Celje - skladišče D-Per 545/1974 1119740362,JUL C0BI5S o GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2 ROGAŠKA SLATINA julij 1974 IZKAZANA SOLIDARNOST Potresni sunki, ki smo jih začutili 20. junija, so neusmiljeno potresli območje naše in tudi sosedne šentjurske občine. Povzročili so veliko škodo v občinah, ki že tako sodita med najbolj nerazvite na slovenskem. Sreča v nesreči je, da človeških žrtev ni bilo. Materialna škoda pa je velikanska. Po dosedanjih ocenah strokovnjakov le-ta dosega višino 30 milijard starih dinarjev. Razrušene in na pol podrte hiše, razmajana ostrešja, podrti dimniki, razpokano zidovje in druge poškodbe zgovorno dokazujejo žalostne posledice, ki jih je potres pustil za seboj. Potres, največji v povojnem času v Sloveniji, je obenem prispeval k temu, da je prebivalstvo potresnega območja ob večkratnih poznejših sunkih v dobršni meri postalo zbegano in prestrašeno. Bilanca potresa kaže porazno sliko. Samo v naši občini je: 1800 poškodovanih stanovanjskih hiš, 71 družbeno - stanovanjskih in gospodarskih poslopij, 19 šol, 4 zdravstvene ustanove (med temi tudi dom ostarelih v Šmarju) in več manjših poslopij. Omeniti velja, da je med prizadetim prebivalstvom kar 300 socialnih podpirancev, katerih podpore se gibljejo v višini 250 dinarjev. V največji meri je potres porušil stara in najslabše grajena poslopja. To obenem pomeni, da je največ škode prizadejal tam, kjer si ljudje zaradi siromaštva že prej niso mogli veliko pomagati. Ob dejstvu, da je to v veliki meri področje kozjanskega, ki je bilo med minulo vojno strahovito prizadeto, saj je bilo okoli 1400 požganih hiš, je moč lažje dojeti trpljenje, ki spremlja s potresom prizadete. Že bežen pogled na stanje po potresu zadostuje, da vidimo številne družine z nepreskrbljenimi otroki in starejšimi člani, ki prebivajo po šotorih, kamp prikolicah in drugih začasnih prostorih. Med težji problem vsekakor lahko štejemo: kako zagotoviti pravočasno usposobitev prizadetih šolskih prostorov za normalen pouk v naslednjem, hitro se bližajočem šolskem letu. Nikoli z gotovostjo ne moremo trditi, da nas ne more doleteti še kakšna nesreča. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da v naši socialistični družbi ob morebitni nesreči ne bomo ostali sami, brez pomoči. Tako je bilo tudi ob tej priložnosti. Nastali položaj je terjal hitro in učinkovito družbeno pomoč. Skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je izvršni svet SRS razglasil 13. julij za dan'solidarnosti s prizadetim območjem. Obveljal je predlog, da bi celotno slovensko gospodarstvo delalo normalno, enodnevni zaslužek pa naj bi šel v sklad za pomoč prizadetim. Solidarnostni akciji se je pridružila vsa Slovenija z veliko zavestjo in razumevanjem položaja v katerem se je znašlo prebivalstvo naših dveh Občin. Zbori delovnih ljudi našega kolektiva so soglasno sprejeli sklep, da bomo v nedeljo 14. julija delali, zaslužek pa namenili skladu za pomoč. To akcijo smo uspešno izvedli. Skoraj vsi zaposleni smo svojo dolžnost vestno izpolnili. Ce ne bi bilo tega »skoraj«. Žal ugotavljamo, da so pri nas tudi izjeme. Izjeme, ki ne spoštu- Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«. Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne «Boris Kidrič«, Rogaška Slatina m Telefon 063-81 020 ______________________• Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: CGP »Oblo«. Ljubljana Začasni dom, ki zbuja skrb jejo dogovorjenega. Ni jim bilo mar skupni dogovor velike večine kolektiva. Osemnajstim članom kolektiva v nobenem primeru ne more biti v čast, da se tej akciji niso odzvali. Zlasti nerazumljiv odnos so pokazali nekateri VK steklarji. Med njimi celo takšni, ki so s strani kolektiva za ureditev lastnih stanovanjskih problemov prejeli tudi po 8 milijonov starih dinarjev posojila. Ne bi bilo odveč, če bi kolektiv in še posebno družbeno-politične organizacije zavzeli odločna stališča do neodgovornega ravnanja p&ščice članov kolektiva. Odsotnost nekaterih tovarišev v nobenm primeru ne more zmanjšati uspele akcije celtonega kolektiva. Ravnanje le-teh pa je več kot vredno graje. I. SITER Sestanek komisd.ie za beneficirano delovno dobo, ki je zasedala 28. 