasno razodene: Naj Vas Bog še dolgo nam ohrani, Naj spolnuje srčne želj e Vase, Zelje Vase saj so tudi na«e, Zla vsega naj Vas vedno brani, Mati Slava naj Vas v krilo dene, Vene zasluge nikdar Vam ne zvene ! Lud. Tomžić. l'i korice. svetuje, naj se važneji predlogi najpred tiskaj o v tolikih iztisih, da zadostijo prejemnikom celovških novin in jih ostane še 200 deželnemu zboru v porabo. Ko pridejo ples. Začetek je vsakikrat ob naši čitavnici bodo 27. januarja ; in 16. februarja veselice s plesom in 8. februarja veliki uri zvečer. tiskani predlogi v posvèt, se priložijo stěnografičnim protokolom kot doklade in vse gre brez stroškov in za-mude. Pa ta nasvèt ni dobil podpore, torej ni zmogel. bode Odbor slovenske Čitavnice v 1 rorici. Maribor 25. jan. Prihodnjo nedeljo, 1. februarja, čitavnici ob 6. na večer „beseda/* Gospod v naši Zoper volitev nekega poslanca se pritoži c. kr. dnarničar položí račune zadnjega poletja. Vsi častiti volivni komisar, ki je bil ob enem sam kandidat, da udje in prijatli naše čitavnice se spodobno vabijo v prav ob volitvi ni šlo vse po postavnem redu in da jih je obilném številu se te slovesnosti udeležiti. Od oktobra za unega kandidata več glasovalo, ki niso imeli pravice, 'sem smo obhaj ali v nasi čitavnici šest večih „besed." Poslanec dr. Stieger v daljšem govoru razloži, da se Prva je bila posvećena spominu našega očeta zdaj v deželni zbor ne more vtikati v presojo , kdo ima pra- Bogu pokojnega kneza in vladika Antona Martina. In vico do volitve. Naj se dotični volivci sami potegnejo res lepšega spomenika bi čitavnica svojemu visokemu za svoje pravice. Voljenega poslanca so brez ugovora soudu ne bila mogla postaviti, kakor so sprejeli v deželni zbor. ga precastiti seji so sklenili kot deželno postavo : „gospodar govornik s svojim govorom postavili v imenu čitavničnem. Tudi druge besede so bile več manj važne. Vsaka je plača za svojega bolnega posla, če se v bolnišnico vzame, nam podala kaj poducljivega bodisi v bolj resnobni ali vse stroške za postrežbo prvih 14 dni. vali za 28 dní. u Pred so plače- Dalje neki poslanec predloži nasvèt: Naj se osnuje deželna postava, ktera določuje plačo in druge dohodke pa bolj šaljivi obleki. Zadnji dan preteklega leta je bila tombola kakor tudi zađnjo nedeljo. Smemo ponosno reci, da živimo y Maribor 24. jan da krepko živimo Na da napredujemo. nasi gimnazii smo od pri- 1 judskih učeniko v in učitelj skih pomočnikov hodnjega polletja z slovenscino za trohico na boljšem. in kako naj se dohodki razdelijo in pobirajo, da bi bilo Visoko c. k. namestništvo v Gradcu je predlog jednega sedanjim razmeram primerno. Več poslancov je podpi- slovenskega učitelja ralo ta nasvèt, da je zmogel. y podpíral, da seji gosp. Einšpieler obširneje razjasni svoj ure na teden kterega je tudi gospod ravnatelj se v prvih dveh razredih slovenščina po uči, odobrila s tem, da se učenci z ukom nasvèt, naj se izvoli izbor, kteri naj prevdarja, kako bi ne presilijo. Sopet zrno do zrna. Čeravno smo še jako se dalo v okom priti te gob am y ktere po servitutni deleč od pogače, pa Slovenec je zmeren v svojih željah 31 in pohleven v tirjatvah. Kaj bodo neki vendar nekteri ljudje, ki so se z ognjem in mečem proti slo- ljubezni našega mileg veselico. Lepo je, kdor pomaga tako k povzdigi in j ezika venskim učiteljem na naši gimnazii vzdignili,. k temu pa je to še za gospodičnje. *) 7 posebno hvale vredno