255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
RAZPRAVE
Marija Wakounig
@andarji ali roparji?*
Integracija Uskokov kot regionalni problem
Migracija ljudi povzro~a v vsakem ~asu, v katerem se odvija, probleme. Pa naj gre za
prostor, katerega migranti zapustijo, za kraje, skozi katere migrirajo, najve~je pa tam, kjer se
migranti naselijo. Ve~ina ljudi po svoji naravi sprememb svojega o‘jega okolja ne odobrava;
novosti, reforme, na sploh pa vse tuje celo odklanja. Nekako tak{no duhovno razpolo‘enje je
najbr‘ prevladovalo v prvi polovici 16. stoletja ob slovensko-hrva{ki meji, ko so se pojavili
prvi Uskoki.
V prispevku bo govora o naselitvi, integraciji in verskem vpra{anju Uskokov; tematika je
~asovno omejena na prvo polovico 16. stoletja, geografsko pa na obmejni pas med Kranjsko
in Hrva{ko.
1.  Naselitev Uskokov v obmejnem pasu
Beseda ‘andar je francoskega izvora in prvotno pomeni osebnega gardista francoskih
kraljev; tekom 17. stoletja je beseda dobila dana{nji pomen, namre~ policaj oziroma oboro-
‘eni mo‘. Tegobe ~asa so pravoslavne begunce z Balkana prisilile, da so postali po begu in
naselitvi v obmejnem pasu oboje v enem: za{~itniki meje in roparji tako na osmanski kot na
habsbur{ki strani.
V tridesetih letih 16. stoletja se v listinah prvi~ pojavljajo pojmi »wlassy«, »herüber gefallne
turkhen«, »pribegi«, »predawetz« in tudi »vyskhok«1, ki so pomenili sinonimno isto, namre~
pravoslavne begunce z osmanskih predelov Balkana. Termin Uskok, ki etimolo{ko pomeni
»v nekaj sko~iti«, se je med 1540 in 1560 uporabljal najpogosteje.2 Konec {estdesetih let je
gusarjenje senjskih Uskokov diskreditiralo prvotni pomen. Sodobniki, posebno Bene~ani, so
z Uskoki ena~ili pirate in roparje.3
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. – 12.
oktobra 2002.
1 Sodobni viri ka‘ejo, da so se termini technici regionalno razli~no uporabljali. Prim. pismo Ivana Karlovi~a
Ivanu Kacijanarju, Mutnica 1530 septembra 14. MHSM 35/Monumenta Habsburgica 1, {tev. 442, 415f; pismo Ivana
Kacijanarja kralju Ferdinandu I., Ljubljana, 23. junij 1531. Acta confinii 3, {tev. 1, 387.
2 Nikola Juri{i~ nadvojvodi Ferdinandu, Ljubljana 22. oktobra 1538. MHSM 38/Monumenta Habsburgica 2,
{tev. 409, 409f. V pismu Petru Keglevi~u govori nadvojvoda Ferdinand, Dunaj, 6. novembra 1558, isto tam, {tev.
410, 411, o »Rasciani sive Serviani atque Valachi, quos vulgo Zytschy vocant«. V~asih se je uporabljal tudi terminus
martholos (armatholos = ~uvaj, vojak). Prim. Vasko Simoniti, Voja{ka organizacija na Slovenskem v 16. stoletju.
Ljubljana 1991, 125–127; Catherine Wendy Bracewell, The Uskoks of Senj. Piracy, Banditry and Holy War in the
Sixteenth Century. Ithaka/London 1992, 29.
3 K transformaciji termina prim. Gunther E. Rothenberg, The Austrian Military Border in Croatia 1522–1747.
Urbana 1960 (Illinois Studies in the Social Science 48), 28; Bracewell, Uskoks, 58.
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 55–260
256 M. WAKOUNIG: @ANDARJI ALI ROPARJI? INTEGRACIJA USKOKOV KOT REGIONALNI PROBLEM
Kdo so bili Uskoki? Po bitki pri Moha~u 1526 se je meja Osmanskega cesarstva precej
premaknila in bila samo nekaj kilometrov oddaljena od habsbur{kih de‘el. Pravoslavnim
Vlahom Balkana, ki so pod Osmani kot del voja{kega sistema u‘ivali posebne pravice, je po
1526 pretilo poslab{anje polo‘aja in izguba privilegijev.4 Zaradi tega so be‘ali posamezno ali
v ve~jih skupinah na »ostanke ostankov« hrva{ko-ogrskega teritorija, na bene{ko – in na
habsbur{ko stran. Po prestopu meje so se pogajali s tamkaj{njimi voja{kimi poveljniki, ki so
od pribli‘no 1522 – potem ko je de‘elni knez Ferdinand formalno ustanovil predhodnico
Vojne Krajine, takozvano »gränitz«5 –, upravljali utrdbe.6 Begunci so v samozavestnih po-
gajanjih sku{ali prepri~ati med drugimi Ivana Kacijanarja o posebnem statusu, ki so ga u‘ivali
pri Osmanih, o svojih kvalifikacijah in sposobnostih na voja{kem podro~ju. Kacijanar, sprva
dosti skepti~en, je v svojih poro~ilih in pismih nadvojvodi Ferdinandu predlagal, da se tavajo~e
begunce naseli iz strate{kih vidikov v okolici Kostela in Poljan. Z naselitvijo bi precej zapu{-
~ena kraja bila bolje varovana pred nenadnimi vpadi sovra‘nih Osmanov. Begunce je opisal
ve{~e druge strani meje, kar bi bilo za obrambo zelo koristno; tudi ni pozabil omeniti, da so
bili tujci pri Osmanih dele‘ni posebnih pravic (»mit ainer freyhait begabt«).7
Med pogajanji je pri{lo do prvih konfliktov med doma~ini in Uskoki, kar je pere~e
vpra{anje, kam z njimi, precej zavleklo.8 Naval organiziranih beguncev ni prenehal, saj se je
po Bosni raznesla tiha po{ta, da se jim na oni strani meje obetata za opravljanje voja{ke
slu‘be nova domovina in ohranitev privilegijev. Ker so Habsbur‘ani nujno rabili okrepitev
mejne obrambe, po mo‘nosti brezpla~no, so bili pripravljeni naseliti begunce s posebnimi
pravicami. Leta 1535 je Ferdinand I. ‘umber{kim Uskokom izstavil privilegij.9 V zameno za
brezpla~no voja{ko slu‘bo jih je nastanil na gospostvu vdove Koba{ic, jih odvezal pla~evanja
davkov, opravljanja desetine, slu‘nosti in tlake za dvajset let. Ta privilegij je bil u~inkoviti
signal za prihod nadaljnjih beguncev, katerim so bila leta 1538 dodeljena zemlji{~a v Vara‘-
dinu. Tudi tokrat jim je Ferdinand I. izstavil podoben privilegij, vrhu tega pa dovolil, da se
organizirajo v skupinah po 200 vojakov pod lastnim vojvodo. Medtem ko je vojvoda za svojo
nalogo dobil 50 dukatov letne pla~e, za katero je oddal tretjino plena, so si voja{ki kolonisti
svojo slu‘bo financirali samo s plenom.10
4 Gunther E. Rothenberg, Die österreichische Militärgrenze in Kroatien 1522 bis 1881. Wien/München 1970,
33; Bracewell, Uskoks, 41–43.
5 Prim. sporazum med nadvojvodo Ferdinandom in Krstom Frankopamskim, Brussel, 22. marca 1522, cit. pri
Rothenbergu, Militärgrenze, 27f.; Arnold Suppan (ed.), Zwischen Adria und Karawanken. Berlin 1998 (Deutsche
Geschichte im Osten Europas 7), 132f.
6 Rothenberg, Austrian Military Border, 28; isti, Militärgrenze, 34.
7 Poro~ilo Ivana Kacijanarja nadvojvodi Ferdinandu, Ljubljana, 23. junija 1531. MHSM 20/Acta confinii 3,
{tev. 1, 387. Privileg Ferdinanda I. Dunaj 1535 junij 5. MHSM 20/Acta confinii 3, {tev. 2, 388–390. Prim. Rothen-
berg, Austrian Military Border, 29; ist, Militärgrenze, 34; Suppan, Adria, 135.
8 Karl Kaser, Freier Bauer und Soldat. Die Militarisierung der agrarischen Gesellschaft an der kroatisch-slawo-
nischen Grenze (1535–1881). Wien/Köln/Weimar 1997 (=Zur Kunde Südosteuropas II/22), 64.
9 Privilegij Ferdinanda I. Dunaj, 5. junija 1535. MHSM 20/Acta confinii 3, {tev. 2, 388–390. Prim. Rothenberg,
Austrian Military Border, 29; ist, Militärgrenze, 34; Suppan, Adria, 135.
10 Privilegij Ferdinanda I., Linz, 5. septembra 1538. MHSM 15/Acta confinii 1, {tev. 5, 5f. Prim. Tudi Rothen-
berg, Austrian Military Border, 30; isti. Militärgrenze, 34; Suppan, Adria, 135.
257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2. Integracija versus getoizacija
V tem sklopu je treba omeniti, da voja{ki kolonisti seveda niso bili popolnoma svobodni,
u‘ivali pa so posebne pravice v odnosu do doma~ega, podlo‘nega prebivalstva. Privilegije je
treba tolma~iti tudi kot poskus integracije potepajo~ih in nestalnih ljudi, ki bi posebno za
~asa osmanskih vpadov ogro‘ali po nepotrebnem notranji mir. Oblasti so sku{ale z dode-
litvijo zemlji{~ in z odvezo od pla~evanja dajatev v zameno za brezpla~no voja{ko slu‘bo
prepre~iti nemir in obenem Uskoke tesno vezati nase; s to lojalnostjo so se znebile pere~ega
problema, kako in s kak{nim denarjem braniti mejo proti Osmanskemu imperiju. Poseg Habs-
bur‘anov v obmejni pas ter naselitev novega prebivalstva sta korak za korakom pospe{ila
razvoj novega dru‘benega, gospodarskega in voja{kega sistema ob meji.11 Ob slovensko-
hrva{ki meji sta se spremenila sestava prebivalstva in ‘ivljenje nasploh.
@e naselitev Uskokov, ~eprav na deloma zapu{~enih in opusto{enih zemlji{~ih, je vzne-
mirila okolico. Do pravih izgredov pa je pri{lo, ko so plemi~i in njihovi podlo‘niki spoznali,
da tujci, povrhu {e privilegirani, ne bodo ostali le za~asno, temve~, da bo treba z njimi ‘iveti.
[e preden je pri{lo v obmejnem pasu do zamenjave posesti z namenom, da bi se Uskokom
odredilo strnjeno ozemlje v @umberku, v Gorjancih, v okolici Metlike ter v belokrajnskih
vaseh ob Kolpi (Bojanci, Marindol, Mili~i, Paunovi~i), so se plemi~i sku{ali Uskokov znebi-
ti.12 A ne samo, da jih ni bilo mo~ podjarmiti, {e ve~, vsepovsod so le pasli ‘ivino, delali
{kodo in niso imeli nobenega odnosa do poljedelstva. Podlo‘niki, ki so v prvih desetletjih 16.
stoletja hudo trpeli pod nadlego {panskih najemnikov13, so povezovali begunce z njimi, tako
da so jih od vsega za~etka odklanjali.
Privilegiran polo‘aj, samozavesten nastop Uskokov, njihove navade in na~in obla~enja v
ko‘uhe in cape, vse to je delovalo odklonilno. ^eprav so Uskoki pri{li z dru‘inami in bi
preko otrok bilo mo‘no premostiti predsodke, se zdi, da so doma~ini bili prepri~ani, da jabol-
ko ne pade dale~ od drevesa. Po naselitvi na strnjenih zemlji{~ih se stanje ni znatno zbolj{alo.
Kot ‘ivinorejski voja{ki kolonisti se niso bili pripravljeni prilagoditi. Da si ohranijo svoj
socialni status in se izognejo podlo‘ni{tvu, so iz nezmo‘nosti ali iz ponosa zanemarjali
zemlji{~a. Ker hrana in druge potreb{~ine za dru‘ino niso rasle na drevesih, so si te stvari
nemalokrat priskrbeli na kriminalni na~in.14
Te prakse so bile seveda kontraproduktivne, saj so zastrupile ozra~je in uni~ile tudi
najmanj{i poskus zbli‘evanja med Uskoki in doma~ini. Medtem, ko so se Uskoki prito‘evali
pri oblasteh zaradi svojega bornega ‘ivljenja, so jim doma~ini o~itali, da zlorabljajo voja{ko
slu‘bo ob meji za dogovore z Osmani, da tostran meje vohunijo za sovra‘nika in ga spod-
bujajo za vpade in da prodajajo ljudi v osmansko su‘enjstvo.15 Zaradi ovadb so se Uskoki
hudo ma{~evali. Pomanjkanje plena na oni strani meje, lakota in glad so razen tega pogojeva-
li, da so Uskoki {e bolj nadlegovali doma~ine, jim ropali stvari, ki so jih nato sku{ali prodati.
11 Kaser, Freier Bauer, 61.
12 Kaser, Freier Bauer, 63.
13 Simoniti, Voja{ka organizacija, 130f.
14 Prim. na primer MHSM 35/Monumenta Habsburgica 1, {tev. 463 in 471, 435, 441, 9. oziroma 23. oktobra 1530.
15 Veleposestniki so trdili, da Uskoki vsak dan prispevajo »zu gross irrung und zwitracht zwischen den armen
untertanen«, kar onemogo~a so‘itja (Klai}, Ostaci ostataka, 288). Uskoki so se branili, ~e{ da jim veleposestniki z
nasiljem ote‘ujejo ‘ivljenje. Klai}, Ostaci ostataka, 289. Prim. tudi peticijo zagreb{kega kapitlja Ferdinandu I.,
Dubrava, 15. junija 1543. MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3, {tev. 159, 153f.
258 M. WAKOUNIG: @ANDARJI ALI ROPARJI? INTEGRACIJA USKOKOV KOT REGIONALNI PROBLEM
V skrajnem primeru so v strahu pred ponovno ovadbo napadene in oropane tudi ubili. Doma~ini
so oblastem grozili z odselitvijo iz obmejnega pasu.16
@iveti na strnjenem ozemlju, kot je bil na primer @umberak, je pravzaprav pomenilo
‘iveti v getu. Getoizacija je v pozitivnem smislu besede {~itila Uskoke pred izgubo lastnega
jezika, navad in na~ina ‘ivljenja, v negativnem smislu jih je izolirala in prepre~evala, da bi se
seznanili in ob~evali z zunanjim, sosednjim svetom. To ekskluzivno ali eksteritorialno stanje
(regija v regiji) je pogojevalo neslo‘nost med Uskoki samimi ter med Uskoki in doma~ini,
kar je zaviralo udoma~itev v novi domovini.
Uskoki za doma~ine niso bili privla~ni. Vendar, ~e si je kdo hotel izbolj{ati osebni po-
lo‘aj, se otresti podlo‘ni{tva in u‘ivati privilegije, ali ~e je imel kaj za prikriti, potem se je
sku{al uvrstiti med Uskoke. Z Uskoki so se dru‘ile tudi osebe, ki so si obetale pustolov{~in.
Ker doma~ini vsakdana priseljencev niso poznali, so si ga razlagali na svoj na~in, ki ni ustre-
zal resnici. Pohodi voja{kih kolonistov na drugo stran meje, od koder so baje prina{ali obilen
plen, so pro‘ili fantazije. Marsikateri doma~in, ki mu je presedalo enoli~no in s stalno nevar-
nostjo pre‘eto ‘ivljenje, je iskal stike z Uskoki.
Naselitev voja{kih kolonistov na strnjenem ozemlju je pogojevala tudi razvoj roparskih
band.17 Tisti Uskoki, ki so za posebne posle dobivali ob~asno pla~o – in {e ta jih najpogosteje
ni dosegla –, so jo sku{ali nadomestiti z organiziranim ropanjem v notranjosti in po osman-
skemu teritoriju.18 Oblasti so izpla~evanje zavla~evale in materialno stisko sramotno izra-
bljale v pri~akovanju, da bodo la~ni voja{ki kolonisti s krutostjo napadali sovra‘nika. Prego-
vor, ki ga je zapisal Nikola Juri{i~ Ferdinandu I., pravzaprav vse pove: »... wenn der wolff sat
ist, so ist er nichts werdt ...«19 (sit volk ni kaj vreden). Nemotiviranim in la~nim Uskokom
torej ni preostalo drugega, kot da ropajo.
V za~etku {tiridesetih let 16. stol. so se napadi osmanskih ~et ob meji stopnjevali. Uskoki
so nepregledno situacijo izrabili oziroma zlorabili za prehode ~ez mejo, na katerih so v osman-
sko su‘enjstvo vozili tudi doma~ine. ^eprav je Ferdinand I. v privilegiju iz leta 1538 izrecno
prepovedal, da se imenitnih muslimov ne sme napadati, so jih ugrabljali in z uspehom terjali
visoke odkupnine.20 Isto~asno so trume Uskokov plenile po notranjosti in s tem ogro‘ale
notranji mir. To je bil povod, da so dobili 1540 glavarja, ki naj bi jih nadzoroval in pazil, da bi
funkcije ‘andarja ne zamenjali s funkcijo roparja in tako {kodili lastnemu prebivalstvu.21
16 Hans Ungnad Ferdinandu I., Slavonija 1540. MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3, {tev. 46, 45f: »... wie
beschwerlich, verdächtlich und ungeschikht sich di herüber ubergefallnen Ussgokhen halten, nemblich, das die
negst gesessnen christlichen underthanen bey und undter inen weder ihres leibs, lebens, noch guets sicher, sondern
sie werden von inen den Uskgokhen etwo gar an alle, etwo gar umb liederlich ursach haimblich und offentlich
jämerlich ermordt, umbracht und ir guet und armuet, sonderlich traidt und anders ir narung und underhaltung gerau-
bt und mit gewaltgenumben; desgleichen in ander muetwillig weeg dermassen mit inen hausen und handln, das inen
zu wonen weder leidlich noch muglich sein wirdt.« Ungnad pi{e dalje, da se ho~e »nambhafte anczall der christli-
chen underthanen aus Crain und denselben orten, wo sy inen am nägsten gesessen, aufmachen und gar darvon ziehen
werden«.
17 Bracewell, Uskoks, 38.
18 Prim. MHSM 35/Monumenta Habsburgica 1, {tev. 261, 253f.; ter Klai}, Ostaci ostataka, 281f.
19 Nikola Juri{i~ Ferdinandu I., Ljubljana, 22. oktobra 1538. MHSM 38/Monumenta Habsburgica 2, {tev. 409,
409f.
20 Peter Sugar, The Ottoman Professional Prisoner on the Western Borders of the Empire in the Sixteenth and
Seventeenth Century. V: Etudes Balkaniques 7 (1971), 89–91.
21 Glavna vloga glavarja je bila prepre~iti, da Uskoki ne bi nobenega (to se pravi katoli{kega doma~ina) »unpil-
licherweis dringen oder beschwären«. Ferdinand I. Hansu Wernecku, Dunaj, 20. oktobra 1543. MHSM 20/Acta
confinii 3, {tev. 7, 399.
259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
3. Versko vpra{anje
Ferdinand I. se v privilegijih iz let 1535 in 1538 ni dotikal veroizpovedi Uskokov. Habs-
bur‘ana, ki je u‘ival v [paniji katoli{ko vzgojo22, pravoslavje navidez ni preve~ tangiralo.
Kot se zdi, je bil glede vere zelo radoveden. Tako si je na primer pustil leta 1526 iz Prage
prinesti vrsto husitskih knjig, katere je tudi prebral. Ker knjig ni vrnil, jih do danes hrani
narodna knji‘nica na Dunaju (ÖNB). Istega leta (1526) se je odpravil slavni diplomat @iga
Herberstein drugi~ v Rusijo.23 Ferdinand je dal poslati za njim Fabrijev izvod »Ad Serenissi-
mum Pricipem Ferdinandum Archiducem Austriae, Moscouitarum iuxta mare glaciale reli-
gio«24 in prosil Herbersteina, da se seznani s pravoslavnimi shizmatiki in da se dobro infor-
mira o pravoslavni veri.25 In zares, v letu 1549 izdani latinski Moscovii (Rerum Moscovitica-
rum Comentarii26) je diplomat ve~ kot polovico knjige posvetil verskim in teolo{kim vpra{a-
njem.27
Med potovanjem in izidom knjige je minilo nad dvajset let. V tem ~asu se je v notranjosti
habsbur{kih de‘el za~elo uveljavljati novo versko mnenje. To je bil ~as, v katerem so »never-
ni« Osmani pritiskali na »katoli{ko« dr‘avo in ~as, v katerem se je odvijal najhuj{i naval
beguncev iz Osmanskega cesarstva. Ferdinandu in oblastem ni preostalo drugega, kot da
pravoslavje Uskokov tolerirajo. ^eprav so verski obi~aji poleg drugih posebnosti motili sta-
roselce28, {e bolj pa cerkvene oblasti29, je Ferdinand presli{al tozadevne prito‘be. Ofenzivni
poskusi spreobrnitve bi po nepotrebnem ogro‘ali jugovzhodno mejo. Kajti Uskoki, ki niso
kazali nobene pripravljenosti prilagoditi se, ki so se izognili vsaki oviri, bi bili zmo‘ni, pose-
bej {e s Hansom Ungnadom, ki je kot zavesten in ognjeviti protestant poveljeval ob meji,
destabilizirati mejo oziroma jo predati Osmanom.
22 K vzgoji in mladosti Ferdinanda v [paniji prim. Friedrich Edelmayer, El hermano expulsado: Don Fernando.
V: Torre de los Lujanes 39. Madrid 1999, 147–161; isti, Cuántos tronos usurpados? Cuestiones sucesorias en la casa
de Austria (1500–1531). V: Carlos V/Karl V. 1500–2000. Simposio Internacional, Viena 7–11 de marzo de 2000.
Alfred Kohler (izd.). Madrid 2001, 623–637; isti, Viele usurpierte Throne? Sukzessionsfragen im Hause österreich
(1500 –1531). V: Karl V. 1500 – 1558. Neue Perspektiven seiner Herrschaft in Europa und Übersee. Alfred Kohler,
Barbara Haider in Christine Ottner (izd.). Wien 2002 (=Zentraleuropa-Studien 6) 245–260.
23 Med drugimi publikacijami prim. Harald Tersch, Österreichische Selbstzeugnisse des Spätmittelalters und
der Frühen Neuzeit (1400–1650). Eine Darstellung in Einzelbeiträgen. Wien/Köln/Weimar 1998, 193–213; Marija
Wakounig, Sigismund von Herberstein. V: Silvano Cavazza (izd.), Divus Maximilianus. Una contea per i Goriziani
1500–1619. Mariano del Friuli 2002, 175–181.
24 Prim. P. L. Helbing, Dr. Johannes Fabri, Generalvikar von Konstanz und Bischof von Wien 1478–1541,
Münster 1941.
25 Prim. Frank Kämpfer, Siegmund von Herbersteins »Rerum Moscoviticarum Comentarii«als religionsgeschi-
chtliche Quelle. V: Gerhard Pferschy (izd,), Siegmund von Herberstein. Kaiserlicher Gesandter und Begründer der
Rußlandkunde und die europäische Diplomatie. Graz 1989, 147–164, tukaj 148.
26 Prim. Walter Leitsch, Probleme bei der Edition von Herbersteins Moscovia. V: Gerhard Pferschy (izd,), Sieg-
mund von Herberstein. Kaiserlicher Gesandter und Begründer der Rußlandkunde und die europäische Diplomatie.
Graz 1989, 165–178.
27 Kämpfer, Siegmund von Herberstein, 148; Iskra Schwarcz, Die Anfänge der russisch-österreichischen Be-
ziehungen im Spiegel der Chroniken und diplomatischen Berichte Ende des 15. Jahrhunderts. V: Alfred Stirnemann,
Gerhard Wilfinger (izd.), Rußland und Österreich. Innsbruck/Wien 1999 (Pro Oriente 23), 68–75, tukaj 73.
28 Prim. individualne vzroke, ki jih navaja Ivan Babonosi~ v pismu svojemu sinu Sekuli, Slunj, 1. avgusta 1543.
MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3, {tev. 160, 154f.
29 Prim. med drugimi peticijo Ferdinandu I., Dubrava, 15. julija 1543. MHSM 40/Monumenta Habsburgica 3,
{tev. 159, 153.
260 M. WAKOUNIG: @ANDARJI ALI ROPARJI? INTEGRACIJA USKOKOV KOT REGIONALNI PROBLEM
***
Uskoki, ki so v prvi polovici 16. stoletja dobili novo domovino ob slovensko-hrva{ki meji
kot voja{ki kolonisti, so kljub naselitvi na strnjenih in s tem izoliranih ozemljih bistveno
spremenili sliko regije. Doma~inom ni bil trn v peti samo njihov privilegiran status, motil jih
je njihov druga~en na~in vsakdanjega in verskega ‘ivljenja ter nepripravljenost prilagoditi
se. Pri~akovanja doma~inov se niso ujemala s pri~akovanji Uskokov. V prvi polovici 16.
stoletja so t.i. mostove gradili samo tisti doma~ini, ki so od usko{kega na~ina ‘ivljenja pri~a-
kovali pustolov{~ino. Pot nazaj jim je bila ~estokrat zaprta. Da se doma~ini in tujci niso
mogli integrirati, za to so poskrbele tudi zunanje, politi~ne okoli{~ine.
Na vpra{anje, ali so bili Uskoki kot voja{ki kolonisti ‘andarji ali roparji, ni enostavno
odgovoriti. Od zgoraj, torej od dr‘avnih oblasti zaukazana integracija beguncev je od vsega
za~etka naletela na mo~an odpor staroselcev. Kljub osmanski nevarnosti niso bili priprav-
ljeni sprejeti beguncev. Ti zopet niso kazali pripravljenosti prilagoditi se. To stanje, brezpla~na
voja{ka slu‘ba ter pomanjkanje najnujnej{ih ‘ivljenjskih potreb{~in so naredili iz ‘andarjev
tudi roparje.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Marija Wakounig
Gendarmen oder Räuber? Integration der Uskoken als regionales Problem
Die Ansiedlung und Integration der Uskoken in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts an der slowe-
nisch-kroatischen Grenze, die wesentlich zur Herausbildung der Militärgrenze beitrug, ging nicht ohne
regionale Probleme vor sich. Nach der Schlacht bei Moha} im Jahre 1526 floh ein Teil der orthodoxen
und katholischen Bevölkerung, nachdem sie ihre Privilegien verloren hatte, aus dem Osmanenreich.
Auf der anderen Seite der Grenze boten diese Flüchtlinge den habsburgischen Befehlshabern – gegen
die Bestätigung ihrer Privilegien – ihre Militärdienste gegen die Osmanen an. Ferdinand I. befreite die
Uskoken in den Jahren 1535 und 1538 für 20 Jahre von der Steuer-, Zehent-, Dienst- und Fronpflicht.
Im Jahre 1564 bestätigte er dieses Privilegium wieder ohne die 20-jährige Befristung.
Da die Uskoken als Grenzsoldaten eine privilegierte Stellung gegenüber den einheimischen bäuer-
lichen Untertanen genossen, kam es in den gegenseitigen Beziehungen zu gravierenden Problemen.
Dazu trugen auch die Schlossherren bei, die die relative persönliche Freiheit der angesiedelten Grenz-
soldaten nicht akzeptierten, aber auch die Militärbehörden, die erwarteten, die geschlossen angesiedel-
ten Uskoken würden ihren Lebensunterhalt in der Landwirtschaft und in der Kriegsbeute an der osma-
nischen Seite der Grenze finden. Doch die Uskoken passten ihre Sitten und Bräuche sowie ihre Leben-
sweise nicht an die neuen Verhältnisse an, was bei den Altsassen Anstoß erregte. Gegenseitige Beschul-
digungen und Denunziationen bei Ferdinand I. zeugen davon, dass die Uskoken den Beutemangel auf
Seiten des Osmanenreiches durch Raubüberfälle im Landesinneren kompensierten. Oft kam es zu hef-
tigen Auseinandersetzungen und sogar Mordfällen. Die Integration der Uskoken im Grenzstreifen wur-
de lange Zeit durch mehrere Faktoren behindert, wie etwa durch Stereotypen sowohl bei den Uskoken
als auch bei der einheimischen Bevölkerung, ferner durch die mangelnde Bereitschaft auf beiden Sei-
ten, einander als Nachbarn zu akzeptieren, auch durch unterschiedliches Glaubensbekenntnis, andere
Lebensweise ect. Als größtes Hindernis ist die Ansiedlung der Uskoken in einem geschlossenen Gebiet
zu betrachten, wo eine »Region in der Region« mit eigenen Regeln geschaffen wurde. Die Gebor-
genheit, die eine derartige Lebensweise zu bieten schien, war die Ursache für ihre Isolation in der
neuen Heimat, behinderte sie doch tolerante Beziehungen zwischen den »Fremden« und den Einheimi-
schen und förderte somit die Entstehung von Räuberbanden. Unentgeltlicher Militärdienst und Mangel
an den notwendigsten Lebensmitteln bewirkten, dass aus Grenzsoldaten gelegentlich auch Räuber wur-
den. Um 1550 spitzte sich die Grenzsituation in einem Maße zu, dass der Name »Uskoken« zu einem
Synonym für Räuber wurde, und zwar nicht nur wegen der Uskoken-Seeräuberei von Senj.