6. v prostorih nove komerciale našega podjetja, smo izkoristili za krajši razgovor s predsednikom komisije tovarišem Vlajkom Sevičem. Prenesli smo mu približno mnenje večine tistih, za katere zahtevamo beneficirano delovno dobo. To mnenje je, da se na tem dela prepočasi. Skladno s tem je bilo naše prvo vprašanje. Tovariš Sevid, ali se strinjate s takšnim mnenjem? »Vse, kar bi drugače povedal, bi odstopalo od mojega dejanjskega prepričanja. To prepričanje se v celoti ujema z ocenami tistih, ki menijo, da delamo res počasi.« Kje so razlogi za takšno počasnost? »V prvi vrsti so za takšno počasnost odgovorni naši sodelavci, brez katerih si ne moremo zamisliti uspeha v tako važni zadevi kot je ta. Ce naj bom konkreten. Menim, da moram biti, je največjo zamudo povzročilo pripravljanje medicinske dokumentacije.« Kaj ste ukrenili za pospešek? »Ker že razpolagamo s kompletno medicinsko dokumentacijo, smp sklenili, da ožja skupina, ki bo štela osem članov, okoli 15. julija prične z delom o združevanju dognanj za posamezna delovna mesta. To delo naj bi končali do 1. septembra in ga nato predali pristojnim organom za reševanje naših zahtevkov.« Kako ocenjujete izgiede v končni uspeh zahtevkov? , »Treba je reči, da brez brezhibno pripravljenega materiala ne more- mo doseči tega, kar po mojem osebnem prepričanju moramo. Kljub dobro pripravljenemu materialu, je danes težje kot včasih, toda z veliko optimizma pričakujemo, da bomo uspeli.« So kakšne novejše informacije? »Z novim zakonom je predvideno, da morajo republiške komisije uskladiti stališča v zvezi s tem. Upam, da bodo le-te to storile do novega leta. Pravzaprav vse je odvisno od naših dokumentov. Moje osebno prepričanje je, da bodo uspehi v večini primerov zadovoljivi.« Kakšno bi bilo vaše sporočilo tistim, ki pričakujejo beneficirano delovno dobo? »Ne samo tistim, ki upravičeno pričakujejo pozitivno rešitev, tem- več vsem članom kolektiva, kajti menim, da smo vsi zainteresirani za dosego končnega cilja, bi moje sporočilo bilo kratko, glasi pa se takole: Želim, da nas, člane komisije, vsi razumejo pravilno. Pod tem pojmujem oceno našega dela. Mi smo samo tisti, ki pripravljamo ustrezen material in naj ne mislijo, da mi sprejemamo dokončne odločitve. Dokončne odločitve so v rokah drugih. Ponovim naj le-to, da z veliko optimizma pričakujem pozitivno rešitev s strani pristojnih organov.« Tovarišu Seviču se zahvaljujemo za razgovor in se pridružujemo željam za pozitivno rešitev upravičenih zahtevkov. ' J. Tišma Člani komisije med razpravo KAKO DO VIŠJIH OSEBNIH DOHODKOV? Analiza doseženih rezultatov v proizvodnji januar—maj 1974 je v primerajvi z letom 1972 pokazala nekatere posebnosti pri katerih se je vredno ustaviti. V začetku leta 1972 smo pričeli opuščati proizvodnjo artiklov za množično uporabo in sicer cognac, »M«-serija in podobno. 2e naslednje leto smo to popolnoma opustili. Pričeli smo z izdelavo zahtevnejših artiklov kot so: WMF, GRALL, NIRNBERG itd. S tem so nastale nekatere značilnosti, katerih še do danes nismo uspeli osvojiti. Zahtevnejši program je v prvi vrsti povzročil povečanje odpadka za približno 50 odstotkov v primerjavi z odpadkom v istem obdobju leta 1972. Razumljivo je, da se ob uvajanju izdelave zahtevnejših artikiov poveča tudi odpadek. Težko razumljivo pa je, da le-ta po dveh letih ostane tia isti ravni ali da se celo poveča. Na menjavo našega asortimenta sta vplivali dve stvari, in sicer: 1. Vse večja uporaba avtomatov za proizvodnjo kelihov v Evropi; 2. Visok tempo dela pri pečeh, tudi 1400—1500 kosov dnevno. TABELA — 1 Prste vmes pa je imela tudi konkurenca. Po dveh letih in pol dela že lahko naredimo določeno analizo, ki je vse prej kot razveseljiva za nas. Vzemimo na primer podatek, da je odpadek v mesecu maju pred dvema letoma bil 20,19 odstotka, v istem mesecu letos pa kar 29,02 odstotka. To je porast za skoraj celih 50 odstotkov. Niso redki tisti, ki mislijo, da zahtevnejši artikli že sami po sebi terjajo tudi večji odpadek. S takšno miselnostjo se ni moč strinjati iz več razlogov. Bolj kot besedam je verjeti številkam, ki nazorno kažejo neko stanje, pa jih prikličimo v pomoč. V prvih petih mesecih leta 1972 smo izdelali 4,485.208 kosov steklenih izdelkov, letos pa 3,500.116 kosov ali kar 985.092 kosov manj. (Glej tabelo 1) Podatki pričajo, da se je vrednost odpadka občutno povečala, tembolj ko vemo, da je povprečna cena kosa v letu 1972 bila 810 starih dinarjev, letos pa kar 1710 starih dinarjev za kos. Realno vrednost odpadka bomo najlaže ugotovili iz dveh primerjalnih podatkov: 1972 — 802.444 X 17 % = 139.806 1974 — 710.322 X 20 % = 142.064 (po evropskih normah). Naš odpadek je v maju znašal 193.355 kosov, kjer nastaja razlika 51.291 kosov, pomnoženo s povprečno doseženo ceno v maju 1700 din, dobimo čedno vsoto 87 milijonov starih dinarjev. Ce ta znesek pomnožimo s petimi meseci ugotovimo, da se nam je vrednost odpadka v primerjavi z letom 1972 povečala za 435 milijonov starih dinarjev. Iz naslednje tabele bo razviden odpadek v prvih petih mesecih za leto 1972, 1973 in 1974. (Glej tabelo 2) Analiza nam kaže, da je tempo dela pri talilnih pečeh, gledano na število izdelanih kosov, za 20 do 25 odstotkov manjši kot v proizvodnji pred spremembo asortimenta. (Glej tabelo 3) Analiza podatkov prikazanih v tabeli nam odkriva, da je vrednost v primrejavi z letom 1972 porasla za približno 65 odstotkov. Iz vseh podatkov je razvidno, da je produktivnost, gledana skozi komercialni uspeh, porastla za 65 odstotkov,' produktivnost pa je za 20 odstotkov manjša. Torej, če leto 1972 vzamemo za primerjalno je razlika kar za 85 odstotkov. Ce bi skupni odpadek v podjetju zmanjšali' za 8 do 10 odstotkov, kar je nad evropskim normativom ter produktivnost dela vrnili' na raven iz leta 1972, bi mesečna realizacija znašala 850 do 900 milijonov starih dinarjev. Doseči realizacijo v tej višini je možno le z zmanjšanim odpadkom in povečano produktivnostjo po artiklih brez povečanega tempa dela. Delavski svet podjetja je že razpravljal o nujnosti uvedbe novega sistema nagrajevanja znotraj podjetja. Poudarek je na tem, da bi se napake odpravile z uvedbo spod-budnejšega sistema nagrajevanja (uvedba normativov dela in odpadka, kakor tudi z uvedbo normativov za vsa režijska delovna mesta). Pričakovati višje osebne dohodke od sklepa kakršnegakoli organa v podjetju ne bi imelo opravičila. Edinole z legalizacijo okoli 900 milijonov lahko upravičeno pričakujemo tudi višje osebne dohodke. To je obenem edina pot k realizaciji naših želja, ki so usmerjene na zvišanje osebnih dohodkov. Prizadevnost vseh zaposlenih in zlasti organizacije zveze komunistov, sindikata in samoupravnih organov, nam lahko zagotovi odpravo doslej ugotovljenih napak. Odprava le-teh pa nam bo prinesla manj razburjanja in več mirnih noči, mar ne? JOŽE JANKOVIČ Leto/mesec brutto izd. pri pečeh odpadek ND+NS skupni odp. v% I a vrsta odpadek Izražen finančno 1972 maj 802.444 kom 139.856 17,42 625.653 kom 1,170.000 din 1974 maj TABELA 2 710.322 kom 193.355 27,21 498.627 kom 3.280.000 din Leto Izdelani kosi NID NS % ND % NS la skup. do- skupni % delave ^dp<*dek 1972 januar 941.183 —67.356 —63.090 —7,15 —7,23 —0,766.871 14,38 2,79 17,16 februar 1,016.981 59.765 66.936 5,87 6,58 849-244 12,45 2,47 14,92 marec 932.979 80.699 86.885 8,64 9,31 727.239 17,95 2,54 20,49 april 791.621 65.405 71.872 8,26 9,07 623.390 17,33 2,43 19,76 maj 802.444 63.198 76.658 7,87 9,55 625.653 17,42 2,77 20,19 skupaj 4,485.208 3 >6.423 370.491 7,50 8,29 3,592.197 15,76 2,59 18,35 januar 798.471 94.393 112.048 11,82 14,03 554.254 25,85 2,88 28,73 februar 768.902 77.208 112.573 10,04 14,64 544.587 24,48 2,61 27,09 marec 838.234 92.632 143.151 11,07 17,11 563.597 28,18 2,42 30,60 april 694.758 76.955 116.634 11,00 16,78 470,135 27,76 2,22 29,98 maj 562.365 61.287 90.863 9,25 13,61 476.573 22,96 2,07 25,03 skupaj 3,760.730 402.475 575.269 10,70 15,29 2,609.146 25,99 2,44 31,43 1974 januar 716.099 85.912 108.715 12,01 15,20 493.570 27,21 2,89 30,10 februar 689.504 81.303 104.213 Tl ,79 15,11 479,790 26,90 2,44 29,34 marec 749.0:7 77.209 129.667 10,33 17,35 509.867 27,68 2,61 30,29 april 691.174 72.283 116.546 10,45 16,86 483.041 27,31 2,70 30,01 maj 710.322 77.312 116.043 10,88 16,33 498.627 27,21 2,71 29,92 skupaj 3.553.116 384,029 . 573,184 11,08 16,18 2,465.075 27,26 2,71 29,97 TABELA — 3 ( kom. din kom. din kom. din Januar 733.816 -4,925.377,95 —562.457 —6,666.271,15 —568.204 —7,885.410,75 februar 837.473 5,246.207,45 593.466 7,390.636,90 546.839 7,767.674,60 marec 754.953 5,304.652,65 727.463 7,496.634,05 530.051 7,685.639,00 april 661.116 5,155.254,15 530.249 7,116.655,25 595.885 7.487.671,95 maj 602.585 5,179.972,15 577.413 6,488.467,55 425.742 7,240.023.15 1 skupaj 2,989.943 25,711.454,35 2,991.048 35,158.664,90 . 2,6667781 38,066.419,45 SKLENILI SO Na 7. redni seji DS TOZD Roga-ka Slatina 3. 7. 1974 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Odobri se regres za letni dopust v višini 900 dinarjev, kot dovoljuje samoupravni sporazum. Izplačila se začnejo od 5. 7. dalje. 2. Stanovanjska enota je v letih 1967—1971 prek matičnega podjetja vročila iz sredstev sklada stanovanjskih hiš 83.000 din z namenom, da je matično podjetje na podlagi teh sredstev dobilo kredit za gradnjo stanovanjskega bloka. Ta sredstva se prenesejo na matično podjetje. 3. Odobri se koriščenje sredstev amortizacije stanovanjskih hiš za ureditev kopalnice in nabave novih podov za Janeza Anderliča v višini 15.000 in za Rudija Horvata V višini 10.000 dinarjev. 4. Podjetju PP Primošten pri Šibeniku se odpiše 47.635,65 din dolga. Podjetje je bilo sanirano. OGS v Splitu je izdalo odločbo o sanaciji s tem, da vsi upniki prejmejo 70 odstotkov od terjatev, 30 odstotkov pa morajo upniki odpisati. 5. Odobri se nabava načrtov za novo zmešamo pri Ind. biroju Ljubljana v vrednosti 480.000 dinarjev. 6. Za delegata koordinacijskega odbora za stike s tujino pri gospodarski zbornici je imenovan tovariš Franc Jankovič. 7. Tovarišu Jožetu Čonžeku, bivšemu štipendistu, se izjemoma odpiše preostanek dolga v višini 1450 dinarjev, ki je nastal iz štipendijske obveznosti. Izjema je narejena zaradi tega, ker bi fizično šibek ne vzdržal na delovnem mestu steklo-pihalca. Tovarna bi morala prevzeti skrb za njegovo prekvalifikacijo. Ker je imenovani sam poskrbel za prekvalifikacijo in delno že odplačal štipendijo, se mu preostali dolg odpiše. 8. Odobri se nakup ortopedskih čevljev (zaščitno sredstvo) za delavke v skladišču gotovih izdelkov in v vezalnici. 9. Prošnjo Ivanke E meje za povečanje stanovanjske površine se odstopi stanovanjski enoti. Le-ta naj o odločitvi obvesti DS. 10. Prošnjo Alberta Pildeka za povišanje OD, se dostavi komisiji za OD. 11. Stanku Strniši se odobri 15 dni izrednega plačanega dopusta. Imenovani se bo na predlog mladinske organizacije udeležil pohoda po poteh AVNOJ. 12. V organe samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah se imenujejo: a) Franjo Lepan, Ivan Mikša, Jože Halužan — kot delovni kolektiv. b) Zvonko Podkoritnik, dipl. inž. Igor Ajindvski 'ih ,Štefan Karaš« — kot'vla^atčilji'šretištbv. ' V,Y V zbor delegatov samostojne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (solidarnostni sklad) so imenovani: a) Franc Vehovar, Vinko Srbčič in Gvido Vertovšek — kot delovni kolektiv. V zbor delegatov samoupravne enote sklada stanovanjskih hiš: a) Mirko Podhraški, Milorad Kračun in Milica Čoh. b) Franc Jankovič — kot najemnik poslovnih prostorov za konferenco. 13. Poravna se račun »Mladinski knjigi« v Ljubljani, v znesku 540 dinarjev, za naročene knjige, kar bremeni sklad skupne porabe. 14. Ugodno se rešita prošnji Štefanije Škrablin in Cilke Iršič za plačilo stroškov strojepisnega tečaja v znesku 1400 din po osebi. 15. Za šolsko leto 1974—75 se v steklarsko šolo sprejme 20 novih štipendistov-pihalcev in brusilcev. 16. Namesto Nikole Bursač, ki je odstopil, se v komisiji za OD imenuje tovariš Boris Jugovar. 17. Prošnji šolske skupnosti učencev steklarske šole za pomoč pri zaključnem izletu se ugodi in sicer v znesku 8.400 dinarjev. 18. Odobri se kredit za obratna sredstva TOZD Slov. Bistrica v višini 2.000.000,00 dinarjev pod enakimi plačilnimi pogoji kot pri. posl. ban. 19. Povečajo se stopnje amortizacije za osnovna sredstva, kar znese 295.440,35 dinarjev povečanja nad minimalno predpisano stopnjo amortizacije. Nove stopnje veljajo od 1. 1. 1974. 20. Poveča se znesek mesečnega regresiranja družbene prehrane od 60 na 100 dinarjev po zaposlenem pod pogojem, da bo to potrjeno s samoupravnim sporazumom. 21. Opravi se nakup obveznic federacije v znesku 350.000 dinarjev. Podpreti je treba akcijo prodaje ob veznic v celotnem kolektivu do 15.8 22. Odobri se strokovna ekskurzi ja v steklarno Herpelje in se porav naj o stroški prevoza z avtobusom 23. Tov. Olgi Brezinščak se izjemoma odobri posojilo v znesku 15.000 dinarjev iz sredstev za stanovanjsko gradnjo. 24. Na priporočilo izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij SRS je sklenjeno, da je 14.7. nor-malen delovni dan. Osebni dohodki za opravljeno delo pa se v brutto zneskih nakažejo na ustrezen žiro račun. Ta dan nihče ne more koristiti letnega dopusta, tisti pa ki so na dopustu prispevajo OD v višini enodnevnega zaslužka. letnega dopusta. 25. Odprodajo se stara osnovna sredstva in sicer: Triko stroj za 25.000 in rezalni stroj ga 60.000 dinarjev. 26. Strelski družini Zdravilišča v R. Slatini se podari en pokal za tekmovanje. 27. Marjanu šarlahu, Miru Pod hraški, Anici Gradecki in Marti Pel ko se odobri 1 dan izrednega dopu sta 3.7. ker se bodo udeležili poho da »Po poteh Kozjanskega odreda« 28. Poostrijo se ukrepi proti od tujevalcem steklenih izdelkov in raznega materiala. Za vsak primer odtujevanja se izreče kazen — izključitev. 29. Tovariš Valter Jordan je izvoljen za predsednika občinskega sindikalnega sveta. Zaradi udeležbe na sestankih mu bo podjetje izplačevalo nadomestilo osebnega dohodka. 30. Zavrne se zahtevek dr. Ftir-sta, da se mu izplača honorar za preventivno delo za leto 1973—74. Delavski svet je sklenil, da bo stopil v razgovore s predstavniki zdravstvenega doma v Celju in skušal najti rešitev nastalih problemov z obratno ambulanto. V ta namen so pooblastili: direktorja, predsednika DS TOZD in sekretarja ZK TOZD Rogaška Slatina. Izražena je želja, da bi s strani zdravstvenega doma v Celju bila udeležba v enakem sestavu. Š. M. PREMALO TEHNIKOV Delavska univerza Šmarje pri Jelšah je prišla do ugotovitve, da imamo na našem območju premalo kemičnih tehnikov. Zaradi tega so se odločili ustanoviti en letnik kemične tehnične šole. Zaenkrat pogoji niso znani. Znano je le to, da morajo kandidati imeti dokončano osnovno šolo. Nobeden predmet, iz steklarske ali osnovne šole se ne prizna. Predvidoma bo šolanje tra-•'« jalo štiri leta. Po sedanjih predvidevanjih, naj bi vsak letnik stal 2000—3000 dinarjev. Stroške bo plačal vsak posameznik. Prijavljenih mora biti od 25—30 slušateljev, da se lahko začne šolanje. Po sprejetju prijav je predviden skupni sestanek, kjer se bodo dogovorili o vseh podrobnostih. Prijave pošljite najpozneje do 10. avgusta in sicer tovarišema Milora-du Kračunu ali Marjanu Šarlahu. i r 4 PREDSTAVLJAMO VAM IZTOK VREZ -NOVI OBRATOVODJA V drugi polovici marca je bil za novega obratovodjo v bistriški steklarni izvoljen večletni član tega kolektiva, kemijski tehnik IZTOK VRES. Kolektiv mu je l izkazal zaupanje za vodenje steklarne za dobo fenega leta. V delovni organizaciji se je zaposlil 1962. leta kot kemijski tehnik — pripravnik. Po uspešno zaključeni pripravniški dobi je prevzel mesto topilničarja in vodje taljenja stekla. Njegove delovne sposobnosti in nenehna prizadevanja za izboljšanje kakovosti stekla so odločilno vplivali na to, da je bil pozneje izvoljen za oddelkovodjo pri peči. Na tem delovnem mestu je ostal do izvolitve za obratovodjo. Zahtevne naloge se je lotil predvsem iz prepričanja, da bo vse zadane naloge uspešno opravljal ob tesni povezavi z vsemi člani kolektiva in njihovo nesebično prizadevnostjo. Prav tako vidi uspešno vodenje v tesnem sodelovanju z vodilnimi, s katerimi je že vrsto let sodeloval v prizadevanjih za boljšo kvaliteto in višjo proizvodnost v bistriški steklarni. Kljub temu, da sedaj večji del skrbi posveča uspešni proizvodnji in organizaciji dela v svojem kolektivu, še vedno najde čas za aktivno delovanje v druzbeno-politič-nem delu v podjetju in občini Slovenska Bistrica, že pred izvolitvijo je opravljal funkcijo člana občinskega zbora delovnih skupnosti in sodeloval še v več komisijah. Prizadevanja, da bi se kolektiv kar najbolje vključil v celotno gospodarsko in družbeno-politično življenje občine že kažejo prve rezultate. Naloga, ki' jo je tovariš Iztok Vreš sprejel je toliko težja, ker prav v tem času delamo veliko in pomembno rekonstrukcijo proizvodnih prostorov in skrbimo za nemoteno delovanje drugih prostorov. Na novem odgovornem delovnem mestu želimo tovarišu Vrešu uspešno krmarjenje. V. HORVAT IN MEMORIAM Karl Kregar Kratka, zahrbtna in mučna bolezen je 2. 7. pretrgala nit njegovega življenja. Izgubili smo ga še mladega, saj jih je imel komaj 34. V času, ko je v njegovem navidez zdravem organizmu bilo še dovolj delovnih moči, nas je zapustil delovni tovariš. Tovariš vedrega značaja, ki je vse težave delovnega mesta steklopihalca - krogli-čarja prenašal neboleče. S smislom za humor je neštetokrat v dobro voljo spravil okolje, v katerem je delal. Tudi ko je zadnjič iskal zdravniško pomoč, naš Drago ni ostal brez primesi humorja. K zdravniku se je opdra-vil z besedami: »Nekaj me »šraufa«, grem obiskat dohtarja in kmalu se bom vrnil nazaj.« Njegova želja po skorajšnji vrnitvi je ostala neuresničena. Za vedno je zatisnil oči. V njegovi družini je nastala žalost, ki jo bodo težko prenesli žena in dva sinova. V naših vrstah pa je nastala vrzel, ki jo bomo nadomestili le s trajnim spominom nanj. v- Milan Sega Zamišljeno kot že nekaj dni poprej, je Milan ob odhodu pozdravil svoje sodelavce iz bistriške steklarne tudi 12. junija. Ne on in ne sodelavci niso vedeli, da bo to njegov zadnji pozdrav, namenjen dolgoletnim sodelavcem in kolektivu, v katerem je prebil 23 let kratkega, toda uspešnega življenja (1. julija bi dopolnil 47 let). Novica o nenadni smrti tovariša Milana je boleče odjeknila v srcih članov kolektiva. Njegovo delovno mesto v mehanični delavnici je ostalo prazno. Nema so ostala srca njegovih delovnih tovarišev. Čeprav zadržan je Milan bil dober prijatelj in družabnik. Svoje delo pa je opravljal vestno in kakovostno. Od prihoda v podjetje 1. 5. 1951. leta, do prezgodnje smrti, je opravljal delo ključavničarja. S trdim delom, zlasti v začetku razvoja podjetja, je mnogokrat pozabljal na delovni čas. Podaljševal ga je v pozne večerne ure brez plačila. Sodeloval je pri gradnji prve talilne peči in s tem dal velik prispevek k nadaljnji rasti kolektiva Večletna bolezen je bila vzrok zadržanosti. Ob tem je znal sprejeti vsako šalo in dobronamerno besedo. Nobeno delo pa Milanu ni bilo pretežko. Kot dobrega tovariša in zavednega delavca bomo Milana Šego ohranili v trajnem spominu vsi člani bistriške steklarne. V. H. Za uvod ena krepka, ki ne potrebuje posebne razlage. Višek moči, ki so si jih nekateri nabrali na počitnicah se nekje mora odraziti. Zakaj se tudi ne bi. »Prav« je dojel naš še neizkušen boksar in v vlogi hitrega sodišča opravil to nalogo * zelo uspešno. S tem. je dokazal, da nas, ki smo »lepo« podopustmlško razpoloženi, letovanje zbližuje, če ne drugače, pa s pestmi. Tudi vam, ki niste bili pri vojakih in niste služili vojaškega roka pri ABH enotah, bo spodnja risba dokaj razumljiva. Takšnih prizorov bi v našem največjem steklarskem naselju, v preteklih dneh moralo biti veliko. Zmanjkovalo je le ustreznih mask. Upajmo, da jih »bo« še več. Strašansko, sem vesel, ker sem dočakal svoj trenutek. Upravljanje mi je postalo tako neodtujiva pravica, ki sem si jo dolgo želel. Na izmene namreč. Kadar upravljam med delovnim časom, je materiala za razpravo več kot dovolj. Še po- stranska stvar mi je tako zanimiva, saj ura teče in nič ne reče. Malce drugače se počutim, ko ne-rodneži »naštimajo« sestanek izven delovnega časa. Zopet se nekako znajdem. S tesnobo v srcu, toda kljub temu gre. »Sramežljivo« se odpravim proti izhodu, kjer, priznati moram, nisem osamljen. Namesto mene bodo že drugi poravnali obveznosti do samoupravljanja, saj res ni nujno, da sem vedno zraven. Takole neopazno, bolj v sredini, naj priznam, da tudi jaz naredim kakšno škodo. V prejšnji številki, Če se spomnite, sem razpisal nagrado za tistega, ki bo zmagal na tekmovanju koscev ali žanjic v Daj-li. Rezultat tega je, skoraj me je sram napisati, da smo še ob kosi-šče. Saj končno tudi to je prav. Vsaj ne bomo nobenega obremenjevali s tem težaškim delom. Obdaja me posebno »veselje«, ko mi sporočajo, da v naše počitniške hiše brez posebne reklame prodira plastika, ta naš »smrtni« in kon-kurentski sovražnik. Ce bo šlo tako naprej, kot je začelo, bomo kmalu pili iz plastičnih kozarcev. Navsezadnje, priznajte, da so bolj praktični, ker se ne ubijejo tako kot stekleni. Kje neki naj pridemo do stekla mi, ki ga (takšnega kot bi ga lahko uporabljali tam ob luži) letno v razne namene damo tudi več ton? - Ko sem že pri reklami naj nada^ ljujem v tem slogu. V eni od delavnic reklamirajo pitje mineralne vode s tem, da pred vhodna vrata namečejo veliko zamaškov od steklenic. še sreča, da se komu ne pripeti kakšna nesreča, da bi se spotaknil ob nje. V tem primeru bi morali odšteti veliko odškodnino, saj se Je človek ponesrečil na delovnem mestu. Kaj takšnega pa si res ni zaslužil, ko je tako nebogljen postal žrtev reklame. Za konec še priporočilo gasilskim vrstam. Tako pridni ste in vestni pri svojem delu, da vam ni kaj očitati. Le eno bi vam jaz »pripopal«. Slabe Oči imate. Ali ne opazujete dobro? Po vsem sodeč, ne najbolje. Ne jezite se, če vam odkrijem eno skrivnost. Celo v dobro vam bo. Zadnje čase se baje pojavljajo neodkriti talenti za vaše vrste. Sicer ne uporabljajo nobenih gasilskih aparatov, so pa tiči. Uporabljajo navadno ali mineralno vodo. Medsebojno se škropijo. Doslej še ni dognano ali s tem preganjajo po letno vročino ali dolgčas na delovnem mestu. Vem, da pričakujete naj vam sporočim kdo so ti. Nak! Poimensko nikar. Skoraj za trdno vem, da bi se kateremu med vami pripetila kakšna nevšečnost ob spoznanju, da nekateri tako »resni« ljudje računajo na gasilska odličja. Vem, da bi me dobro poškropili, toda s tem bi poškropili tudi tiste številne, ki jim poletne vročine ne delajo posebnih težav, delovno mesto pa jim je v veliko veselje. Vas prisrčno pozdravlja vaš ARGUS Za dobro voljo POBOTAL SE JE Pijanec, ki je bil na smrtni postelji, si je zaželel kozarec vode. «Kaj, vode si želiš,« so ga spraševali. »Star pregovor pravi, da se mora človek na smrtni postelji pobotati celo s svojimi najhujšimi sovražniki.« SLEDIL BI GA Dobra prijatelja ^ta hodila po gozdu. Nenadoma eden vpraša: »Kaj bi napravil, če bi nama naproti prišel medved?« »Hm, jaz... Hitro bi jo pobrisal. In ti?« »Saj me poznaš! Tvoj prijatelj sem vendar. Pred teboj ali za teboj, toda bežati te ne bi pustil samega...« f I ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPO KOŠARKA Osrednji športni dogodek v preteklem mesecu je bilo nedvomno gostovanje košarkarjev Ljubljanske Olimpije. Gostje so držali besedo in nastopili v popolni postavi. Ni bilo le Jelovca, ki je že bil na pripravah reprezentance za svetovno prvenstvo v košarki in Polanca, ki je oblekel vojaško suknjo. Rezultat srečanja je bil 109:78 za Olimpijo, kar je nadvse ugodno za domače moštvo. Tudi v tem srečanju je najboljši igralec Steklarja bil Boris Krivec, ki je dosegel 20 košev. Najboljši strelec tekme je bil Marter š 26 koši. Moštvo Steklarja je prikazalo odlično igro. To je ob enem dokaz, da se lahko zelo uspešno kosajo z vsemi nasprotniki v svojem tekmovalnem razredu. Seveda le ob resni in prizadevni igri vseh igralcev. Gostje iz Ljubljane niso pokazali vseh veščin pod koši. Temu je v določeni meri botrovalo spolzko igrišle, na katerem sloviti gostje niso hoteli tvegati, da se ne bi poškodovali. Po končanem srečanju smo trenerja gostov Lazara Lečiča-Grka vprašali, kako so zadovoljni s sprejemom v Rogaški Slatini. Nadvse razpoloženi in zgovorni Lečid je dejal: »Zelo smo zadovoljni nad gostoljubnostjo domačinov. Naši igralci so ostali dolžniki rogaškemu občinstvu. V Rogaško Slatino bomo še prišli. Prepričan sem, da jih bomo z atraktivno igro zadovoljili. Domače moštvo me je resnično presenetilo. Ce ne bi vedel, ne bi . verjel, da igrajo v slovenski conski ligi, temveč v kakšnem višjem razredu. Najboljši vtis na me je naredil Krivec.« NOGOMET V nogometu, kot smo v prejšnji številki napisali, bi bili radi naredili majhno analizo pretekle sezone. Različno odmerjeni letni dopusti pa so nekoliko zmešali naše račune. Kljub navideznemu miru, je v vrstah nogometašev vendarle živo, kot vsako leto ob prehodnem roku nogometašev. Nedvomno je, da je moštvo Steklarja ostalo brez dobrega igralca. Nadarjeni in Standardni igralec Steklarja, Tone Posavecje spremenil nogometno družbo. Odslej bo nosil dres Kla-divärja iz Celja. Vsekakor se bo odsotnost Posavca poznala v vrstah Steklarja. Iz bolj neuradnih krogov smo zvedeli, da si je vodstvo Steklarja želelo okrepitve. V času, ko to poročamo, še niso znani re- Sonce, voda, sonce ob obali In... ... badminton pred hišami v Dajli zultati razgovorov s posameznimi igralci. Resnici na ljubo je treba povedati, da bo konkurenca v naslednji sezoni zelo, zelo huda. Ne za vrh lestvice, za obstanek v ligi bo šlo. Za to so poskrbeli povratniki iz slovenske nogometne lige: Aluminij, Šmartno in Kovinar. Ce tem dodamo še znana bivša slovenska Ugaša Rudarja iz Velenja in Branik, je slika popolna. Kar krepko bomo morali zagrabiti Steklarjevi fantje. Od prvega sodnikovega žvižga do konca sezone. Le tako bo moč ostati v tekmovalnem razredu, ki zagotavlja določeno kakovost in popoln red v tekmovanju. BILI SMO NA POHODU Tretjega in četrtega julija smo mladinke in mladinci steklarne bili udeleženci pohoda »Po poteh Kozjanskega odreda«, ki ga že nekaj let organizira občinska konferenca ZVRS. Tako je pohod postal tradicionalen, naša udeležba pa redna. Skupaj z ostalimi 33 Je sedem članov kolektiva krenilo na pohod. Naša vodnika tovariš Jože Romih in Jože Pečnik sta nam pripovedovala resne in šaljive dogodke iz partizanskih dni. Pohod je imel izobraževalen namen, negovanje tradicij NOB in spoznavanje krajev v katerih je marsikateri med nami bil prvič, zanesljivo pa vem, da ne zadnjič. Po končanem pohodu smo se ude. težili partizanskega mitinga na Veliki Rudnici, kjer je tovariš Jože Unverdorben, predsednik občinske konference SZDL, spregovoril udeležencem slovesnosti. Na proslavi so sodelovali še: pevski zbor iz Šmarja pri Jelšah, učenci osnovne šole Podčetrtek, teritorialna partizanska enota in vsi udeleženci mladinske delovne akcije »Kozjansko 74«. Bilo je 70 brigadirjev med njimi 25 iz ZR Nemčije. Pohod po poteh »Kozjanskega odreda« kot tudi mladinske dejov-ne akpije imajo večstranski pomen. Izobražujejo mladi rod, ki bo na naslednje rodove prenašal svetle tradicije narodnoosvobodilne vojne in kako je mladina gradila svojo domovino. Tako se mladi kalimo vsestranski). Marjan Šarlah I NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 7 SEST-. B'2. icotau. tu a h STE k. 2 A kftr Poskusr fVSQ. irjf-j.. Potcutn, 3UC-H- Rvdar STEKLAR IC/&. kfitUTA Pa do-2* oiksa s PL/ko/, Lot/Ec VODPIH ZW4U VRSTA ve&F Rm sio VVStJ! DPUAR. trHor SEl- t>El Pode. i'ZiNi/t H E SE c */ L£tv OPOR-hl' STIK* 5»2> OBl- ZvETlCl tDEtJ OD PRSTV K • . &£ka v SfiStJ/ < w/. -JEM OßttqA TEL. IVlTRi <*A- NEiTO hfiDtv/jj <7 **J>-lUER. TVZ- ČlDfl RejCA- p%zu- TR1C,- nnt• CAcva/ e>eet'H stroo ZA 2ßtolPiL c n *£2£a/ 2riES vmsth /A» isnfvn IČUW SEitkji 2>£l/ %PMLU3 •X CtLDUCA FIM . it, K AL. /»OR v-S-RAAT* Tik.