rekli videči, da najviša deželna oblast na predloge onih Iz Kranj 22 moz nekaj Iz Celovca porajta, ktere bi z at r li. jan Strašno huđodelstvo se je ili vuiuf vu - piše j^uiu v* JLXJJ» zjaoti ciii tiui" men aus Innerosterreich" med drugim tako-le: oni naj raj si Slov. Prij." zastran „Stim- zgodilo te dni Podkorenom proti Kranjski gori. Brodar kmet iz Olševka, ki zlasti z deteljo na Koroško kup ; CUje; ju v j.vic*iiji j^j.1 jllcívi v inu v ďívi ivuui^u uuicmi drugi dan gré s 30 centi deteljnega semena v Celju*uu, če pa tukaj blaga ne spečá, v Beijak na sejm, kjer ima V v 1 • I • • I • m • 111 r i i • Cas smo imeli, duhtali in prevdarjali smo 7 111 glejte ! Kranj pri neki volovski kupčii omenil prišlo nam je na misel, in sklenili smo, „Stimmen" na svitlo dajati ne trikrat na teden, temveč vsaki dan in vendar cene zvišali nismo. Novi V U luiaj l^iiajcu y o a i\ i u a ia wwmv u.111. j^/v^ jl^i vvaui v ^uoti v uiui J; xuuiiui u v nedelji in prazniku ne) 11a velikem papirju in Slovencom dorf) na Koroškem pod Korenom 0 dto d se Pelj na nadomestoval vse politične nemške časopise tujih krajev. svojem vozičku proti Kranjski gori, pa blizo Podko Naš časopis je dober kup tako , kakor vseh nem- rena je bil grozo vito umorjen in oropan Veljá ških nobeden. celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrtinko leta ceste Truplo so vsak dan po pošti prej eman za razmesarjeno našli pod nekim mostičem poleg vélike gold. 5 brez pošte pa 10, o in 2 V2 gold. a. v. Konj s krvavim vozom so drugi dan torek) med Posavcem in Brezjem ustavili. Dva tega siloviteg Visokocastiti gospodje naročniki! Se enkrat prosim : ropomora sumljiva člověka iz Breg m L Slovenci, posebno vi slovenski duhovniki, pustite nemške liste iz tujih krajev, večidel so nasprotni in so- mja v ze 7 vrazni nasi veri m narodnosti, m pria Iz Ljublj Je sod akoravno nekteri tudi sledeče naznanilo Iz Lužnice je vredništvo přejelo brani našo sv. vero in cerkev za naše narodne „S tem okličem, da v listu 53. „Novic" leta 1862 slika pravice in za naš jezik se pa ne poteguje njih nobeden natisnjeni in po meni zloženi sostavek je čisto krepko in odkritosrčno ; kar se 0 tej zadevi piše in moje fantazije, stori, je vse le po sili 7 vse dobičkarija. „Stimmen* vero in narod- pa bojo na vso moč branile vse naše — nost in svobodo. Od sv. Trojice ua Notranjskem 20. jan. V. Nič veselega vam, drage „Novice" ne vem naznaniti iz naših krajev. Kolikor bliže smo hrvaški meji, v toliko večem strahu smo zastran hude morivke, živinske kuge. kupljivosti podobna fraza je zgolj da zlasti pod štev. 4. obdolženju pod- znajdba 7 da moze > , na ktere se mi s tem sostavkom napadek pripi-na vsako stran kot popolnoma častne može pri- zapopadene suje znavam, in vse v tem sostavku od besede, ki se kot napadki jemljejo, s tem prekličem. Lužnica 22. januarja 1863. Valentin Zarnik." Zraven tega nas nadlegovajo volkovi, ki so se v tu-kajšni okolici tako pomnožili in udomaćili, da jih po do 5 vkup hodi in so že veliko drobnice (ovác in kóz) poklali. Al še hujši in nevarniši so dvonožni volkovi Vredništvo „Novic", odvračaje vednost vsakoršne tendencije tega sostavka, se celoma sklada z naznanilom gosp. Val. Zarnika, ter odkrito obžaluje ta prigodek. Dr. Bleiweis. Kmetijska naša družba je prejel Iz Ljublj ki po cestah na popotnike prežijo. Čujte prežalostno te dni pismo od ministerstva za gospodarstvo in kup % i li J-V J"11#VJj1 I "1 • I V V##l • • v 1 • I • 1 y "I • prigodbo: Přetekli četrtek, 15. tega mesca, in njegov sin žagance tod. peljeta oce na železnico v Rakek, 4 ure od cij stvo 1 naj Ko robo zvedeta , oče pošlje sina z volmi domů, delkov dobila v Lond naznani moža, ki bo v imenu družbe azstavo kmetijski tno me da lijo, ki jo je ;j e 1 pri- 77 on pa se podá v opravkih na Kras. Ko dečka o pravem času ni domii, domaće začnejo hude skrbi prehajati ; vw,^ XXX «VÍU«^ -----_ r"----"J"" J ^ 7 „c^xxxxxxxx u. vendar si mislijo, da mora fantič pri očetu biti. Al kaki je tudi mlada gospodičnja D. prvikrat razveselila zbor Beseda" s plesom v nedeljo je bila spet prav ziva, ali, kakor Nemec pravi, „animirt." Med drugim strah ! ko oče še z milo poezijo „ Sirotek." v pondeljek 19. t. m. domů pride in v hišo stopivši po sinu vpraša. Mater taka groza prešine, da pri ti priči omedlí. Grredó zgubljenega iskat, Vodnika v čitavnici naši (Povabilo.) Na svečnice dan bo v spomin Val. slovesná „beseda' ne naj dej o druzega v strmeni klancu Stermci kakor začetek njeni je ob v uri z večer. p r az n e kola 7 od volov in fantiča ni sledů ne tirú. s plesom; Govorilo in pelo se bo Pripoveduje se, da so vole vidili gnati od Postojne proti Sežani, dečka pa so mogli tolovaji potolČi in v kako grapo zavléci. Zapomnite si to žalostno prigodbo stariši in posnemajte si iz tega nauk! Iz Bistrice na ]\otranjskein 17. prosenca. Gr. Do volite, da tudi iz naše doline v „besedi" sledeče: 1. „Predgovor." Spisal dr. Lovro pesem (.i Groldbeck Predrage „Novice!" vpletem danes v venec domorodnosti prelepo cvetko kakoršnih si še več želimo, pa tudi nadjamo. Domo- „Maria di Rohan." Ijubni gospodje in gospodične so se zbrali ter igrali v nedeljo Toman. 2. „Venec narodnih Nedved. 3. a) „Žalovanje," melodija ruska, , igra na glasoviru, b) u, Napravnikova, igra Zois, Linhart" ali „Slovenija oživljena." Dramatična scena. Zložil J. Bile. 5. „Zvezdici." Zbor. Besede Gr. Ivrekove, napev A. Nedvedov. 6. „Kavatina" iz opere zija Ed. Zbor. Zložil A. zložil R. Češke perle," fan tana glasoviru. 4. „Vodnik, ■ u ■■■■■ Donizettove 7. „Kdo je mar?" Zbor. Besede večer, januarja dvoje iger 7 17 Pravi Slovenec" Koseskove, napev poslavljen z darilom 10 cekinov. 7 poslednji seji mestnega odbora se je m pa „Raztresenec". To je veselo znamenje, da tudi vsled občinske postave srečkalo, kterih 10 mestnih od-v naši dolini vedno bolj in bolj napreduje veselje do bornikov stopi letos iz zbora; zadela je osoda gospode: našega maternega jezika. 1 • • i 1 • i r* r\ li* Prišl 0 je tej domaći ve- dr. Orla liha Sventnerja, Horaka, Debevca, Blaznika, Bro- selici kakih 70 povabljencov. Radost in veselje bralo se je na njih obrazih in glasni živioklici so naznanjali, bacha. Mesca sušca bojo nove volitve. Zevnika, Muhleisena, dr. Mitteisa in dr. Wurz- kako lepo se je igralo. Pred in po igri pa so navdu- Za beračunstvo presilno se je z novim letom ševale še slovenske pesmi srca vseh pričujočih. Pri od- začela nova doba. Na oklic mestne gosposke se je ve-hodu po končani veselici se je slišala iz ust vseh pri- liko veliko Ljubljančanov izreklo, da hočejo magistratu čujocih le ena želja, namreč, da bi le zopet kmalo tako veselico imeli. Ťega smo si tudi svesti ; začetek storjen ? ki nam obeta še marsikako domačo 7 Je pošteno *) Program za Vodnikov dan je že gotov, kakor vidite iz danas njega naznanila Vred 32 izrociti vsako leto dnarja, ki naj se deli pravim domaćim dobil v nemškem Korosko. Iz Cei 21 revežem. Kdor se je v to zavezal, je in slovenskem jeziku list, ki se přibije na hišne vrata pokazal ; Današnji zbor je kako se slovenskemu narodu na Koroškem jan s temi besedami : ubozno kaso." Ker 77 Tukaj se milošnja odrajtuje v ni misliti, da vsak berač zna men log: znati slovenski' p r avn o st d Einšpielerj <«T1ÍV^XUTUVUV iiMivuua, jjiuopcicijc V pred- da vsi uradniki pri deželnih bolnišnicah moraio —J^i xn* v • i___ 77 y Je gi m ostal ! Neki poslanec pádel y Einšpieler je brati je postavljen beraški vojd ali beraški strah (Bet- telvogt) s posebno opravo, ki streže na ulicah po be- predlog zoper človečanstvo (humanitát) racih; treba bo, da se postavi več takih vojdov. Nalog je potrdil tudi, da po predlogu Tschabuschnigg-ovem celó trdil, da je ta Ta zbor njih je loviti berače in jih peljatipred mestno gosposko; dežel če so taki domaći, ki so res potrebni, na še nič ne do- bivajo iz ubožne kase, se bojo vpisali v to in dobivali dbornik deželnih poslancov. Cesko. Iz Prag morajo sprejemati dnino (diaete) 19 pa se še če pa že dobivaj o , raško mavho, bojo kaznovani ; unanji pa, za ktere ima kaj; jan Ko je že kmali v za- vendar klatijo s be- četku dež. zbora Palacki z mnogimi družniki pred vsaka soseska skrbeti, se bojo zapodili domů y dobro znano je, da iz kmetov hodijo ženske in možki na ljubljanski trg, in ko razprodajo svoje blago, grejo po v cesarski službi ložil nasvèt za pomembo volivnega reda dež. poslan cov, je obveljal danes z većino 187 glasov proti 24, da 3 a r s k o službo ali vsak poslanec, ki med tem dobi višo stopni o hišah. beračit. Zato so berači poslednji čas res velika mora novi volit vi pod ali plačilo prej me se pokaže, da y se ima tuđi nadloga tudi takim ljudém, ki radi vbogajme dajejo. v premenjenih okolišinah še zaupanje volivcov ITpati je, da bode zdaj konec taki sili. e spisal Naš visokoučeni jezikoslovec prof. Hrvaško. Iz Rek Mar 10. t. m. je sklenila tukaj yy Kratko staroslověnsko slovnico" y n ki ot do kl ada izhaja k „Slov. Glasniku". Nevtrudljivi županija, da se napravi železnica od sv. Petra do Reke in da mesto pripomore v to napravo; al ta železnica ne smé motiti ne železnice od Zagreba v Kar- gosp. pisatelj jo je namenil svojim učencom in v spomin lovec, ne od Zemuna do Reke slovanskima blagovestnikoma ss. Cirilu in Metodu, pa s tem je močno vstregel tudi drugim. Hvala tudi „Slov. Ogersko. Časniki pripovedujejo, da se minister Schmerling in ogerski dvorni kancelar nikakor ne mo-—reta zediniti o ogerskih zadevah; minister Schmerling lz Ljubljane 27. jan. Odkar v Ljubljani bivam, hoče patent 26. februarja, Forgač pa ogersko ustavo od • • i , • i • j • i i • v/ i i a r? Glasniku" za lepi darek ! dohajajo mi od več strani listi, da bi naznanil načrt leta 1847 slovenskega hit r opi s ja. Ker mi je pa težko, vsa- cemu dopisniku pismeno odgovarjati, oznanjam tukaj s t Poljsko 25. jan. Zavolj krutb se vnema V p u n t ; železnica in telegrafi so pokončani med to-le: Moje hitropisje za slovenski jezik se čisto opira Krakovo in Varšavo. Poleg S kal at 800 voj na Gabelsbergerjevo sistemo, ktere pa izjaviti ne morem, šcini podvrženih bežalo na avstrijansko zem dokler se sam djanski ne prepričam — in to priložnost y še sedaj so j ih prij prej el imam da svoj namen dosežem. Posebno so ponoći 22. t. m. puntarji napadli vojak pa želim še poprej z gosp. Magdič-em pogovoriti se in pobili y 90 pa ranili y pregledati Olewinskega poljsko hitropisje, ktero se sedaj měnili so ta večer vse med temi je tudi en general Varšavi jih 30 . Na- re či na Dunaju tiska in sicer zato , da bi se tudi v tej med Slovani enakost, edinost dosegla. Tedaj ne morem Lasko ktere geslo jak zaklati Rimu se giblje spet puntarska stranka svojih vodil že sedaj naznaniti; če pa bodo slovenskemu jeziku primerne, in vsem javnim potřebám zadostne, Šel Je 77 laž dne t. m Iz Kap Rim ali pa smrt 7 Po vsem Laskem 7 da so papež •v 1 i mri Pa Je kmali popolnoma zdrav; rana se mu tako celi, da bo nadjam se, da potem tudi občno veljavnost zadobé. Gotovo je po Slovenskem še drugih mož, ki si prizade- mesca maja mogel že spet marševati se piše, da bo Garibaldi spet vajo, slovensko hitropisje sostaviti. Prosil bi te domoljube, da drug drugemu pomagamo, da se združimo in porazumemo našemu milemu slovenskemu narodu v prid ! pod Nemcij tožb Iz Berol dj at minis terst Deželni zbor je sklenil, ker zanemarja Bogom ! Ivan TanŠek. ustavo, kar se očitno kaže v tem, da je prelomilo zbo rove i '' klep o dnarstvenih zadevah za leto 1862 De želni zbor ne dopušča, da bi ministerstvo svojegla ravnalo Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. Da se prihrani državni kasi stroškov iz Rusovskega pripeljalo 40.000 pušk in 20.000 mečev Moldava in Valahija. Grujo se je do 4. t. m m. MA M^ ««n««j««« X/U) f AH JL C4AAA VA A £JCA) V AJ.A XVCtOA OU VOHV Y A LÀ XiUOV Y OIVL'^ai j CilU AXA lliVW» Y ç za vojake, ukazuje minister vojaštva, da se pri vsaki ki so Srbom namenjeni; srbski knez Mihael je knezu kompanii 15 starej ih vojakov že pred odpustí, pre- Kuzu — za pripomoć pri tej ekspedicii — daroval 20 den vstopi 25 novincov, ki jih bo kompanija dobila po topov; knez Kuza pa pričakuje še sam iz Belgije 24 letošnji rekrutbi. Nova postava za tisk je prišla na dan. Delo topov nove baže in 8000 karabinov. je poslednjega državnega zbora. se po vsem pripravljajo za carstvo turško. Nove homatije Spet se govori da —- YJť^ fcvvvxx, gosp. vli. iviuii, liisrmca vreaništva. tfosp. A. V. v ur: Kacti vam Doma na tukajšnji trgovski akademii, pride za šolskega svetovali, le povejte nam, kaj razumejo ljudje v Vašem kraji pod svetovavca v Trst. Dr. Klun ima vse lastnosti za to službo. dr. Klun, profesor Listnica vrednišh Gosp. A. V. v Dr: Radí Vam bomo imenom „b ram or?" ko »ne znamnja so po gla vit Je li bolezen nagla ali dalj trpi ali le mlada ali tudi z i vina Štajarsko. Iz Gradca 19. jan današnji seji boleha? „Bramorja" poznamo tudi mi po imenu, pa na nogah Gosp. V. Og deželnega zbora je bilo sklenjeno, da bo štajarska dežela dajala 3000 gold, vsako leto za to, da se ustanovi poduka najbolj pótrebujej N : Nam bo prav drago, ker taki poduki so ko ristni in potrebni ; al le eno prosimo da gledé bravce kteri mora v Gradcu više zdravniško učilišče. tej seji je P domaće Slik pa vse biti, kolikor je le mocí, pr; moremo napravljati, ker lesoreznikov ni poslanec Herman vprašal c. k. dežel. poglavarja: kako je to, đamariborsko okrožje mora v prirneri z gra-škim veliko preveč rekrutov dajati? Deželni poglavar je obljubil kmali odgovor. Kursi na Dunaji 27. januarja 5 0/ /0 metaliki 75 fl. 40 kr. Narodno posojilo 81 fl. 95 kr. Ažijo srebra 14 fl. 35 kr Cekini 5 fl. 57 kr. Odg vrednik: Dr. Jane* Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik