Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, {lolietno Din 16.—, žetrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovnl j * račun 10.603. ten — LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena i n s e r a t o m s cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500.-, '/s strani Din 250-., Vi« str. Din 125-, Mali ogla-;, si vsaka beseda Din 1.20. PlcMsclfni zvon. Koroški Nemci so dali v spomin na plebiscit, ki je bil 10. oktobra 1920, vliti zvon ter so ga obesili v stolp župne cerkve v Celovcu. Iloteč imeti spomenik iz brona, so se odločili za idejo, da so naročili zvon. Ta spomenik ima posebno lastnost, ki je nimajo drugi bronasti spomeniki, da razširja zvoke od sebe. Drugi spomeniki so mutasti, osebe stoje brez gibanja in besede na podstavku. Zvon pa se glasi, zvoni ter tako ljudem na razumljiv način govori. Plebiscitni zvon ne govori dosti. Samo enkrat na leto spregovori s stolpa celovške župne cerkve. To je na obletnico plebiscita, 10. oktobra. Zato pa je takrat njegova beseda tem bolj slovesna. Letošnjega 10. oktobra, je zvonil, tako so poročali iz Celovca, posebno slovesno. In Nemci, ki so slišali njegove glasove, so se navdušili ob desetletnici dogodka 10. oktobra ter so dali duška svojemu notranjemu zanosu. Dali so izraza temu, kar jim polni srce. In kaj so rekli Slovencem? Rekli so jim to, česar pred 10 leti niso povedali: Vi ste 10. oktobra glasovali ne za nede-Ijeno Koroško, ne za Vašo gospodarsko dobrobit, ne, Vi ste glasovali za nem-štvo. To so poudarjali vsi govorniki, ki so nastopili na plebiscitnih prireditvah. Niso tega naglašale samo osebe, ki nimajo javnega dostojanstva, marveč tudi možje, ki zavzemajo visoka in odgovorna mesta v politiki in v deželni upravi. iž,;:;^ •. Pesem o ponemčemju. 7 Na svečanostni seji koroškega dež. zbora 10. oktobra, ki so se je udeležili vsi deželni poslanci razen obeh slovenskih, ki se te vsenemške proslave nista hotela udeležiti, je imel predsednik poslanec Lukas, član socialno-demo-kratske stranke, govor, v katerem je med drugim poudaril to-le: »Izid plebiscita je bil izraz pripadnosti nemški kulturi in jezikovni skupnosti.« Soci alnodemokratski voditelj na Koroškem sporoča koroškim Slovencem, da pripadajo nemški jezikovni skupnosti, to je, da se morajo ponemčiti ali boljše rečeno: ponemčuriti. Takšen smisel je po socialnodemokratskem tolmačenju imelo glasovanje za nedeljeno Koro ško. Ob plebiscitni desetletnici so torej socialni demokratje koroškim Slovencem razodeli, kar so ti sicer že zna- i, ter še bolj svečano potrdili, da so ravno tako zagrizeni nemški nacionalisti (narodnjaki), kakor vse meščanske stranke. Socialni demokratje hočejo iz vseh koroških Slovencev napraviti nemškutarje. Pesem o Veliki Nemčiji. Za meščanske stranke je govoril eden njihovih najizrazitejših zastopnikov, deželni glavar dr. Lemisch, ki je 12. oktobra v navzočnosti zveznega (državnega) predsednika dr. Miklasa in kanclerja Vaugoina med drugim rekel: »Peščica slovenske manjšine, ki se noče ukloniti volji večine, bo kmalu čisto izginila, potem pa bo na tej zemlji ostal en sam koroški narod, prežet od ljubezni do domovine. Program bodočega dela mora biti ta, da se mešano jezikovno ozemlje kmalu spremeni v enotno nemško kulturno področje. Od te svoje naloge večina ne bo nikdar popustila. Da se doseže ta cilj — to je, da se slovenska manjšina, ki še kaj drži do svoje narodnosti, čim prej ponemči — morajo sodelovati starši, šola in tudi cerkev. V smislu teh nalog bomo po naravnem potu in z zmernim razvojem zravnali razlike med Korošci ter s tem prispevali k združenju vsega nemškega naroda od Severnega morja do Karavank. Nemško ljudstvo, ki strnjeno prebiva med Karavankami in Severnim morjem, more ter mora iti pot k narodni zedimbi.« Deželni glavar dr. Lemisch, ki bi moral biti nekak deželni oče tudi slovenskim deželapom, je Slovencem z brezobzirno odkritostjo povedal, da se naj nikakor ne trudijo ohraniti svojo slovensko narodnost. Nemci jim tega ne dopustijo. Nemci bodo v bližnji bodočnosti storili vse, predvsem potom šole in cerkve, ki jo je dr. Lemisch tudi vpregel v ponemčevalni voz, da se vsi Slovenci ponemčijo. To je potrebno radi tega, ker so koroški Slovenci na poti Veliki Nemčiji, ki zahteva svoje meje na Karavankah. Dokler namreč Slovenci še niso ponemčeni, ne sega strnjeno nemško ozemlje do Karavank, kjer hočejo Nemci postaviti mejo bodoči Veliki Nemčiji. To so tudi potrdili s slovesnimi izjavami vsi govorniki iz Nemčije, ki so se udeležili celovških plebiscitnih svečanosti. Opomin koroškim Slovencem. In kaj poje plebiscitni zvon koroS« kim Slovencem? Mar-li smrtno pesem? Nemci njegove zvoke tako tolmačijo ter napovedujejo slovensko narodno smrt. Mi smo pa preverjeni, da imajo Slovenci še toliko življenjske sile v sebi, da se živi ne bodo dali pokopati v grob. Na zvonovih je dostikrat napis: Vivos voco = žive kličem. Naj bi celovški plebiscitni zvon to nalogo vršil napram koroškim Slovencem! Naj bi jim zvonil življenje! Naj bi se njegov glas razlegal po slovenski Koroški do poslednje vasi, kjer se še sliši slovenska govorica! Naj bi klical k življenju tiste, ki v njih slovenska narodnost že hira v smrt! Tiste pa, ki še živijo, naj bi potrdil in okrepil, da širijo življenjsko misel in voljo med slabejšimi brati ter jih obranijo smrti. Naj bi se zvo-ki plebiscitnega zvona združili v harmonično enoto z zvenom z Gosposve-te, kjer so dragoceni spomini naše državne preteklosti, kjer je tudi .naj-krepkejše bodrilo zaupanja v slovensko bodočnost. Opomin nam. Glas plebiscitnega zvona smo 10. oktobra slišali, ne sicer s telesnimi ušesi, pa v duhu vsi Slovenci in Jugoslovani. Opomnil nas je ta glas na to, da bijejo naši rojaki obupen boj za življenje tam kaj, kjer je bila zibeljka slovenstva. Mi nismo ravnodušni napram temu boju. Saj gre za našo krv! Gre za slovensko, za jugoslovansko krv! Našo krv hočejo zatreti! Branimo jo vsi! To so pravice krvi, ki so svete in ja.ke, močnejše nego vse to, kar nas je vsled sile in prevare ločilo in nas sedaj loči. Skupnost krvi, jezika in kulture je tista nepretrgljka vez, ki nas veže z našimi brati na Koroškem. Naj bi ta vez naše brate bodrila, jačila in krepila! Nemci so jim povedali, kaj z njimi nameravajo. Koroški Slovenci so se ob lOletnici plebiscita še bolj zavedli svoje velike naloge, ki mora tvoriti program njihovega dela: Slovenska straža od Karavank do Gosposvete! V NAŠI DRŽAVI. Naš novi proračun 1931—1932. V finančnem ministrstvu se vršijo posve-tovanja glede izdelave proračuna za L 1()31_32. Povečanje Izdatkov bo zahteval novi uradniški zakon, ki bo uveljavljen Še pred novim proračunskim letom in ki bo prinesel z izboljšanjem uradniških prejemkov nova bremena. Eer vodi sedajno vlado pri sestavljanju proračuna načelo štednje, bo treba za novi proračun najti kritja, katera naj rodijo prihranki pri vseh vrstah odvišnih kreditov. V Beogradu se je mudil In obiskal p.aše najvišje politične kroge francoski trgovinski minister Flandin. Obisk francoskega ministra velja ustanovitvi skupnega gospodarskega bloka evropskih držav z ozirom na dejstvo, da liočejo sovjeti uničiti dosedanje trgov-Btvo v Evropi in tudi v Ameriki. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrija v volilnem boju. Bivši avstrijski kancler dr. Schober se trudi, «rta bi ustvaril za predstoječe parlamentarne volitve gospodarski blok prednjih meščanskih strank. Schober-Jeva zamisel je že v krizi radi nesporazuma med velenemci in demokrati. — Predvolilne zmešnjave v vrstah Keirmvehra so dosegle že višek. Na Dunaju n. pr. obstoje tri različne sku-jiine heimvvehrovcev: ena podpira krščanske socijalce, druga je za svobodne volitve in tretja je za dr. Schobrov meščanski blok. Ta razkroj je prešel Is tudi v vrste podeželskih organiza 5jj, ki so usmerjene kar najbolj raz Učno. — Heimwelir se je že pogajal tydi z narodnimi socijalisti pod vodstvom Hitlerja, a pogajanja za skupen folitveni nastop niso uspela, ker zah Isvajo narodni socijalisti izstop obeh k.eimvvehrovsfcih ministrov iz Vaugoi-nove volilne vlade. Nadaljevanje posvetovanj agrarnih firžav je pričelo dne 18. oktobra v Bu karešti. Poroka bolgarskega kralja Borisa z Italijansko princeso Giovanno se bode vršila dne 25. oktobra v baziliki sv. Frančiška v Assisiju. Novoizvoljeni parlament v Nemčiji se je sestal dne 13. oktobra pod staro vlado kanclerja Bruninga. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen prejšnji predsednik, socijalistični poslanec Pavel Lobe. Njegovo izvolitev je podpiral tudi katoliški centrum. Novi podpredsedniki so: narodni so-cijalist Schohr, centrumaš Ester in fcacijonalist Graf. Zmede na Poljskem. Na Poljskem so odkrili in preprečili zaroto proti Pilsudskemu. Glavni krivec je neki Ja-godzinski, ki se je že »proslavil« z dvema atentatoma v letih 1905 in 1906 in prebil že mnogo let v zaporih ter v prognanstvu. Policija je zaprla člane zarote, ki so imeli namen, maršala u-biti. Istotako je bilo aretiranih več voditeljev opozicijonalnih strank. — Ukrajinski narodni svet je naslovil na Društvo narodov dolgo pritožbo proti načinu, kako postopa poljska vlada z ukrajinsko narodno manjšino. Ukrajina je izročena na milost ter nemilost Poljske, ki noče dati Ukrajincem leta 1923 jim obljubljene politične in kulturne avtonomije. Ne samo to, ampak Poljaki so zatrli med Ukrajinci vse one kulturne svobodščine, katere so si bili priborili pod Avstrijo. Ukrajinske šole so uničene in Ukrajinec ni deležen niti pravic, katere mu gredo po ustavi. Da bi popolnoma ukrotili Ukrajince, so Poljaki nastanili med Ukrajinci vojaštvo, katerega mora vzdrževati ukrajinski narod, ki je vsled tega nasilja že gospodarsko uničen. Položaj Ukrajine je slabši nego v najhujši vojni zasedbi. Na seji rumunske vlade pod predsedstvom novega predsednika Mirone-sca je bilo načeto vprašanje proračunskih prihrankov. Sklenjeno je bilo, da bo ukrenila vlada vse potrebno za pre-prečenje kopičenja javnih služb. Vsak uradnik, ki je zaposlen v dveh ali več službah, si bo moral zbrati le eno in sicer do 1. novembra t. 1. Vse izredne nagrade bodo ukinjene. Vsa odposlanstva v inozemstvo bodo podvržena kontroli zunanjega ministra. Nova vla da se bo trudila, da zmanjša do skrajnosti državni proračun. Iz nemirne Španije. Španska vlada pod generalom Berenguerjem se trudi, da bi zatrla razne stavke z aretacijo voditeljev. Kljub temu se kažeta vedno bolj jasno dve fronti: monarhistov in republikancev, ki se pripravljata na obračun. Špansko delavstvo je republikansko in manifestira za republiko s stavkami. Brezposelnost delavskih množic je središče republikanskega gibanja. Iz vrst brezposelnih se porajajo napadalci na višje uradnike in poži-galci vladnih poslopij. Opasni repu-blikanizem je resen opomin in klic na preosnovo sedajne vlade. Krvava revolucija v Braziliji napreduje počasi in bodo boji dolgotrajni. Pravo sliko o položaju je težko Tistva-riti, ker pošiljajo revolucijonarji in vlada v svet nasprotujoče si vesti. Za vlado že govori dejstvo, da so sklenile Združene države, da bodo podpirale na celi črti staro zvezno vlado Brazilije in je dovoljeno ameriškim tovarnam prodajati strelivo le brazilski vladi in ne revolucionarjem. Iz pcbunjene Indije. V Londonu zborujejo ministrski predsedniki ogromnega angleškega svetovnega vladarsi-va in baš ob tej priliki so po nalogu indijskega podkralja (angleškega lorda Irwina) močni policijski oddelki zavzeli in zaplenili palačo indijskega nacijonalnega kongresa v Bombayu. Aretiranih je bilo 150 članov kongresa, ki bodo obtoženi veleizdaje. Radi tega dogodka je proglašena splošna stavka in nacijonalistično vodstvo je imenovalo nove člane kongresa. Zunanji misifoni. i. Po odkritju Amerike. Razširjenje krščanstva je bil glavni cilj Kolumbovih odkritij ter raziskovalnih potovanj po morjih. Že na drugem potovanju so ga spremljali misijonarji. In tako je bilo vsikdar pozneje pri pohodih na odkritja ter osvojit- ve; nikamor niso prodirale čete brez misijonarjev. Španija, Portugalska in Francija so šle pri prekomorskih podjetjih za tem: novo odkrite pokrajine osvojiti, jih odpreti trgovini in krščanstvu. Radi tega so prevažale te države misijonarje v celih trumah čisto prosto, so podpirale novo ustanovljena škofije, samostane, šole in tudi posamezne misijonarje. Sploh so pa storili misijonarji v novo odkritih pokrajinah za razširjenje posesti katoliških pomorskih sil veliko več nego te same z orožjem. Holandske ter angleške trgovske družbe, ki so se pečale začetkom 17. stoletja z odkritji, so stremele le za dobičkom; za širjenje krščanstva niso storile prav nič, so še celo ovirale misijonsko delo, kjer je le bilo mogoče. Nepregledna množica misijonarjev je zapustila katoliško domovino, člani starih in novih misijonskih redov, iz moških in ženskih samostanov in celo posvetna duhovščina; pričelo je naporno misijonsko delo, polno največje požrtvovalnosti in mučeništva. Največ zaslug gtede misijonskega delovanja si je pridobila Španija. Uspeh misijo-nov je bil znaten. Srednja Amerika je postala popolnoma krščanska, južna Amerika po pretežni večini, severna deloma, v Afriki si je osvojilo krščanstvo vzhodno ter zapadno obalo ter o-be Indiji. Filipinsko otočje je postalo krščansko, Japonska in Kitajska sta se veselili mogočnih pokristjanjenih postojank. Spreobrnjeni kraji so prejeli takoj škofije, semenišča za izobrazbo domače duhovščine, moške ter ženske samostane in razne dobrodelne zavode. Splošno glede pckristjanjenja Amerike. V novem svetu — Ameriki — je prebivalo kulturno prebivalstvo (Meksl-ka, Peru, Nova Granada), po pretežni večini pa so bili novo odkriti Ameri-kanci pastirska plemena, ki so bila u-dana ljudožrstvu in radi nizkih duševnih zmožnosti, podivjanosti ter nestalnih bivališč, so bila le malo dostopna krščanstvu. V prvih časih po odkritju Amerike so dvomili, če so Indijanci sploh pametna bitja. Južni del severne Amerike, s srednjo ter južno Ameriko so osvojili tekom 16. stoletja Španci. Vzhodna Brazilija je pripadla Portugalcem. Francozi so ustvarili svoje naselbine na otočju Malih Antilov in v pokrajinah ob rekah Mississippi ter Lorenco. Angleži so zasedli vzhod današnjih Združenih držav. Za pokrist-janjenje Indijancev niso storili Angleži prav nič, ampak so jih le iztrebljali ter pokončevali. V pokrajinah katoliških velesil so se ohranili Indijanci le s pomočjo misijonarjev, katere so podpirali evropski kralji. Osvojitelji so si razdelili Ameriko med seboj in obenem so postali domačini njihovi sužnji, ki so morali sprejeti krščanstvo. Ker so se Indijanci uprli neusmiljenemu postopanju, so jih polagoma pokon čali na Antilih. Na mesto iztrebljenji) Indijancev so pripeljali na predame-riške otoke sužnje črnce iz Afrik«. Grozovitost Evropejcev, pohlep po dobičku (večinoma so bili izseljenci le zlata željni pustolovci) ter njih slabe navade so bile le ovira za pokristja-njenje Indijancev. Radi tega so zahtevali misijonarji, njim na čelu plemeniti dominikanec Jernej Las Casas, po zneje škof v Chiapi v Meksiki (umrl 1566) duševno osvojitev novo odkritega sveta, predvsem pa s travo poraščene ravnine kot indijanske naselbine, katerih ne sme prestopiti nobeden Evropejec — takozvane redukcije. Sedemkrat se je podal Casas radi ljubljenih Indijancev na Špansko, dokler ni dosegel leta 1542 z zakonom potrjene ukinitve suženjstva. Počasi so privolile evropske države tudi v redukcije, katere so izpeljali jezuiti z vso odločnostjo in ki so bile pozneje, ko so zacvetele v krščanstvu, vzrok, da so pregnali jezuite iz redukcij. Pokristjanjenje južne Amerike je napredovalo stalno, a le počasi med ne popisno težavnim delom, napori in požrtvovalnostjo misijonarjev. V srednji Ameriki so nastopali skraja frančiškani in do-minikanci. Ta dva reda sta spreobrnila tudi otočje Velikih Antilov. L. 1511 je bila ustanovljena škofija St. Domin-go (Sv. Dominik), sedaj glavno mesto na otoku Haiti. Po otočju Malih Antilov so misijonarili jezuiti ter kapuci-ni. Po srednji Ameriki, na trdni zemlji, so razširjali krščansko vero domi-nikanci in minoriti, pozneje tudi av-guštinci. Ustanovljenih je bilo veliko ženskih samostanov, celo novi redi, mnogo dobrodelnih zavodov ter šol, ce lo eno vseučilišče (Meksiko). Leta 1530 je postala Meksika škofija in leta 1546 nadškofija. Koncem 18. stoletja je bil celo polotok Kalifornija pokristjanjen. (Dopis s Koroškega.) Koroške plebiscitne slavnosti so mi- nule. Priznati je treba: Nemci so se potrudili, da čim slovesnejše proslave desetletnico plebiscita. Ozrimo se zdaj nazaj in oglejmo si nekatere momente proslave desetletnice plebiscita. Ponovno so Nemci te dni na Koroškem ugotovili, da so dosegli plebiscit samo s tem, da so začeli boj z orožjem za Koroško. Če bi bili torej Jugoslovani Koroško nemudoma po polomu leta 1918 zasedli, podobno kakor Maribor, bi do glasovanja sploh ne bilo prišlo, in Slovenska Koroška bi bila — naša! Tako je rekel 10. oktobra pri počastitvi spomina v bojih za Koroško padlih bojevnikov na pokopališču v Trnivasi (Annabichl) polkovnik Premitzer: »Nikdar bi ne bili zgolj papirnati protesti pripravili do spoznanja tedanjih mogotcev, ki so odločevali usodo Evrope. Samo s tem, da je malo, pa hrabro koroško ljudstvo pokazalo resno voljo in jo zapečatilo s svojo krvjo, da si hoče svojo usodo samo odločevati, samo s tem je bila pripravljena pot do uspešnega ljudskega glasovanja.« In v svojem 39. celovškem sobotnem pismu je zapisal'prof. A. L. v »Kärntner Tagblattu« z dne 12. oktobra: »Z neskončno težavo je dosegla naša dežela pravico glasovanja. Zahvaliti se imamo za to onim, ki so začeli boj. — Maribor in Ptuj bi mogoče mogla tudi še nam (Nemcem) pripadati, če bi bili Štajerci tudi tako storili kakor so Korošci.« V resnici, prav zelo je verjetno, da bi bili v Parizu tudi za Spodnje Štajersko, vsaj za Dravsko dolino, določili glasovanje, če bi se bili ondi na enak način razvili boji, kakor so se na Koroškem. In boji bi se bili gotovo začeli, če bi ne bil general Majster na en mah Maribora zasedel. Neprecenljive vrednosti je, če se v velikih, odločilnih trenutkih pojavi hraber, energičen mož, ki brez odloga stori, kar je treba storiti, in reši položaj. Drug pomenljiv moment pri koroških slavnostih je bil ta, da so Nemci zdaj odkrito izpovedali, kako je razumeti njihova gesla, ki so jih ob plebiscitu tolilcrat ponavljali, namreč gesla: »Kärnten den Kärntnern« in »Kärnten frei und ungeteilt« (Koroško Korošcem, Koroška svobodna in nedeljena) V soboto dne 11. oktobra zvečer je i-mel na Novem trgu v Celovcu plebiscitni govornik dr. Hans Steinacher slavnostni govor, v katerem je ponovno povdarjal: nemško svobodo Koroške (Einheit und Deutsche Freiheit Kärntens). Ta »nemška svoboda Ko roške« ne pomeni nič drugega, kakor popolno nemško oblast v deželi obenem z možnostjo in pravico, da mo rejo Slovence po mili volji zatirati. Pred desetimi leti so govorili samo o svobodi Koroške, danes odkrito povejo, da šo mislili svobodo samo za sebe. Ta »nemška svoboda Koroške« za Slovence torej ne pomeni nič drugega nego nemški bič in tujski jarem. In »Koroško Korošcem« je Nemcem pomenilo samo: »Koroško Nemcem«. Dr. Stein acher je odkrito govoril »von unserem geliebten deutschen Kärntnerland« (o »naši ljubi nemški koroški deželi«). Zanimivo pri teh slavnostih je bilo tudi to, da so Nemci primerjali prihod jugoslovanskih čet na Koroško 1. 1918 in 1919 z vpadi divjih Turkov v naše dežele. Tako je pisal »Kärntner Tag blatt« z dne 10. oktobra 1930: »Podobno kakor Slovani 1918 in 1919 so udrli v srednjem veku enkrat Turki v našo deželo.« Po nemških mislih smo tore' imeli Slovenci ravno toliko pravice do Koroške kot nekoč divji Turki! Le kdo je neki dal Nemcem vso in izključno pravico do Koroške? Kdo jim je dal po polomu leta 1918, ko je bila Koroška brez gospodarja, vso in izključno pravico nad slovenskim ozemljem na Koroškem? Da si in so si Nemci to pravico v resnici lastili, priča tudi pesmica v slavnostni številki »Kärnt. Tag-blatta«, kjer stoji: »Hockt auch am Tore der slawische Ruf, — niemals solang deine Lieder erklingen, — wird sich ein Feind deutsche Scholle erringen (cela Koroška je torej: nemška gruda) — Kärnten, du bleibst, wie der Samo 43 Mn pristna švicarska ankor remon-toar nikel ura I %mm 45 Piti fina in dobro idoča budilka! $mo m Din krasna kuhinjska stenska ura 1004/9 Razpošilja Trgovski dom Ster merili Celje št, Z¥. Kar ne ugaja, se zamenja ali pa povrne denar Pišite takoj po novi, veliki, ilustrirani ccnik z več tisoči slikami, katerega dobite zastonj! Herrgott dich schuf!« — Pesnik torej hoče reči, da je Rog sam postavil ko roške meje. Rog je ustvaril ravnine, vode in gore, ni pa postavljal političnih meja. Duhovniške spremembe. Kaplan Josip Rutar, doslej v Ptuju, pride za drugega kaplana v Hoče; Ignacij Grob-ljar za mestnega vikarja v Ptuju; M. Cepin iz Hoč za kaplana k Št. Vidu na Planini. Požar v usnjarni na Pobrežju prX Mariboru. Dne 15. oktobra je izbruh~ nil na Pobrežju pri Mariboru požar v Kohnsteinovi tovarni za usnje. Gasilcem se j« posrečila omejitev ognja. Rešili so skladišče, tovarniško poslopje pa je pogorelo. Zgorel je del strojev, barve in znaša škoda nad 1 mil?!, jon dinarjev. Vlomilska tolpa razkrinkana in pod ključem. Mariborski policiji se je posrečilo, da je razkrinkala družbo uz* movičev, ki so ogrožali že dalje časa Maribor. Trije tički so že pod ključem, četrtega še iščejo. Z mladimi vlomilci je odromalo vse, kar jim je pri-šlo pod roko. Dne 6. novembra 1924 je bilo smrtno ponesrečenemu trgovcu Vrhuncu v Mariboru pri belem dnevu ukradenih z aktovko vred 10.000 Din,. Tatvina je ostala nepojasnjena .in šele sedaj je pripovedoval eden od aretiranih, da je neki Fang od zgoraj omenjene družbe vlomilec pri Vrhuncu. Izpovedi teh tičkov bodo spravile marsikaj na dan. Kaznjenec pobegnil iz teolnice. Jože? Pajman je bil obsojen radi tatvine na 18 mesecev ječe in razven tega še na triletni naknadni pridržek v zaporu. Da bi utekel na svobodo, je požrl 25 cm dolgo in 7 mm debelo žico. Prepeljali so ga iz mariborskih zaporov v bolnico, kjer so mu odstranili žico, a je dne 14. oktobra zjutraj pobegnil iz bolnice na svobodo. Samomorilni poskus je izvršil z nakano, da bi utekel iz zaporov, kamor ga je zopet pripe-ljala roka pravice. Obsodba ubijalca dijaka. Poljski ču vaj iz Krčevine pri Mariboru, ki j8 u- H bil s palico v vinogradu nad Racerdvo rom dne 23. septembra t. 1. tretješolca Stanka Bezjaka, Rudolf Pečenik, je bil obsojen na 3 leta težke ječe in na petletno izgubo častnih pravic. Žrtev požara. V Stanetincu pri Sv. Antonu v Slov. gor. je izbruhnil požar zadnje dni v eni izmed viničarskih hišic in se je bliskovito razširil zaradi močnega vetra. Predno so domačini o-pazili nevarnost, je že bilo vse v objemih plamenov. Trem družinam je pogorelo vse. Na gašenje ni bilo misliti radi pomanjkanja vode. Žrtev požara je postal viničarski sin, katerega je zalotil ogenj spečega na podstrešju. Potegnili so ga izpod ruševin že čisto zoglenelega. Sreča v nesreči. Vsled zadnjega deževja je preplavila ceste in okolico Dravinja krog Poljčan. Dne 14. oktobra je zavozil lep osebni avto pri Lu-šečki vasi, ker je bila cesta preplavljena, v vodo, ki je zanašala avtomobil vedno bolj k hrumečemu potoku Ličnica. Zgodila bi se bila največja nesreča, da niso pribrzeli na pomoč polj-Canski gasilci s svojim avtobusom. V nevarnem položaju na avtomobilu so bili trije gospodje iz Celovca, ki so hoteli v Rogatec, a so se odpeljali po rešitvi iz opasne zagate nazaj proti Konjicam. Vism, Na Stanovskem pri Poljčanah je bilo te dni vlomljeno pri posestniku Ivanu Trunklju. Vlomilec je odnesel izkupiček za telico 2000 dinarjev in Obleko. Najdeni cekini. V četrtek dne 16. oktobra so zadeli delavci v Krškem ob Savi pri odstranitvi stare ledenice na vrtu baronice Lazzarini na lonec, v katerem je bilo shranjenih 180 cekinov, ki tehtajo 7-4 dkg. Roparski umor- V petek dne 17. oktobra ob pol 7. uri zvečer so udri i trije mladi in boljše oblečeni tolovaji v sobo blagajnika Gvozdena Panteliča v Ljubljani. Oddali so na blagajnika tri smrtonosne strele, ki so povzročili celi alarm in roparji niso imeli časa, da bi 6e bili polastili vsebine blagajne, v kateri so bili stotisočaki. V splošnem tekanju ter zmedi se je napadalcem posrečil pobeg. Velikanska špijcnaša v Rumuniji. V Rumuniji so odkrili na široko razpredeno vohunstvo. Zaprli so dne 18. oktobra- samo v Bukarešti 77 oseb, v drugih mestih pa 56. Vohuni so bili v službi sovjetske Rusije. čuden dež. V majhni vasi v bližini bolgarskega glavnega mesta Sofije je vladalo pred kratkem veliko razburjenje. Nad selom je zadivjalo silovito neurje. Naenkrat so začele deževati prepelice. V kratkem času so nabrali prebivalci 100.000 komadov prepelic. Prepelice je zagrabil vihar in jih treščil ob zemljo. . Sksekutor. Da obisk eksekutorja ni dobrodošel, je resnica, da bi pa bil v zvezi s smrtnimi posledicami, se tudi ne zgodi vsak dan. Te dni se je pripetil tak slučaj v Berlinu. Sodni ekse-kutor je imel iztirjati od zakonskega para prav znatne svote. Zakonca, ki sta bila po poklicu celi dan iz stanovanja. sta pustila doma 91etno hčerki- co, ki se je bila baš vrnila iz šole. Ko otrok eksekutorju na ponovno trkanje ni odprl, je ta poklical ključavničarja, ki je poskušal ulomiti. Otrok je bil u-verjen, da so na delu vlomilci, je odprl okno na dvorišče, zaklical na pomoč in se pognal v smrtnem strahu iz prvega nadstropja v globočino. Deklica je obležala s težkimi poškodbami na s kamenjem potlakanem dvorišču in je izdahnila kmalu za tem v bolnici. Najbolj moderna šola za rudarje. V Berlin-Charlottenburgu so dogotovili premogovnik, ki bo služil kot šola za rudarje. Premogovnik je opremljen z najmodernejšimi napravami, ki pridejo v poštev pri rudarski stroki. Prejemki angleškega ministrskega predsednika. Iz Londona javljajo, da je dobila posebna komisija nalog, naj raziskuje, če bi bilo mogoče znižati ministrske plače. Glede prejemkov ministrskega predsednika Macdonalda je ugotovila komisija presnetljivo dejstvo. Dognali so, da se plača angleškega ministrskega predsednika, ki znaša 5 tisoč funtov na leto, ne more znižati, ampak se bo zvišala na 7000 funtov, ker ne prejema predsednik nobenih dodatkov za sprejemanje ter pogostitev političnih dostojanstvenikov in porabi z lahkoto 7000 funtov na leto. Komisija je zaslišala sedajnega ministrskega predsednika in tudi druge. Macdonald je izpovedal, če bi zapustil predsedniško stolico in bi ne imel nobenega drugega zaslužka, bi moral — pribežati v sirotišnico, ker nima premoženja in nobenih drugih dohodkov. Lloyd George je rekel, da je 7000 funtov za predsednika prej premalo nego preveč, ker je že po podedovani navadi prisiljen, da sprejema in daje pojedine, kar stane težke svote. Baldwin je podal izjavo, da se zahteva od ministrskega predsednika v materijalnem oziru toliko, da mož brez premoženja sploh ne more postati predsednik angleške vlade. Bel j še viki so ustrelili 17 pravoslavnih duhovnikov. V zadnjih dneh septembra je bile ustreljenih v Leningradu 17 pravoslavnih duhovnikov, ki so že bili dalje časa v ječah sovjetske tajne policije. Rodbine ustreljenih so zvedele čisto slučajno izvršitev smrtne kazni. Svečeniki so bili obtoženi, ker so se branili, da bi bili zapustili prostovoljno svoje župnije. Nova kakor dijamant trda kovina. Pred kratkem1 so odkrili v Ameriki kovinasto zmes, ki se imenuje po izumitelju, Firth Sterling Steel Company, »Firtit«. Nova snov se ne more imenovati kovina, ampak je zmes, ki se da primerjati jeklu. Njegova posebna lastnost je izredna trdost, katero prekaša edinole dijamant. Firtita stane ena tona 100.000 dolarjev. Iznajdba je radi tega tako draga, ker traja pridobivanje 60 ur in gre 40% za sestavo potrebnega materijala v nič. Novo kovino bodo uporabljali predvsem za izdelavo najbolj finega orodja. Pet v Paradiž, V francoskem zdravilišču Royat je otvoril podjeten gostilničar restavracijo visoko na hribu, odkoder je bil lep razgled po celi dolini. Restavraciji je dal ime »paradiž«. Velikokrat se je dogajalo, da so prihajali hribolazci k mežnarju mesteca in ga vprašali, kod gre pot proti »paradižu«. Mož je odgovarjal postrežljivo na Vša mnogobrojna vprašanja. Slednjič mu je le pošla potrpežljivost in je nabil na cerkvene stopnice tablo z napisom. Nekega popoldne se je zbralo veliko ljudi pred cerkvijo in slednjič je prišel tudi duhovnik, da bi se prepričal, kaj se je prav za prav zgodilo. Zagledal je desko, ki je visela na cerkvenem zidu. Nahrulil je cerkovnika: »Mož, mar ste li znoreli! Takoj odstranite ta plakat!« Bilo je že prepozno. Celo mesto je znalo za vsebino mežnarjevega svarilnega napisa, ki se je glasil: »Tukaj se ne dajejo pojasnila glede poti v paradiž.« Čudno odkritje. Nemški raziskovalec Hoefler se je podal januarja 1. 1929 v spremstvu na dveh avtomobilih v divjine osrednje Afrike, da bi streljal zveri in razkrival še neodkrite zanimivosti. Drdranje avtomobilov je plašilo zverjad, da se je skrivala pred lovci. Ko je družba nekoč stopila iz avtomobilov in se podala po pustinji, je zapazila, da se je zbralo krog vozov krdelo levov, ki so se posebno zanimali za posode, v katerih je bilo shranjeno olje za mazanje. Živalim se je posrečilo, da so odprle nekatere posode in izpile z največjim apetitom olje. Posledica te oljnate pojedine je bila, da je nekaj levov poginilo. Ha avtomobilu iz Kapstadia v najbolj južni Afriki v Egipt. Dve mladi dami iz južne Afrike: Belcher in Bud-geel, sta prevozili ozemlje črncev od Kapstadta do Kaire. Cela vožnja je trajala 5^ meseca in je šla 9 tednov neprestano skozi pragozd. Lobanja zamorskega sultana. Točka 246 verzaillske mirovne pogodbe vsebuje čudno določbo. Nemčija se zavezuje v tem paragrafu, da bo izročila Angliji lobanjo zamorskega sultana Makaua. Zadeva ima to le predzgodo-vino: Pred 100 leti je vladal v osrednji Afriki sultan Makaua, ki je užival pri domačinih največji ugled. Zamorska plemena Togo pokrajin verujejo še danes, da bi jih zamogla povzdigniti do moči ter slave edinole posest lobanje sultana Makaua. Nesreča je hotela, da se je lobanja zgubila. Da bi našuntali črne proti vladi Nemcev, so raznesli Angleži med svetovno vojno med domačini Togo pokrajine vest, da so odnesli Nemci lobanjo v Berlin in jo razstavili v tamošnjem muzeju. Med mirovnimi pogajanji v Verzaillu se je javilo odposlanstvo črncev pri angleškem zunanjem ministru in zahtevalo, da Nemce prisili, da bodo vrnili lobanjo. Tozadevno točko so res urinili v mirovno pogodbo. Zamorci so čakali dolgo na izpolnitev zahteve. Po letih so zopet spomnili angleško zunanje ministrstvo na svojo zadevo. Zgodilo se je baš tedaj, ko se je razgovarjal angleški zunanji minister Chamber-lain z že pokojnim nemškim zunanjim ministrom Stresemannom v Ženevi. Nemškemu državniku se namreč niti sanjalo ni o lobanji sultana Makaua. Chamberlain se ie smejal in je rekelt »No, eno lobanjo boste že našli kje v berlinskem muzeju.« Nato so prejeli nemški znanstveniki nalog, poiskati lobanjo Makaue v berlinskih muzejih. Tri lobanje so odposlali iz Berlina v London, kjer so se odločili za lobanjo štev. 2 in jo odposlali v Afriko. Zvoneča nogometna žoga. Usmiljeni angleški športniki so se trudili zadnja leta, da bi omogočili najbolj razširjeni šport nogometa tudi med slepci. Dolgo so se trudili, kako bi rešili uganko, da bi žoge ne bilo samo videti, ampak jo tudi slišati. Angleškemu narodnemu zavodu za slepce se je posrečilo, da je izgotovil žogo, ki odgovarja zaželjenim zahtevam. V nogometno žogo so spravili celo vrsto zvončkov, ki zazvonijo, ko pade žoga na tla in se lahko zapodijo za njo tudi slepi. Šestleten možakar. Šolske oblasti v Toledu v Zedinjenih državah si ubijajo glavo, kam naj spravijo šestletnega dečka Kehr, ki so ga starši pripeljali v šolo. Ta deček ni namreč po svoji zunanjosti nikak deček več, marveč pravi mož. Ima brke, redno se brije, govori z globokim glasom in se sploh obnaša kot odrasel mož. Pri tem pa je visok samo tri čevlje in 5 palcev. Dalje kadi tudi cigare in ima razum razvit, kakor odrasel človek. Grozdje naj segnije, da se dcsežs va-Sja cena. »Amerikansld Slovenec« piše: »Koliko tisočev je danes lačnih o-trok, ki hodijo po cesti mimo stojnic, s katerih se jim smehlja nasproti sočno grozdje, katerega bi se z užitkom poslužili, ako bi imeli sredstva, da bi Si ga nabavili. Dočim pa ti ubožci ne zmorejo grozdja niti za najpotrebnejšo prehrano, je istočasno tam v Kaliforniji določeno, da bode 300.000 ton grozdja segnilo na trtah. Tako so sklenili pridelovalci sami, in sicer zato, da bodo lahko ostali pridelek prodali, za višjo ceno. Zvezni poljedelski oblasti je bil ta sklep predložen in tudi ona ga je odobrila in sicer z razlogom, da bi se pri grozdju napravila izguba, če l>i se ves pridelek dal na trg. Tak je torej položaj. Na eni strani lačno prebivalstvo, na drugi strani pa uničevanje zemeljskih produktov. Kaj je bolj vnebovpijočega, kakor to! In ako gremo zlu do korenine, najdemo, da je tega položaja prohibicija — prepoved prodaje alkoholnih pijač — edini krivec. Ako bi bilo dovoljeno, izdelovati lahka vina in jih prodajati, bi se lahko ves previšek uporabil v ta namen in bi ga ne bilo treba uničevati. Poleg tega bi se omejilo pitje močnega žganja in strupenega fuzla. Mastna korita bi izgubili tisoči in tisoči prohibi-cijskih nastavljencev. In ti gospodje vladajo deželo; treba bo temeljitega čiščenja, predno bodo prišle razmere v red. Solze so strupene. Angleški učenjak Fleming je ugotovil, da so solze strupene. Seveda niso strupene tako, da bi se izplačalo solze zbirati za zastrup-Ijenje raznih sovražnikov, tekmecev ali tašč, temveč so solze strup samo le za one male organizme, za bakterije, ki razde vajo človeško telo. Kakšne solze je učenjak nabral, tega ne pove; pove le, da je solzno tekočino polil na neko kulturo bakterij in že po preteku ene minute se je pokazal učinek na kulturi. Kamor je namreč prodrla solzna tekočina, tam so poginile vse bakterije, kakor da bi jih uničil strupen plin. Strup v solzah je za bacile tako hud, da ga lahko 40.000krat razredčimo, pa še vedno učinkuje na bacile. Kakšne so te solze, ali od moških ali od žensk, tega učenjak tudi ni povedal. Pa bi vendar bilo zanimivo, to izvedeti. Četrto največje mesto na svetu je Šanghaj na Kitajskem, ki šteje sedaj 2,927.858 prebivalcev. Pred Šanghajem še pridejo: London, Newyork in Berlin, med tem ko sta Pariš in Čikago glede števila prebivalstva s Šanghajem enaka. Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gospo sika ulica 10. 12G6 Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vpo-raba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« nrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gospa, ne sodite po trenutnem učinku. — Navidezen uspeh ne pomeni nič, tudi pri pranju ne. Pravilno se pere samo z milom in to osobito s pravim terpentinovim milom Gazela. Nov f ©m m veljaven od 5. oktobra 1930, obsega tudi zimski vozni red avtobusnih prog. — Cena 2 Din (po pošti 2.50 Din, denar poslati naprej). — Trgovci popust. — Naročila sprejema Tiskarna sv. Ci- rila v Mariboru. Hlesfaitic m rcKorffili. Pred nekaj dnevi se je proslavil nek Zagrebčan s svetovnim rekordom na ta način, da je igral 100 ur neprestano na hrvaškem narodnem inštrumentu: tamburici. Mladenič, ki je postal deležen te rekordne slave, je po poklicu brivec, ki že igrajo od nekdaj glede godbe važno ter veliko ulogo. Najnovejša rekordna godba je bila spremljana in nadzorovana od množice radovednežev in ko je bila zmagovito »končana, je bilo to dejstvo veliko bolj globoko občuteno nego zadnja največja nesreča angleškega zrakoplova R 101 na Francoskem, ki se ie zgodila baš med stournim brundanjem po tamburici. Hlastanje za rekordi je nekaj značilnega za današnjo dobo. Iz športnih bojev je prešel lov za rekordi kmalu na tehniko, kar je zelo hvalevredno. Šport je kljub temu, da polagajo v naših časih nanj preveč vrednosti, ven- Kra§ne kodre neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s Ilela-Ivodralom. Tudi najlepši bu-bikopf se polepša s Ilelo, ker je nepotrebna vsaka on-dulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po uporabi obilo onduli-ranih kodrov krasne frizure. Mnogo zahval-nic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. — Dr. Nic. Kemeny, Košice H., poštni predal 12/228, Cehoslovaško. 1294 dar le nekaj dobrega in rekordi v tehniki so izraz hrepenenja po izpopolnitvi stroja. Rekordi pa se niso ugnezdili le na koristnih poljih, ampak so daleč prekoračili svoj prvotni delokrog. Rekord ni plesi, pri katerih odnašajo ponorele konkurente v omedlevici iz dvoran, so ameriška posebnost. Za klavirskega igralca v barih je nastavljen le oni, ki že ima za seboj najmanj po en rekord. Hrvaškemu junaku na tamburici ne moremo nič očitati. On se lahko po vsej pravici sklicuje na veliko manj duhovite vzglede in celo na to, da je bil dosežen v Ameriki rekord na ta način, da sta dva in za njima še več sedeli po cele dneve neprestano na veji drevesa in drugi so jih opazovali, se jim čudili in jih slavili s tal. Ako človek čita o rekordnem čepenju na drevesu, se mu urine nehote misel, če niso bili ti amerikanski rekordniki o-pičji potomci. Na vsezadnje pa je res že vseeno, s kakim rekordom se kdo proslavi. Kaj nas briga, ako ne zna kedo časa drugače rabiti, kakor da brenka 100 ur neprenehoma po tamburici, ali da čepi po več dni na veji drevesa. Če se je pa oprijelo hlastanje za rekordi že vseh polj, je upravičeno vprašanje, zakaj se še ry rodila nobenemu misel, da bi se bil kedo proslavil z rekordom na ta način, da bi bil 100 ur zapored dober; bil 100 ur darežljiv; da bi imel 100 ur smisel za ljubezen in ne za — sovraštvo; 100 ur o drugih le dobro misliti in govoriti . . . O, bila bi še cela vrsta takih res dobrih in obče koristnih rekordov, katere bi bilo mogoče izvojevati in jih doseči tekom 100 ur. Nk vsak način je pa bolj enostavno 100 ur slabo brenkati po tamburici in po opičje sedeti na drevesu in najbrž ta nič vredni rekord tudi več nese v denarnem oziru! * Se ^asies mm imafi. Med vsemi narodi so se ohranile pravljice in predstave o orjaških kuščarjih, ki so živeli pred mnogimi sto-tisoČletji na naši zemlji in katerim pra vimo: zmaji ali lintverji. Še živeče o-stanke teh pradavnih zmajev so odkrili pred nedavnim časom na otoku Ivomodo. Vzhodno od obeh velikih indijskih otokov Sumatra in Java je otok Ko-modo, katerega obiskujejo le iskalci biserov, ki so vedno pripovedovali, da v i in se podi po otoku strašna zver-jad. Na pripovedovanje teh iskaicev biserov je poslal pred svetovno vojno naravoslovni muzej Buitenborg na Javi na Komodo ekspedicijo, ki je ujela velikega kuščarja in ga izročila n\u-*eju. Izbruh svetovne vojne je prekrižal nadaljna raziskovanja. Po sklepu svetovnega miru so ?e zaceli zanimati za zmaje na otoku \me-fikanci. Amerikanec Douglas Burde je prejel od ameriškega muzeja nalog, naj razvozlja zadevo groznih pošisti, J;i se podijo po že omenjenem otoku. Burdenu se je posrečilo, da je ujel 14 pravljičnih zmajev in od teh 3 žive z .vabo, ki so sedaj v Newyorku ter 1 v 'Amsterdamu. Amerikanski raziskovalec je dognal, da biva na otoku le 40 kaznjencev iz sosednega otoka Soem-bawa. Zmaji so 3 m dolgi kuščarji, ki se preživljajo z mesom in so zadnji o-gtanki lintverjev, ki so živeli v davnih dobah na zemlji. Še v kameni dobi so bili v Avstraliji zmaji, ki so bili dolgi m in so tehtali 30 centov. Še danes na otoku Komodo ohranjeni zmaji prebivajo po podzemeljskih ,votlinah in skriti med drevjem ter ko-¡reninami. Iz skrbno izbranih skrivališč jih izvabita le solnce ter glad. — Amerikanec Burden je videl na lastne «Oči, kako je požrl kuščarski orjak z enim ugrizom četrtino žive divje svinje. Burden pripoveduje dalje, kako 'dolgo se je trudil, predno se mu je posrečilo, da je lahko enkrat opazoval Jintverja, ki ima izredno oster vid, kako se je podal iz skrivališča na lov. Raziskovalec trdi, da je bil pogled na jo izredno prikazen v ostudno zelenkastih barvah in vedno z na dolgo iztegnjenim jezikom grozen. Zver se je Jtretala z izredno naglico med visoko travo in stikala za plenom. Ko so divje svinje zaslutile lintversko nevarnost, so se podale v celih krdelih v naj fcolj nagli pobeg. Ko je tekla pošast mimo Burdena, se je prestrašila človeške prikazni in izginila z bliskovito naglico in se je trudil zastonj cele ure In ni odkril, kam bi se bila pogreznila na s travo porašeni ravni. Burdenov opis nam je dokaz, da ima >trah pred človekom vsaka zver — še lintver! O lepoflienfn. Tudi v starodavnih časih, že celo pred 2000 leti, je kazal ženski svet vsestranske skrbi glede lepotičenja in že tudi tedaj je stala izpolnitev raznih modnih želj velike denarne svote. Že v dobi pred Kristusom so se ženske zavedale prav dobro, da je lepota moč in da je lahko lepoti pomagati z umetnimi sredstvi. V taistih časih se j,e šopirila velika razsipnost glede mode in negovanja ženskega telesa. Egipčanska kraljica Kleopatra je veljala za znamenito krasotico in je tudi znala svojo lepoto izrabiti. Ko je pričakovala rimskega mogočnjaka Julija Cezarja, je dolgo premišljevala, v kaki obleki bi se mu pokazala, da bo prodrla njena lepota do popolne veljave. Po dolgotrajnem tuhtanju se jej je rodila ta zamisel: Stopila bo pred Cezarja v obleki iz kačjih kož. Odposlala je 600 sužnjev na lov nad kače. 200 teh lovcev je umrlo radi kačjih pikov, a Kleopatrina obleka je le bila iz kačjih kož. Obleka je postala svetovna znamenitost. Bila je to v celi zgo, dovini najdražja obleka, ki ni stala le ogromne denarne svote, ampak še tudi 200 človeških življenj. Pa tudi lišpanje obraza in telesa z vse mogočimi barvami, mažami ter dišavami je bilo tedaj na dnevnem redu. Za Ča3a rimskega cesarja Nerona so si polagale imenitne Rimljanke na obraz sredsivo, ki je bilo pripravljeno iz oslovskega mleka in testa. Cesarica Popeja, Neronova žena, je ta način lepotičenja iznašla in ga tudi sama uporabljala. Recept za to sredstvo se je glasil: Dobro zmleta ječmenova moka, jajčji rumenjak, fino zdrobljeni jelenov rog in vse to je bilo še pomešano s koreninami od narcis, medom in oslovskim mlekom. Na ta način pridobljeno mažo je rabil ženski svet kot mažo za obraz preko noči. Maža se Je v noči posušila in j,e postala po opisu zgodovinarja Plinija podobna malti iz mavca. Modne dame v starih časih niso i-mele nič kaj prijetnega življenja, morale so se izpostavljati raznovrstnemu trpinčenju, da je odsevala z njih lepota. Ako se je prebudila zjutraj hišna gospa, jej je morala najprej sužnja sklepati z obraza belo malto. Ko je bila ta odstranjena, j,ej je umila druga sužnja obraz z mlekom od oslice. Nato je prišla na vrsto še ena maža in za to ponovno oslovsko mleko. Ko je bilo vse to končano, je sledilo barvanje obraza. Tudi ta posel ni bil kar tako enostaven ter lahek. Sužnja je morala barvo zmešati s slino in jo na ta način zmehčati. Barvanje obraza je trajalo navadno dobre tri ure. Za tem je sledilo barvanje oči. Niso si tedaj ženske barvale le obrvi, ampak tudi trepalnice. Za barvanje oči so rabile Rimljanke mažo, ki je bila napravljena iz grozdnega soka, balzama, mire in amonija, in je bila seveda zelo draga. Opisanemu lepotičenju se je morala vsaka modna dama podvreči vsak dan. Tudi ubogi možje niss bili v starih časih nič kaj na dobrem. Morali so seči globoko v žep, da so nakupili ljubim ženam ter hčerkam vse potrebne lepotične maže ter barve. V Siriji v Mali Aziji so izdelovali tedaj mažo, ki je vsebovala: grozdni sok, o-lje, balzam, miro ter amonij in je stala v Rimu ena škatlica 4000 dinarjev. Tudi druge parfumarije so bile izredno drage. Frizura js Igrala pri ženskem spolu važno ulogo. Frizi-ranja dame je trajalo precej ur in je bilo prava umetnost. Glavni pogoj frizure je bil: lase prepojiti z oljem in jih napraviti dišeče. Ker je pa olje v veli- ki vročini naglo izpuhtelo, je bilo tozadevno v navadi prav posebno postopanje. Iz strnjenega olja ter loja so napravili stožec, ki je bil ravno tako visok kakor glava. Na znotraj so ga pomazali z dišečo mažo ter oljem, ga posadili na glavo, ga pritrdili, da nI mogel pasti z glave še pri tako močnem gibanju. To je bila krona celega dolgotrajnega lišpanja. Baš opisano frizuro so smele nositi le najbolj imenitne gospe. * širofto odprlo oho. Pred nekaj dnevi je umrl v Newyorku Allan Pinkerton, vodja detektivske agenture. Smisel za policijske zadeve je bila dedščina rodbine Pinkerton in je bil posebno izražen v umrlem, ki je spominjal tozadevno na svoj.ega pra-deda, ki je bil ustanovitelj agenture, ki zaposluje danes 20.000 tajnih policistov. Praded Allan Pinkerton, ki je bil obče znan pod imenom »Grand Old Allan«, je pribežal leta 1842 kot politični begunec iz Šotlandske preko Kanade v ameriške Združene države. Prirojeni mu policijski talent je odkril, ko je zasledoval sled težkega zločinca. Ustanovil je nato pod svojim imenom v Čikagi detektivsko agenturo in je postal splošno znan, ko je razkrinkal zelo razširjeno družbo ponarejevalcev bankovcev. Velike zasluge si je pridobil z nadzorstvom nad potniškimi vlaki. Najbolj je zaslovel, ko je razkril zaroto proti pravkar izvoljenemu pred sedniku Združenih držav Abrahamu Lincolnu leta 1860. Po njegovi smrti je prevzel detektivsko tvrdko njegov sin William Allan, katerega je prekrstila javnost v »Big Billa«. Imenovani in njegov brat Robert sta bila od očeta s posebno pazljivostjo vzgojena za poklic tajnih policistov. Pod vodstvom »Big Billa« si je pridobila agentura mednarodni sloves in se je razširila na Newyork ter na Filadelfijo. Ne samo v Združenih državah, ampak tudi v starem svetu na Angleškem ter Francoskem so se posluževali v posebno zvito izpeljanih zločinih »Big Billa«. Zaslovel je, ko je našel sliko »Vojvodinje iz Devonshire«, ki je bila ukradena iz zbirke Ag-new v Londonu od nekega Adama Worth. Pravo detektivsko čudo je bila od »Big Billa« izvedena aretacija Mac-donala in bratov Bidvell, ki so oškodovali s spretnimi goljufijami 1. 1873 angleško banko. Nadalje je spravil pod ključ razbojniško tolpo v ameriški državi Pennsylvania, ki je bila nekai časa strah in trepet daleč naokrog. Kako so se razširili detektivski posli rodbine Pinkerton, kaže dejstvo, da je zapustil »Big Bili« ob smrti 100 milijonov dolarjev premoženja. Trgovska znamka svetovno znanega Pinkerto-novega zavoda je široko odprto oko z geslom: »Mi nikoli ne spimo.« r&oliive po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarn' sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja. mr. jQSPOfflK51w Gospodarska ©Mesiila. Zborovanje Emetske zveze v Vitanju. V nedeljo dne 26. oktobra t. 1. po rani službi božji ima pri nas Kmetska zveza zborovanje v cerkveni hiši. Pri-ide govornik iz Maribora. Kmetje in po sestnilci, udeležite se zborovanja pol-noštevilno! Gospodarskega zborovanja (Emetske zveze v Laškem dne 22. t. m. se je udeležilo več sto kmetov in posestnikov. Predavatelj minister v pok. g. Ivan Vesenjak nam je pojasnil vzroke se-dajne lcmetske krize ter opozoril, da se premalo brigamo za zadružništvo In za svojo kmetsko stanovsko organizacijo. Za vse, kar nam je povedal, mu smo globoko hvaležni in želimo, da bi nas še večkrat obiskal. Pri razpravi so kmetovalci opozorili na razne težave v kmetijstvu. Na podlagi tega so se sprejele resolucije glede novega lovskega zakona, glede novega obrtniškega zakona, glede podpiranja živinoreje ter glede obremenitve občin z novimi Šolskimi dajatvami. Resolucije smo poslali Kmetski zvezi v Mariboru, da jih predloži na merodajna mesta. Kmetijsko gospodinjski tečaj se bo pričel na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani dne 2. novembra t. 1. Notranje plačajo mesečno 600 Din za vso oskrbo, zunanje pa po dogovoru. Obenem se še sprejemajo tudi učenke za meščansko gospodinjsko šolo, ki plačajo mesečno 1000 Din za vso oskrbo. Prospekti se na željo pošljejo. Priglase sprejema vodstvo gospodinjske šole v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Gospodinjsko in kmetska nadaljevalna šola v Krševini. Zopet smo tik pred otvoritvijo nadaljevalne šol?. V slučaju, da se priglasi zadostno število fantov, starih vsaj 16 let, dobrodošli pa so tudi možje, se bo to jesen poleg gospodinjske otvorila tudi kmetsko nadaljevalna šola pod vodstvom šolskega upravitelja. Da se tako staršem kakor fantom in dekletom objasni pomen, korist in ustroj nadaljevalne šole, priredita šolski upravitelj g. Cvetko in voditeljica gospodinjske šole gospa Mešiček v nedeljo dne 26. oktobra, ob treh popoldne v šoli sestanek. Na ta sestanek se razven interesentov za nadaljevalno šolo vabijo sploh vsi sta-riši šolskih otrok, da izrečejo svoje želje in mnenja glede obdarovanja ubogih učencev z obleko in obuvalom. Po ■zaključenem sestanku se vrši vpisovanje fantov in deklet v nadaljevalno šolo, v kateri se prične pouk v nedeljo dne 9. novembra ob 8. uri zjutraj. Trajal bo pouk za fante ob nedeljah od pol 9. do pol 13. ure, za dekleta pa od 8. do .16. ure in bo samoumevno brezplačen. Zaključil se bo najbrž na belo nedeljo dne 12. aprila 1931. Dekleta se že tačas prijavljajo za gospodinjsko nadaljevalno šolo, pričakujemo, da se bodo to jesen poslužili tudi fantje ter mladi možje ugodne prilike za nadalj-no izobrazbo v kmetijski stroki. Veliki živinski sejm v Laškem bode prihodnji četrtek dne 23. oktobra t. 1. Kupci obveščeni, prodajalci uljudno vabljeni! _ Rusija, kjer ljudje stradajo, izvaža* živila. Znano je, da v Rusiji velik del prebivalstva dobesedno strada; v prvi vrsti so med temi reveži bivši »buržu-ji«, to je takozvani pripadniki tako-zvanega kapitalističnega razreda, torej na tisoče in tisoče oseb, katere pred revolucijo niso pripadale delavskim slojem. Drugi del prebivalstva ima pa prehrano tudi v skrajno pičli meri. V veljavi so živilske karte, ka-lcoršne so bile vpeljane v drugih deželah pred vojno, in na nje se dobe le najpotrebnejša živila. Dalje osvetljuje sliko, v kako bednih razmerah živi rusko prebivalstvo, tudi prošnja ruskih Židov iz Ukrajine, ki so jo poslali na svoje soplemenjake na Angleškem, naj jim priskočijo na pomoč, češ, da gladu skoraj umirajo. To je ena slika in sklepali bi iz nje, da v Rusiji splošno vlada pomanjkanje na živilih. Osupne nas pa pri tem druga slika, namreč: izvažanje žita iz Rusije, ki se vrši v ogromnih množinah. Doma stradanje, istočasno pa je svet preplavljen z ruskim žitom. — Kakor je to nasprotje neverjetno, vendar je resnično. Sovjetska vlada namenoma pritrguje svojemu prebivalstvu živila, samo da jih lahko izvaža. In to dela z določnim namenom. Sovjetska vlada je namreč pri izvajanju svojega petletnega indu-trijskega programa. Industrializirati hoče Rusijo tako, da bo v tem oziru tekmovala lahko z vsako drugo deželo, in tudi v prvi vrsti z Ameriko. Za ta program pa potrebuje ogromno denarja in zato izvaža vse razpoložljive pridelke. Ker njo samo ti pridelki stanejo jako malo, kajti potom kolektivi-zacije kmetij je postal kmet takorekoČ državni suženj, ki dobi za svoje delo le najpotrebnejše, daje lahko svoje pri delke tudi po skrajno nizki ceni, tako da ne morejo z njimi konkurirati druge dežele. In ta sovjetski napad na svetovni trg ogroža upropastiti poljedelstvo drugih dežel. Vse poljedelske države razmotrivajo, kako bi se dalo priti v okom temu sovjetskemu nar-padu. Sveži grozdni sok je čist, svetle barve in prijetno sladkega okusa. Ko pa nekaj časa stoji v sodu, postaja moten, se nekoliko segreje, začne šumeti in pri pilki uhaja neki plin,- ki nas duši. Po preteku nekaj tednov šumenji preneha, tekočina se je spet ohladila, pomirila in očistila. Iz sladkega grozdnega soka je nastala opojna pijača kateri pravimo vino. Opisano odigravanje je za nas vsakdanji pojav in mi kratkomalo pravimo, da se je mošt potom vrenja spremenil v vino. Pri uživanju vina čutimo v glavnem kislino in alkohol. Kislina nas ne za- DR. O. 1LAUNIG: 44 TATENBA ZGODOVINSKA POVEST. njegovo obnašanje ni bilo vedno tako, kakor bi bilo primerno njegovemu stanu. Spisal je na primer knjižico, katere vsebina je pohujšljiva. Kaz-njivo je tudi, ker je stopil v zvezo z grofom Thur-nom. »In tako,« zaključi mestni sodnik sodbo, »sedaj obstoja upanje, da se neha kmalu tudi vaš zapor ter se v kratkem vrnete kot težko preizkušen mož v človeško družbo in dobite vse nazaj, kar ste zgubili.« »In komu se imam zahvaliti za to ugodno rešitev,« vpraša grof Tatenbah vidno razveseljen. »Pravici,« odvrne mestni sodnik s povzdig-njenim glasom, »saj ste slišali, da je sodnija po tehtnem pretresanju vseh okolnosti prišla do tega pravnega izreka. Ako so se uveljavili tudi drugi vplivi, se morate za to zahvaliti vaši soprogi, ki se je dan po vašem zaporu sešla s patrom Emerikom. Le-ta je na njeno iskreno prošnjo šel k cesarju, da zaprosi pri njem za vas milosti.« Sedaj je še le začel grof Tatenbah čutiti, da je že stal čisto ob robu prepada in da ni dosti manjkalo, da bi bil izgubljen. Dolg, globok vzdih-ljaj se je izvil iz njegovih prs. »Naj poplača dobri Bog vsem,« reče ves gi-njen, »ki so se zavzeli za me v moji veliki stiski. Vam, gospod mestni sodnik, se zahvalim za to-lažljivo vest, ki ste mi jo sporočili, vi ste res plemenit mož.« »Ravnal sem po svoji dolžnosti,« odvrne ta, kakor je to pri Petru Volku navada. »Ob slovesu od vas bi vas prosil, gospod grof, ne udajajte se zaenkrat prevelikemu upanju. Sodba zoper vas je bila izrečena na prvi stopnji. Druga stopnja, tajni svet Notranje Avstrije še ni spregovoril. Če ne najde med tem časom nič več obremenilnega za vašo krivdo, je upati, da ostane pri prvi sodbi.« Po teh besedah je odšel mestni sodnik, da izvrši še drugo povelje, ki ga je sprejel iz Dunaja. To se je glasilo, da naj stopi v stik s celjskim krvnim sodnikom Pavlom Ahac, ki naj izsledi ono čarovnico na Ptujskem polju, ki je lil za trgovce, obrt», nike, urade, kakor tudi večbarvns razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanica v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenalu TMini». Cirila g Maribora 635iKKBaEBlBL553i;,e Horašiia g. 5 Čekov, račun štev. io.6oa Telefon interurb.St.2113 im nima, ker njo je že mati narava v grozdju rodila. Zanimivo je namreč, kako ie nastala čisto nova snov — alkohol, ki daje vinu moč in značaj. Vsem vinarjem je znano, da alkohol nastane iz sladkorja, ni pa vsakemu jasno, kako se ta sprememba zgodi. Mnogo časa in veliko truda so znanstveniki žrtvovali, predno se jim je posrečilo dognati pravega povzročitelja vrenja. Še le pred kakimi sto leti, po iznajdbi in izpopolnitvi mikroskopa (drobnogleda), je bilo omogočeno, marsikatero prirodno tajnost kratkim potom razkriti in proučiti. Tako se je do danes s pomočjo vsestransko dovršenih tehničnih pripomočkov to pereče vprašanje o vzrokih vrenja že docela razčistilo. Dognano je namreč, da spreminjajo sladkor v alkohol živa bitja, ki se imenujejo glivice. - Kaj so glivice? Glivice so nepopolno razvite rastlinice, ki igrajo v prirodi zelo važno vlogo. Dočim sestojajo glivice mošta iz ene same stanice (stani-ca je najmanjši del rastlinskega telesa) in jih je radi tega mogoče opazovati samo pod mikroskopom, so poznano tudi večstanične glivice, kot so razne gozdne in drevesne gobe, plesni, tudi oidij in peronospora, katere se lahko opazujejo s prostim očesom, ali vsaj s povečevalnim steklom. Vse glivice so brezcvetne rastline in se torej ne razmnožujejo s semen6m, temveč s takozvanimi trosi, katerih je v prosti naravi vse polno. Ako pihnemo plesniv kruh ali plesnivo grozdje, se skadi; kadeči prah so sami trosi, ki pa nimajo z vrenjem mošta nič opraviti. Za prevrenje mošta imajo pomen samo oni trosi, iz katerih se v sladkem moštu razvijejo nove glivice, ki se v-naprej razmnožujejo potom brstenja. Brstenje je poseben način razmnoževanja, kjer iz materne glivice izraste v teku dveh ur nova stanica — hčerka, iz slednje spet nova, kar se nadaljuje in množi v milijone. Za nas so važna samo ona plemena glivic, ki kvasijo mošt. Odtod tudi ime kvasn.e glivice, kvasnice ali drože. Če gledamo pod mikroskopom kapljico kipečega mošta, vidimo na stotine o-valjnih in podolgastih telesc, to so — kvasnice, ki se takorekoč trgajo za sladko hrano in jo cepajo v alkohol in ogljikov dvokis. Alkohol ostane v vinu kot sestaven del, dočim se ogljikov dvo kis kot plin dviga iz tekočine na prosto. Odhajajoči ogljikov dvokis povzroča šumenje in se razlega po kleti, k?Ti-i-r i rrrTV 'dramo: »Pesem rdeče rože.« Obe igri sta lepi in učinkujeta zlasti v vzgojnem oziru. Nikomur ne bo žal, če bo prišel gledat. Zato pa le pridite, pa že kar k večernicam! Teharje. Naše prosvetno društvo vprizori v aoboto dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 26. t. m. ob treh popoldne v dvorani kapianije dramo »Štilmondski župan« v 3 dejanjih. Ker je igra lepa in zanimiva, vas vabimo v obilnem številu!-— Odbor. Št Peter pri Maribora. Občni zbor prosvetnega društva »Skala« se bo vršil v nedeljo, dne 9. novembra, po rani službi božji v samostanski šoli. Otvoritev mostu čez Dravo pri Gor. Dupleku je preložena na nedeljo dne 9. novembra z istim sporedom, kot je bil določen za 26. oktober. Hajdina. V nedeljo dne 26. t. m. so vrši Bkupna seja občinskih odbornikov všolanih občin, kjer se bode razpravljalo o ustanovitvi kmetijsko nadaljevalne šofe. Vsi kmetovalci, ki vam je mar za napredek izobrazbe kmetijskega naraščaja, udeležite se te seje, ki se bo vršila po rani službi božji v Društvenem domu na Hajdini. Št. Peter pri Maribora. Z drevesa je padel pri nabiranju jabolk viničar Kronaveter Avgust iz Metave. Zadobil je težke notranje poškodbe ter je bil prepeljan v mariborsko bolnico. — Boljše pa je odrezal Koren Jožef iz Metave, ki je s kolesom trčil v avtomobil, pa brez nezgode, le kolo se je malo zverižilo. — Z otvoritvijo novega cestnega mosta čez Dravo pri Zgornjem Dupleku se bo pokazala potreba po boljši cestni zvezi s Št. Petrom in Mariborom. Sedaj na občinska cesta, ki se odcepi od okrajne ceste in ki vodi skozi Trčovo do Zgornjega Dupleka, se bo morala pač prej koslej spremeniti v okrajno, že z ozirom na dosedanji veliki promet, ki se pa bo še znatno povečal z otvoritvijo novega mostu. Sv. Anton v S!oy. gor. V noči na nedeljo dne 12. t. m. je začelo goreti pri posestniku Tomažu Cafuta v .Stanetincih. Požar je nastal menda vsled tega, ker je domači sin, prišedši pozno domov od prešanja, zaspal s cigareto v ustih. Pogorela je stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Tudi sin Tomaž je v spanju zgorel ter je nudilo njegovo zoglenelo truplo strašen pogled. Rešili so živino in ne- Glede novih katekizmov dajemo vsem ponovno pojasnilo, da je prva naklada pošla in je ni več dobiti. Sedaj se iiska druga naklada, kadar bo na razpolago, bomo javili. Da ni v lavantinsko škofijo dešlo dovolj izvodov, ni naša krivda. Gospode kate-hete prosimo, da to obvestilo vzamejo na znanje. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. kaj pohištva. Vsled močnega vetra se je ta-ko-j vnela tudi viničarija posestnika Voka- iz Oseka ter je do tal pogorela. Ubogemu vini-čarju Francu Fras je vse zgorelo, kar si je njegova družina prislužila pri kmetih za zimo. Rešil je le štiri otroke in ženo. Tudi obleka jim je zgorela. Od Vokove viničarije se je požar razširil na viničarijo Matije Paluc, posestnika v Brengovi ter uničil hlev in pre-šo. Kadilci, malo več previdnosti s cigaretami 1 Koliko škode so že napravili! — Dne 13. sept. je umrla v bolnici v Mariboru po težki operaciji Marija Fras, vzgledna gospodinja, krščanska žena in mati v Cogetincih. Prepeljali so jo na dom, odkoder se je vršil pogreb na domače pokopališče. Ravno mesec pozneje dne 13. 10. pa je umrla njena soseda Antonija Ploj, ki je bila 12 let bolana. Svetila obema večna luč! Sv. Barbara v Slov. gor. Dobili smo poštno zvezo redno vsaki dan iz Sv. Lenarta v Slov. gor., želeli bi še dnevno dostavo. — Tukaj se je ustanovilo Prostovoljno gasilno društvo, katero ima veliko in težavno nalogo pri nas. Želimo temu društvu obilo sreče in uspeha, našemu dobremu ljudstvu pa toplo priporočamo, da ga podpira. V odbor so izvoljeni najboljši možje in fantje. — Pred kratkem je kmetijska podružnica imela srečolov, kateri se je dobro obnesel. Pohvalo smo dolžni podružničnemu odboru, da je tekom poldrugega leta nabavil dve travniški brani, 1 drevesno škropilnico, 1 trsno škropilnico, 1 žveplalnik ter vago decimalko. Podružnica šteje 80 Članov, a z novim letom jih mora biti 100. — Silno nam nagaja dež in ne vemo, kedaj bomo sejali in pospravili svoje pridelke, s katerimi nas je ljubi Bog lepo obdaroval. Prihaja zimska sezona, kaj pa naše bralno društvo, ali nas ne bo nič povabilo v Društveni dom na igre in nove knjige za dolge večere? — Sadjarji, letos ste videli vrednost našega sadja. Zasadimo vse primerne prostore a koristnim sadnim drevjem, namesto z divjo šmarnico. Izkoristimo vsak košček zemlje, da bomo kos raznim plačilom! — Skrajno težko stališče ima naš šolski odbor z raznimi novimi plačili in bodočo zidavo večje šole. Sv. Jernej pri Ločah. V Zg. Lažah je umrl dobri oče Janez Strmšek, po domače Cviter. Z 18. letom je prevzel obsežno gospodarstvo, živel je vedno med težkim delom, a je kljub temu včakal lepo starost 82 let. Še sedaj, ko je že nekaj časa sem bolehal, se je še živo zanimal, kaj se godi pri gospodarstvu. Usoda je hotela, da se mu je ravno te dni vrnil sin z družino iz Amerike, a žalibog tri dni prepozno, da bi še bil očeta videl. Oče je bil v grobu. — Iz Belgije se je vrnila Marija Cvahte z otroci, da prevzame doma posestvo po očetu, ki je letos umrl. Mož je ostal še v Belgiji, da kaj prisluži. Otroci znajo šolske molitve samj po flamsko. — Posestnika Fr. I. so v soboto dne 11. t. m. zvečer ob cesti na Ličnico napadli fantje in ga je eden z lato pošteno nabunkal. Dobil je globoko zevajočo rano nad desnim očesom, potem udarec zadaj po glavi in po plečih, tako da je bil ves črn. Desno oko je v nevarnosti in si ga zdravi v mariborski bolnici. — G. nadučitelj F. Friedl, marljiv nabiralec gob vsake sorte, je prinesel domu gobo (jurčka), ki je tehtala W\ kg. Bila sicer ni več popolnoma zdrava, a čisto za zavreči pa tudi ne. Sv. Andraž v S?ov. gor. Milo in otožno SO zapeli andraževski zvonovi in naznanili žalostno vest, da se je preselila iz te solzne doline mlada žena, vzorna mati Ivana Hrga, posesinica iz Hvaletinec. Postala je žrtev materinskega poklica v starosti 40 let. Njeno mrtvo truplo smo pokopali dne 15. t. m. Ob sveži gomili se je poslovil domači g. župnik Ivan Alt od nje. Tako žalostnega pogreba Sv. Andraž že dolgo ni videl. Pokojna žena zapušča onemoglo staro mater, 4 otroci če in žalujočega bolnega moža. Počivaj v miru, dobra žena in naj ti vsemogočni poplača tvojo skrb; preostale pa naj tolaži zavest, da uživaš rajski mir! Sv. Uiban pri Ptuju. Sedaj, ko se poletna narava od nas poslavlja, zapuščajo nas tudi človeška bitja, da gredo onstran zemeljskega trpljenja. Tako smo dne 14. vinotoka t. 1. položili v hladno zemljo mirnega občana kmeta, dolgoletnega cerkvenega svečarja in načelnika cerkvenokonkurenčnega odbora, dolgoletnega občinskega blagajnika, oziroma odbornika gospoda Jožefa Mahorič iz občine Drstelja, v starosti 57 let. Rajni je bil tudi član načelništva naše kmetske posojilnice, SienarBčBninaH TI *4 k- :J Izhaja mu feisn.j Rrinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, pezen tega pa resničen Uogodljaj Iz misijonov »Mladostni navihanec — postane redovnik« In mične zgodbice za de co. Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava N E D E L ] E, i Maribor, Slomškov trn 20. I Ta se je globoko priklonil, poljubil grofici roko ter se je še enkrat ozrl v lepi obraz svoje gospodarice. V prsih ga je nekaj stisnilo, kakor da bi mu notranji glas hotel reči: Pomisli, Rudolfi, ali se boš tudi vrnil? Toda le za trenutek je slišal ta glas, hitro se je otresel te misli. Še en pogled na grofico, ki se mu je prijazno nasmehljala ter dvignila desnico kakor v slovo, nato pa je zginil tiho, kakor je prišel. Nastala je v sobi zopet tišina. Mrak je legel na celo ravnino in tudi na grad Čakovec. Nekako tesno je postalo grofici pri srcu. Obšla jo je otožnost. Tatenbahova slika vstane pred njenim duševnim očesom in nek glas ji reče: Ti ga tiraš v propast! Opusti to, reši ga! Že je vstala, da bi šla iz sobe, a neka tajna moč jo je zadržala. Zopet sede k oknu ter gleda ven v temo. Čuje se peketanje konjskih .kopit. Nekdo jezdi po dvorišču, grajska vrata se odprejo. Rudolfi je, ki sedaj odhaja, da ponese grofu Tatenbahu poročilo in tolažbo. Grofico v tem trenutku spreleti mrzla zona. Strese se po celem telesu. ' N ' ' " < Se je čas, tako ji kliče notranje glas. Zdelo se ji je, kakor da bi stopila pred njo Tatenbahova soproga, bleda in žalostna ter bi dvignila roke in rekla: Ne upropasti mi soproga! Reši ga, spomni se svoje obljube! Reci samo eno besedo, če ga res ljubiš, in moj soprog je svoboden, a stori to hitro, drugače je pogubljen. Grofica Zrinjska je vsa prepadena. Vsa razburjena si vije roke ter se prime za glavo. Trenutek še premišlja, nato pa stopi naglo k oknu, se skloni z glavo skozi njega ter zakliče s tre» sočim se glasom: »Rudolfi, stoj, vrni se!« Toda besede so bile zaklicane v gluho nofi ter so se zgubile v temi, samo drevje s svojimi košatimi vejami je bolestno zašumelo, kakor bi hotelo reči: prepozno je. Iz daljave je odmevalo peketanje konjskih kopit. Rudolfi je jezdil svojo pot, kakor je velela grofica Zrinjska, in ni več slišal njenih besed. Izročil je naročilo svoje gospe, kakor smo slišali. Izvršitev tega naročila pa je postala za oba pogubonosna, __ _ j » >' < y t . ■M X veren katoličan, delaven v svojem obširnem gospodarstvu, ponižno potrpežljiv v vseh zadevah in v 'splošnem obče'.»nju s vsakomur. Bolehal je pretečeno poletje, ne sluteč smrtne nevarnosti. Kako je bil spoštovan, videlo se je na dan pogreba, ko je z mnogimi sorodniki prišla tudi množica župljanov k zadnjemu spremstvu. Žalostni prizor se nam je nudil, ko so vsi štirje polnoletni krščansko vzgledni eini od hiše žalosti vzdignili krsto svojega dobrega očeta, kateri je sledila globoko žalost na vdova in žalujoča hčerka.Vsem žalujočim naše sožalje! Rajni naj v božjem miru počiva, za svojo dobrohotnost nebeško plačilo u-živa! Ljutomer. Zlato poroko obhajata prihodnjo ledeljo dne 26. t. m. zakonska Jakob in Marija Vogrinec, krojaški mojster, v krogu svojih otrok in vnukov v Stročji vasi. Jubilanta sta še čila in zdrava. Želimo, da še obhajata v sveži čilosti briljantno gostijo. Cerkveni obred se vrši pri pozni sv. maši. Živijo! Zgornja Sv. Kungota. Dne 4. oktobra t. 1. smo spremili k večnemu počitku zaslužnega ia blagega župana ter člana krajevnega šol-Bkega odbora gospoda Franca Žunkota iz Vr-tač pri Zgornji Sv. Kungoti. Pogreb je pokaral, da je bil pokojnik vsesplošno spoštovan. Saj je bil veren katoličan, vzoren zakonski mož in mož poštenja, o katerem veljajo pesnikove besede: »Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja teme zmot, še bolj pa čislam poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot!« Svetila mu večna luč! Sv. Marjeta ob Pesnici. Težko prizadene letošnja deževna jesen katero župnijo tako hudo kakor ravno marješko. Z lepim upom smo od mokrega septembra čakali na boljši oktober, ki bi naj nas oblagodaril z lepo in sladko trgatvijo, z bogato pašo po naših širnih travnikih ter nam dal priliko za dovršitev vseh jesenskih poljskih opravil. Ves ta up nam je šel v pravem pomenu besede po vodi. Imeli smo v tem mesecu že kar tri povodnji, Od katerih je biia največja po hudem nalivu pondeljka dne 13. oktobra. Zato smo z vsem delom zelo zaostali, naše »marješko jezero« pa še danes lahko vidiš, kajti voda radi nere-guiirane, s svojim dnom previsoke pesniške struge in ostalih potokov nima odtoka. Neštetokrat so vse občine vlagale prošnje in pritožbe radi regulacije Pesnice. Do zdaj vse zaman. Ne vemo več, kam se naj obrnemo. — V četrtek dne 9. t. m. je vršila neka nepoklicana oseba v zakristiji in ostalih shrambah naše cerkve samolastno »revizijo« raznih cerkvenih predmetov. S tem je, ali nalašč ali pa vsled nerodnosti spremeiala lepo urejene cerkvene shrambe tako, da je v petek zjutraj bil prvi utis, da so v cerkev vlomili roparji. Zelo hvaležni bomo, da nas v bodoče Obvarje pred takimi obiski! Sv. Marjeta ob Fesnici. Tukaj je v petek 'dne 10. t. m. ponoči umrl Kari Senekovič, sin našega spoštovanega posestnika in občinskega svetovalca Mateja Senekoviča iz občine Vo sek. V torek dne 21. t. m. bi dopolnil šele 41. leto svoje starosti, že nad eno leto je tega sicer krepkega in poprej zdravega mladeniča inučila težka bolezen in prestati mu je bilo zlasti zadnje mesece neverjetno hude muke In bolečine. Najbrž je vsa bolezen bila posledica mučnih naporov in trpljenj iz svetovne vojne, ki še pozna leta pusti čutiti in omago-vati svoje neštevilne žrtve. Pokojni zapušča lepo urejeni, prisolnčni dom svojih užaloščenih staršev na vinorodnem hribčeku Gradišče, kjer je živel in trpel do svoje ločitve s tega tugepolnega sveta. Našemu dobremu Karlu pa svetila večna luč! Sv. Andraž v Slov. goricah. Veseli čas vinske .trgatve se že bliža koncu. S tem bode utihnila vesela nesem slovenskih fantov, ki so radostno popevali po naših ljubih vinogradih. Saj je bila letošnja vinska trgatev zelo bogata. Pa kaj pomaga kmetu polna klet vina, ko' pa so cene tako nizke, da je Ubogega kmeta skoraj aU'flbl Za 1 liter do- brega vina ponujajo 2 dinarja, Najboljša kup čija je seveda s sadjem; nekateri so dobili velike svote. Kaj pa posestniki po dolinah? Žlahtne trte ne moremo gojiti. Cepljeno sadje je pa pomrznilo vsled prevelike zime predlanskega leta. Kje naj dobi denar za davke, obleko in druge gospodarske potrebščine? Če pa ima kaj za prodajo, se mu za to ponujajo malenkostne pare. Vsled tega se mora današnji kmet pogrezniti v velike dolge, katerih se ne more rešiti. — V Ljubljani je bil pokopan v nedeljo tukajšnji faran, vzoren mladenič Karol Vučina, star 19 let. Njegovo mlado življenje je uničil električni tok. Po poklicu je bil kovač. Pokojni Karol je bil vzgleden in dober kristjan, vestno je izpolnjeval verske dolžnosti; bil je tudi v Apost. mladeničev in v drugih cerkvenih družbah. Dragi Karol! Tvoia prezgodnja smrt nas je zelo presenetila. Iz daljnih Slovenskih goric ti kličemo: Počivaj v miru, dragi Karol, in naj ti bo ljubljanska žemljica lahka! Želimo ti, da se bomo enkrat zopet združili tam gori, kjer vlada nedeljeno veselje. Potrti družini naše iskreno sožalje! Hajdina. Tako je bilo in tako bo ostalo, da, kjer se dva tepeta, navadno tretji odnese dobiček. Prejšnji teden so si delili zemljo, ki spada pod agrarno reformo. Nekatere stranke so vpile in se celo dejansko med seboj napadle, a dobile niso ničesar, pač pa so izgubile še tisti košček zemlje, ki so ga imele do-sedaj. Sploh pa je opažati, da je med ljudmi vedno manj sloge in strpljivosti in da raste sebičnost na vseh straneh. Posebno dobro bi bilo, da bi se ljudje sporazumeli, kadar gre za popravljanje občinskih cest in mašnih potov, ker čudno bi pač bilo, da bi morali hoditi po njivah in travnikih, ko vendar ne primanjkuje gramoza v naši deželici! Kar pa se tiče prodaje poljskih pridelkov, pa ni, da bi človek govoril! Odkod bomo torej našli (ali vzeli) denar za davek? Posebno banovinske doklade so občutno velike! Odkod denar za obleko, ko je vendar zima vsak dan bliže? Ljudstvo dviga svoje prihranke, ali pa si izposoja in se tako zadolžuje, kar pa gotovo ni znamenje lepših dni. Toda, boljše je, govoriti o letnih časih ali o vremenu, da ne bi komu pokvarili okusa! Poklon na vse plati! Št. Janž na Dravskem polju. Redka je slovesnost, ki smo jo obhajali Šentjanžčani v nedeljo dne 12. t. m., ko je prevzv. g. pomožni škof dr. Tomažič blagoslovil motorno briz-galno in naš Društveni dom. Čestitati moramo našim požarnikom, da so mogli zbrati tako veliko svoto denarja in nabaviti za našo župnijo prepotrebno motorno brizgalno. Še večje požrtvovalnosti je bilo treba vlč. g. župniku in župljanom, da smo si postavili Društveni dom, ki je priča, da je v kmetskem narodu stremljenje in hrepenenje po izobrazbi. Dasi so farani pomagali z materijalom in delovnimi močmi, je vendar stala ta stavba o-krog pol milijona dinarjev. Pogoste in dobro obiskane prireditve kažejo, da se zaveda naša mladina, čemu ima ta dom. Ali ni boljše, da si iščejo fantje in dekleta razvedrila v tem domu, kakor pa na dvomljivih veselicah? To se je pri nas tudi že pokazalo. Pohvaliti moramo naše igralce, ki se prav lepo razvijajo; upamo, da bodo ostali zvesti svoji nalogi, dasi je včasih precej naporna. Zanimivo je, da so spet pristopili igralci, ki so se za nekaj časa radi malenkostnih vzrokov odstranili. Spoznali so, da je le tukaj pravi dom, kjer bodo našli pošteno razvedrilo in pravo izobrazbo. Fantje in dekleta, zavedajmo se, da i-marno sedaj svoj dom, ki je odprt vsakemu, ki išče razvedrila in izobrazbe in kjer dobi pravilnih smernic za pošteno življenje. Starši, pošiljajte otroke v ta dom, če vam je mar njih pravilna vzgoja in njih bodočnost, Tinje na Pohorju. (Vodovod.) Tinjčani smo dobili minuli mesec nov prepotrebni, dolgo pričakovani in zaželjeni vodovod. Doslej smo rabili odtok iz močvirja, ki je daial grdo, kalno in nesnažno vodo, za ljudi in živino. Razpisuje se do 1. decembra t. 1. organistov-ska in cerkovnikova služba v Št. Janžu pri Dravogradu. 1312 Preddeiavca, poštenega in pridnega, veščega vseh poljskih del, če mogoče tudi hmeljarstva, se išče za večje posestvo. — Isto-tam se sprejme tudi konjskega hlapca, zanesljivega in popolnoma veščega kmetijskih del ter obvladanja živahnejših konj. — Ponudbe je poslati pod »Preddelavec«, ozir. »Konjski hlapec« na upravo lista. 1313 Išče se do 30 let staro dekle kot pomežna kuharica v župnišče. Naslov v upravi lista. 1314 Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme: Košake 103, p. Maribor. 1311 Mlinarskega vajenca, starega od 17 (Te 20 let, sprejme takoj Anton Polanc, valjani mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 1308 Viničar z dvema ali tremi delavci brez otrok se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. 1305 Sprejmem pridno in pošteno deklo za vse iz dežele. Plača 200 Din mesečno. F. Matjašič, trgovec, p. Pesnica pri Mariboru. 1303 Velika izbira gramofonskih plošč najboljši!» znamk Polydor Columbia Iiis »Masters Vo-ice«, Ackermann nasl. I. Kindl, Ptuj. 1299 Preklici Podpisana Kaukler Ivan in Jakob Matjašič, stanujoča v Farovcu, občina P"re-trež, preklicujeva vse žaljive besede, katere sva govorila zoper Gumzej Štefana ter se mu tem po^om zahvaljujeva, da je odstopil od nadaljnega sodnijskega postopanja —' Kaukler Ivan in Jakob Matjašič. 1298 plaščev, pletenin, živalnih strojev, gramofonov, gramofonskih plošč, dvokoles itd. po najugodnejših cenah. Brezobvezen ogled pri S. A M O H, MARIBOR Glavni irg 5. ZAHVALA. Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po prerani smrti moje žene g. Ane Zupan izrekam podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru tem potom najlepšo zahvalo in priporočam to koristno društvo vsakomur najbolje! Laško, dne 18. oktobra 1930. 1310 Anton Zupan, žel. del. ZAHVALA. V naši težki bolesti zaradi izgube našega nadvse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, oz. očeta, brata, strica in svaka gospoda lomila Poconla izrekamo tem potom vsem najprisrč-nejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini od sv. Magdalene, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu društvu »Zarja« za žalo-stinke, železničarski godbi »Drava« za žalne koračnice. Zahvaljujemo se tudi vsem društvom za prekrasne vence, ter vsem onim mnogoštevilnim, ki so se u-deležili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! Pobrežje pri Mariboru, 20. X. 1930. Žalujoči ostali. Zato so si nekatere hiše že prej dale izkopati štepihe. Druge liiše, med temi tudi tri-razredna šola in župnišče, pa so pogrešali dobre pitne vode, Občinski odbor, ki mu že 25 let načeluje župan Janez Ferk, je ta nedo-statek odpravil in dal letos zgraditi modern higijenski javen vodovod. Stavbeno podjetje Ivan Živic v ¡Mariboru je izvršilo delo v dveh tednih, to je od 15. do 30. septembra 1930. Posestnica Neža Pliberšek je dala za vodovod na razpolago bister studenec, ki izvira tam gori nad vasjo pod gozdom in da vsako minuto en škaf vode (15 litrov), torej v eni uri 900 litrov, kar popolnoma zadostuje. Izvirek je zajet v betonski rezervoar, ki meri 12 hektolitrov. Iz tega je voda napeljana v daljavi 273 metrov po železnih, znotraj in zunaj pocinkanih ceveh z 2'A cm notranje svetlobe, v vas, kjer stoji ob šoli železen hidrant e dvema pipama. Iz jedne pipe teče voda v betonsko korito, iz druge pa v železno školjko. Novi vodnjak služi obenem v kras našemu »glavnemu trgu«. Blagoslov in otvoritev vodovoda se je izvršila ob najlepšem vremenu v nedeljo dne 12. oktobra. Po sv, maši so se zbrali ljudje med sviranjem domače tinj-eke godbe pred okrašenim vodnjakom, ob katerem sta plapolali dve državni zastavi. Vič. g. župnik Hafner Urh je blagoslovil vodovod, župan Janez Ferk je pozdravil udeležence, še posebno goste iz Maribora ln Slov. Bistrice, ki so jih avtomobili pripeljali prav do srede vasi, med drugimi posebno g. dr. Vrtovca, vodjo drž. zdravstvenega doma v Mariboru, in zgraditelja vodovoda g. Ivana Živica. G. srezki načelnik dr. Ilacin je bil službeno zadržan. Župan se je zahvalil vsem, ki so le uresničenju te prekoristne naprave kaj pripomogli, posebno banski upravi v Ljubljani, ki je prispevala dve tretjini k stroškom. Dr. Vrtovec, ki ima velike zasluge za ta vodovod, je nato orisal zgodovino vodovoda, njegov veliki pomen in priporočal snago povsod, ker snaga in čistost je predpogoj zdravja. — Vodovod dela čast njegovim ustanoviteljem, naj bo tudi v veselje in korist mnogim tinj-skim rodovom! Ribnica na Pohorju. Kakor bliščeče kapljice v solnčnem jutru so izginili drug za dru gim prijazni in topli poletni dnevi, jesen razgrinja čimdalje otožnejši plašč po našem Pohorju. Pričakovali smo to, znali smo neizprosnost zakona narave, dasi ne brez ganut-ja. Nismo pa pričakovali, da nam bo ta kruta smrt iztrgala tako nenadoma iz naše sredine dobro in krščansko Feferlovo mamico, Roza-lijo Miklavc. Mnogotero srce je zaplakalo ob bridki novici, kako tudi ne bi, saj je tolikeri bil deležen dobrotljivosti njenega plemenitega srca, zlasti siromaki in pa revni otroci so bili njeni ljubljenci. Pa tudi za cerkve in razne potrebščine v razvoj časti božje se je odlikovala vsikdar med prvimi. Bila je dolgo vrsto let svoji hiši vzor gospodinje in matere, ki kliče samoposebi k posnemanju. Skrom na, dobrosrčna in krščanska vzgojila je v tem duhu ¿udi svoje otroke: pet pridnih hčerkic in sina Lipeta, ki dane3 bridko objokujejo smrt svoje ljube nenadomestljive mamice. Celo njeno življenje je bilo venec ljubezni in trpi j 3 nja. Vzajemna iskrena ljubezen s pok. možem Lipetom, bratom pok. pisatelja Po-dravskega, ii je olajšala težko zakonsko pot. Plamen čiste ljubezni je vel toplino iz srca v srce, kadar je v krogu svojih dobrih otrok (Uživala sad svoje modre vzgoje. Trpelo pa je njeno srce največ pri spominu na izgubo svoje ljubljenke, llletne hčerkice Rozike, ki jo je nedolžno cvetko že pred vrsto let presadil nebeški Vrtnar v svoj zlati vrt. Pogosto ji je strmelo oko skozi okno, odkoder se razločno vidi na pokopališče pri Sv. Lenartu, in se ji topilo v solzah. Po letih sta ji klicala »na veselo svidenje v nebesih« od tam še dobri mož ter že polnoletna hčerka Marica. Zdaj so se sešli, upati je v zarji one neskončne sreče, ki je zemlja nikomur nima dati. Kakšno q>oštovanje in čaat je uživala pokojnica po okolici, je najbolj živo očrtala množica po-grebcev od blizu in daleč. Želimo polni sočutja iz srca blagi pokojni mamici po 71. le;u njenega trudapolnega življenja miren in sladak počitek v Gospodu! Ostalim pa naj nebo rosi, na priprošnjo ljube mamice v nebesih, tolažbo in svoj blagoslov! Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo dne 12. t. m. smo pri nas praznovali res pomemben dan. Že v soboto je prišel k nam prevzv. gospod knezoškof dr. Karlin, ki smo ga v večernem mraku sprejeli z balončki in petjem. Drugi dan je prišlo 14 duhovnikov, ki so prevzvi-šenega spremljali k oltarju. KnezOškof je naj prej blagoslovil oba nova oltarja Srca Jezusovega in Lurške Gospe, nato pa še kipe, ki smo jih po cerkvi postavili. V lepi pridigi so nas navdušili za pobožnost do Srca Jezusovega in Lurške Matere božje. Pri škofovi sv. maši so naši pevci res lepo peli, takega petja se težko kje dobi. Po maši je nas škof izročil v varstvo Srcu Gospodovemu in zapel zahvalno pesem. Vsi smo zahvalno pesem peli iz globine srca, saj vidimo zdaj, da je naša cerkev tako lepa, da imamo največje veselje z njo. Gospod Sojč se je res potrudil in nam jo prelepo okrasil, posebno lepo je izdelal kip Srca Jezusovega. Ilvala tudi našim faranom, ki so s prostovoljnimi prispevki pripomogli do lepe cerkve! Posebna hvala še našim gg. duhovnikom! Gospod knezoškof se je odpeljal v nedeljo zvečer. Naj sprejme našo prisrčno zahvalo za svojo dobroti ji vost! — Sedaj popravljamo še pokopališče, da bo res vsa župnija v najlepšem redu. — Želimo še, da pride do uresničenja napeljava elektrike po naši župniji! Polzela. Na Polzeli je v gostilni pri Maler-čku pri Novem kloštru v nedeljo dne 26. t. m. vinska trgatev. Začetek ob treh popoldne. Ker je čisti dobičeh namenjen za kritje stroškov spomenika padlim vojakom, vse prijatelje lepega grozdja in sladkega vinskega mošta u-ljudno vabimo! Sv. Jurij cb južni žel. Tudi pri nas v Brezju je precej novic, o katerih pa ne izve svet, ker jih ne spravljamo v javnost. Zadnji čas nas hodi pridno obiskovat nek človek. Zdaj gre k enemu sosedu, potem k drugemu. Pride skoro vsak dan, včasih k nekaterim celo po večkrat. Pride in vabljivo govori. Kaj neki hoče? Ali hodi vasovat? Dekleta obiskovat? Ali hodi kakšno blago prodajat? Kozje. Spet nas je obiskala neizprosna bela žena in poklicala iz naše srede mnogozasluž-nega moža Antona Novak. Imenovani je veliko let opravljal z vso vnemo službo cerkvenega ključarja Čeravno je bil zadnja leta večinoma priklenjen na bolniško postelj, je vendar z isto skrbjo, kot v čilih letih skrbel in želel biti vedno vreden in odgovarjajoč faktor svoji od škofijstva mu podeljeni službi. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v torek dne li. t. m. ob 9. uri dopoldne. Priljubljenost, ki si jo je pridobil med farani, se je spet dovolj jasno pokazala ob njegovem številnem žalnem spremstvu. Na grobu se je od njega v čustvujočih besedah poslovil domači vlč. g. župnik, nakar mu je cerkveni pevski zbor zapel ganljivo nagrobnico »Jaz sem vstajenje in življenje«. Počivaj sladko na našem veličastnem mirodvoru, mi pa ti hočemo ohraniti hvaležni spomin. Sveti naj ti .večna luč! Sromlje. Že 37 let nismo imeli v naši župniji takega ali podobnega dogodka, zato nam je težje ob tej priliki. Dne 12. oktobra nas je zapustil naš vi. g. župnik Josip Pečnak in odšel na župnijo Sv. Jurij ob Taboru. Le neradi smo se sprijaznili s tem dejstvom, ker smo ga vsi čislali in je bil v vseh krogih priljubljen. Župljani ne bomo nikdar pozabili, kako se je z njegovim prihodom leta 1919 naša cela župnija poživila. Ustanovil nam je fantovsko in dekliško Marijino družbo. Naslednje leto se je ustanovilo izobraževalno društvo, katerega knjižnica šteje danes nad 5 sto knjig. Seveda je najlopš« daroval gospod župnik sam. Ker je bilo predstojništvo 3. reda oddaljeno dve uri, se je po dobroti gospoda župnika ustanovila podružnica v naši župniji, vsled česar je število članov precej narastlo. Pred par leti je bila popolnoma prenovljena župna cerkev sv. Mar ina in župnišče, letos pa podružnica sv. Janeza Nep. Nabavili so se pri obeh cerkvah novi zvonovi. Ker je bila cerkvena obleka kakor: plašči, oltarni prti, v slabem stanju, je gospod župnik dal vse obnoviti, enako tudi vse druge potrebščine, Vič. g. župnik! Nismo se mogli ob slovesu do« stojno zahvaliti, kajti beseda nam je vsem kakor zastala v grlu. Zdelo se nam je, da se nam dobri oče. poslavlja od nas. Čutimo si dolžni, da se Vam javno zahvalimo za vsa. ¿elimo Vam mnogo milosti in blagoslova v Vašem novem delokrogu. Župljanom Sv. Jurija pa čestitamo, da so dobili tako dobrega dušnega pastirja! Laško. Letina kot je bila leta 1926 in še par pozneje, moramo reči, da je še kar dobra. Zlasti je mnogo svinjske piča. Da pa bi ke-daj sadno drevje tukaj bilo tako prazno kot je sedaj, pa ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Skrbni in trezni gospodarji so si še prihranili sadjevca iz lanskega leta. O pijancih pa tukaj ne govorimo, ker so naša največja sramota in nadloga celemu svetu! Ko greš ob endeljah k prvemu sv. opravilu, vidiS pred cerkvijo in okrog cerkve stati med pridigo in nekaj celo med sv. mašo razne moške obraze, ki kadijo ter govorijo; ko gre človek mimo, zlasti pa tujci letoviščarji, se zgražajo nad tem. Pisec teh vrst je ugotovil, kakšne vrste ljudje so to in menda jih jt pogodil: Ti so najpametnejši ljudje na svetu, ker vedo sv. pismo na pamet in jim ni treba poslušati njegovega razlaganja. Ti ljudje so najbogatejši in to javno kažejo, ker tam kadijo cigarete. Ti ljudje so tako nadarjeni, da se še do danes niso naučili, da je stokrat boljše za dušo in telo, če ne misliš v cerkev iti, da rajše doma ostaneš, sebi pot drugim pa pohujšanje obvarješ! Sv. Rupert nad Laškim. V težavnem, bre-govitem, raztrganem svetu živimo; že kraj sam kaže trud in trpljenje, ki ga mora tukaj človek in žival prenašati dan za dnevom. In vendar, ali menda bolje: ravno radi tega so ljudje utrjeni in zdravi ter mnogi dosežejo veliko starost. V zadnjem času sta tukaj u-mrla dva zelo stara moža, eden 90 let, drugi 88 let star; a najstarejši, 92 let star, še živi. Dne 4. t. m. je zatisnil svoje trudne oči k več nemu počitku Tomaž Tratnik, mali posestnik v Gori, star 90 let, dne 7. t. m. pa Janez Zem-ljak iz Trat v Velikih Grahovšah, star 88 let. Oba ta moža sta imela več hudega kakor dobrega v svojem življenju, na stare dni sta trpela pomanjkanje in stiske vsake vrste, a sta učfikala visoko starost. Počivajta v miru t — Deževno, neprijazno vreme na3 je stiskalo ža skoro celi mesec, da so poljska dela zelo zaostala; a najbolj nas tiači denarna stiska; prodati nimamo takorekoč ničesar, vina nimamo, sadje je letos tako popolno izostalo, kakor že desetletja ne; žito nima nobene cene, z lesom se trgovci naravnost norčujejo, živina nima vrednosti, davki pa nas tlačijo z vsakim dnevom bolj. Trgovine imajo svoje visoke cene in jih še vedno dvigujejo, ubogi kmet, kaj naj stori? Dobova. Po gorkih dnevih je prišel dež in po dežju mraz, ki nas je skoro vjel v trgatvi. Vina bo pri nekaterih malo več kot lani, pri nekaterih zopet manj, kakor jih je pač toča dosegla. Letošnja toča je napravila v vinogradih res precej škode in vedno boli se kaže potreba po splošnem zavarovanju'vinogradov proti vremenskim nezgodam. Če bo slaba letina, bodo težko plačali tako zavarovalnino, če bi bila dobra letina, bi se zdelo nepotrebno plačati, a če bi zadela vinograde nesreča, bi bilo le dobro vzdigniti zavarovalnino. O tem bo pač vinogradnikom še treba razmišljati. — Po nalivih preteklih drii ja naša reka Sotla sledila svoji stari navadi» da je prestopila svojo mejo, šla iz struge in preplavila njive in travnike. Res, da imajo kmetje že precej pospravljenega, vendar je zunaj še ponekod koruza, ajda, zelje in repa. Poplavila je lep kompleks njiv in travnikov, tako da je bila skoro pot na Hrvatsko zaprta. Le po progi je še bila edina pot, ki veže po brvi ločene občine naše fare. Pa ni čuda, če izstopi Sotla, saj se vije na vse strani: naprej, nazaj in v stran; nobena kača se vam tako ne zvija, kakor je na vse načine zvita struga naše Sotle. In kaj neki bi preprečilo te poplave? Edino regulacija in poglobitev struge Sotle in deloma Save. Novo, ravno in globoko sti:ugo bi morala dobiti Sotla, pa bi ne bilo teh nesreč. Tudi na to bo treba misliti in delati ter zainteresirati merodajne oblasti, da se potrebno stori. Med. univ. dr. Bernard Jirku, zdravnik, naznanja, da bo pričel svojo prakso izvrševati dne 23. oktobra 1930 v Ljutomeru in bo tudi ordiniral za zobne bolezni. 1290 Bebast navihanec. Neki gospod je vzel v službo mladega fanta, ki so mu rekli, da je nekoliko bebast, in se je hotel nekoč z njim pošaliti. Dal mu je nekaj denarja, rekoč: »Peter, pojdi na trg in kupi mi šest jajc in za tri krajcarje ojoj!« — Peter se je lepo priklonil, vzel košaro in šel na trg. Kupil je jajca, čeznje pa je položil v košaro sveženj živih kopriv. Pride domov in gospodar ga vpraša: »Ali si prinesel vse?« — In fant odgovori, odpirajoč košaro: »Da, gospod, le poglejte!« — Gospod seže v košaro, a hitro potegne roko nazaj in vpije: »Ojoj, ojoj!« — Fant, ki ni bil bebast, pa se glasno nasmeje in reče: »Da, gospod, to je ojoj, spodaj so jajca.« Žena svojemu možu, ki se je vrnil s planine: »O, kako sem vesela, da si prišel! Slišala sem, da je neki norec padel v prepad in zato sem se bala, da ne bi bil ti.« Zmiraj pevec. Pevsko društvo je na potovanju. Ko pride do nekega mostu v zasedenem ozemlju, vstavi straža e-nega izmed pevcev s klicem: »Pas?« — Pevec: »Ne, tenor!« Vzgojno stališče. Ljudsko šolo obišče nadzornik. Med poukom zapazi, da učiteljica vsakega pokliče, kdor se z roko oglasi, samo enega ne. Nadzornik je radoveden, zakaj to. Učiteljica mu pojasni, da je tisti učenec malo »tako« in hoče včasi vedeti čudne reči. Nadzornik pokara učiteljico, rekoč: »Vzgojno stališče zahteva, da se posebno skrbno zavzamete in zanimate za zaostale reveže. Prosim, vprašajte ga takoj, kaj hoče!« — »No, mali, kaj boš pa ti povedal?« se obrne učiteljica na fanta. — Deček počasi vstane in se odreže: »Tale zraven mene me je povprašal, koliko časa bo tistile osel še tu ostal.« Lep začetek. Hudodelec, ki so ga v pondeljek peljali na morišče: »No, ta teden sem pa zares lepo začel!« Uporaba. Učitelj: »Povej mi vzgled, ki pojasni pregovor: Slajše je dajati nejeo prejemati. - Učenec: »Zaušnice.« ¥er§!w§ in neMteh ver$tm w narodih. Priobčil A. K. ' * V (Dalje.) II. Asirci in Babiionci. Kar je za Egipt reka Nil, to sta reki Evfrat in Tigris za Mezopotamijo in Babilonijo v osrednji Aziji. Ti dve deželi sta po svetovni vojni pod angleškim varstvom in se imenujeta z novim imenom Irak. Ko se začne pomladi sneg topiti na visokih armenskih gorah, narasete ti reki in preplavita deželo. Toda njuno naraščanje ni tako redno kot je Nilovo v Egiptu, zato so tu že v davnih časih delali kanale, po katerih so namakali zemljo. Zemlja je neizmerno rodovitna. Zgodovinar Herodot pravi: »Med vsemi deželami, katere poznam, je ta najboljša v donosu žita. Tu sicer ni drevja, ni figovih dreves, ni trsja, ni oljk, a v donosu žita prinaša dvesto- in v najboljšem slučaju celo tristoteren sad.« Ker je tu zemlja tako silno rodovitna, zato so nastale v teh krajih že v davnih časih mogočne države Asirija in Babilonija z velemesti: Ninive in Babilon. Babilon je bil eno najstarejših mest na zemlji. Najbolj je slovel za kralja Nebukadnezarja (Nabuhod-nosorja). Takrat je imel 2 milijona pre bivalcev, bil je središče svetovne trgovine, znamenit po bogastvu, znanstvu in umetnosti ter pozneje tudi po svoji strašni razuzdanosti. Po Ilerodotu je bil Babilon zidan v čveterokotu (kvadratu), čegar vsaka stran je merila 22 km. Mesto je bilo zato tako obsežno, ker je bilo med hišami tudi mnogo vrtov in parkov. Bil je krog in krog obzidan, v čegar zidu je bilo 250 obrambnih stolpov in 200 bronastih vrat. Še bolj obsežne so bile Ninive. Obdane so bile s tako debelim zidom, da so na njem trije vozovi lahko vštric vozili. V zidu je bilo 1500 obrambnih stolpov. V knjigi preroka Jona čitamo, da se je mesto raztegalo na tri dni hoda. Kako burno je moralo biti življenje v teh velemestih! Toda to nas tukaj ne zanima. Nas zanima, kako je bilo z verskim življenjem v teh krajih. Vse življenje, vsa znanost, slovstvo in vsa umetnost je bila v tesni zvezi z vero. Ljudstvo je molilo dosti bogov ter jim je darovalo mnogoštevilne darove in žrtve, da bi si naklonilo njihovo dobro hotnost. Darovali so bogovom prve pri delke, rože, jedila, razne živali in v starih časih tudi ljudi. Njihovi darit-veni oltarji, katere so našli pri izkopi-nah, so kamniti ter imajo podobo trikotnika. Zlasti so ljubili slavnostne sprevode, pri katerih so nosili lepo o-krašene podobe bogov. Te sprevode je poveličevalo petje in godba, pri kateri so rabili različna godala kot trobente, piščali, citre, sambuke, brenklje in so-glasnice. Vernost Babilona pa še prav posebno kažejo veliki templi, katere so stavili v čast bogovom. Zgodovinar Herodot popisuje tempel boga Bal v Babilonu tako-le: »Tempel ie imel pe- dobo čveterokota, čegar vsaka stranica je bila dolga 1200 čevljev. V sredi templa je bil velik stolp z 8 nadstropji, 600 čevljev dolg in toliko širok. Zunaj stolpa so držale stopnice na vrh, ki so se vile okrog templa. Vrh stolpa je bil še drugi velik tempel, v katerem je bila čudno lepa postelja in zlata miza. Po mnenju Babiloncev jo bog Bal tu večkrat prenočeval. Poleg stolpa je bil Balu na čast postavljen še drugi tempel, v katerem je na zlatem prestolu za zlato mizo sedela iz čistega zlata vlita podoba boga Bala.« Tu pred to podobo so zažgali na leto ob velikih praznikih velike množine dišečega kadila. Poleg tega templa je bilo več altarjev, na katerih so sežigali daritve v čast bogovom. Duhovnike so zelo spoštovali, kar je razvidno iz tega, da so v Asiriji vladali pred letom 1500 neki knezi duhov skega stanu in v Babiloniji je prevzel po smrti kralja Nabopolasarja regent-stvo veliki duhovnik do prihoda sina Nebukadnecarja. Babiionci so imeli izročilo o vesoljnem potopu in o daritvi Noetovi približno tako kot nam pripoveduje sv. pismo. Imeli so tudi izročilo, kako je pri zidanju babilonskega stolpa Bog ljudem jezike zmešal. Ker so bili Izraelci odpeljani v a-sirsko, Judje pa v babilonsko sužnost, se je tam po teh ujetnikih gotovo širilo znanje pravega Boga. Toda dotič-nim narodom najbrže ni bilo dosti za postave pravega Boga, ker so svojo pogansko vero v zadnjem času prikrojili tako, da so imeli odprto pot naj-gnusnejšim razuzdanostim. Strašno nečedno življenje je vladalo v velemestih ob Evfratu in Tigrisu. Ljudje so pozabili na svojo vest, na božjo in na naravno postavo. Grški zgodovinar Herodot poroča, da so se v templu boginje Milite v Babilonu pod krinko bogoslužja uganjala najgnusnejša dejanja, o katerih ne moremo pisati. — Sploh je bil Babilon znan in razvpit in še dandanes velja kot mesto naj-grše razuzdanosti. Za grehom pa navadno pride kazen. Tudi nad Ninive in Babilon je prišla strašna kazen in razpad. Judovski pre roki, zlasti Izaija in Jeremija, napovedujejo na mnogih mestih to kazen in razdejanje. Izaija (31. 8, 9) prerokuje o Asircih: »In Asirijan bo padel . . in njegovi mladeniči bodo sužnji in njegova moč bo izginila od strahu.« In Nobena pleša več! Bujni lasje, lepa brada. Mnogo tisoč dam in gospodov vsake starosti se imajo zahvaliti za svoje bujne lase zdravniško priporočenemu Tilo Haarkraft Fluid. Tilo odstrani luskine in prepreči izpadanje las, prehitro osivel ost, trpkost, drobljivost in cepljenje las, oživi in osveži lasišče ter pomaga, da lasje hitro, bogato in bujno rastejo in v kratkem času dosežejo dvojno dolžino. »Moja frizura je po štirikratnem rabljenju vašega Tilo Ilaarkraft Fluid trikrat tako bujna«, piše gospa T. I. — Cena: 16 Din. 3 steklenice 2* Din, G steklenic 55 D. Dr. Nikol. Kemsnv, Košice, poštni predal J2/N 28. CSR. 1294 v 47. poglavju napoveduje silno pre-kucijo v babilonskem kraljestvu. Prerok Jeremija pa napoveduje v 50. in ¡61. poglavju v pretresljivih besedah Babilonu pokončanje in razdejanje ra-jdi njegovih hudobij. Tako-le (51, 29, 137), piše: »In tresla se bo zemlja in prestrafula, ko se bo zbudila zoper Babilon misel Gospodova, babilonsko deželo narediti pusto in brez prebivalcev. In Babilon bo groblja, prebivališče zmajem, v strmenje . . . ker nima prebiv&lca.« Vse se je natanko dopolnilo kot so preroki napovedovali. Najprej je i#-išla vrsta na Ninive. Za časa preroka Jona je Bog mestu še prizanašal, a leta 606 pr. Kr. r. je bilo mesto po dveletnem obleganju od sovražnikov zavzeto, zažgano in razrušeno. — 'Zadnji kralj, ki se ni hotel udati do-'¡mačim prekucuhom, ki so se dvignili Hoper njega, je sam zgorel s svojimi enami in vsemi zakladi. Dobesedno o se izpolnile besede preroka Sofo-ija (2, 13. 14): »Pokončal bo Asirija-*ie in bo dejal lepo mesto v pustobo... Ležale bodo sredi njega črede in živali narodov; sove in ježi bodo stanovali na njegovih pragih . . .« Grešni Babilon je prišel na vrsto leta 538 pr. Kr. r. Zadnji kralj Naboned je bil ujet in umorjen. Babilonija je postala perzijska pokrajina. Babilon je bil deloma razrušen, a hiral je počasi; za časa Aleksandra Velikega je bil le še 20. del prejšnjega obsega zaseden po prebivalcih. Za časa prvih rimskih cesarjev je bil Babilon že groblja in je izginil iz zgodovine. V zgodovini ni primere, da bi bilo kako velemesto tako do cela pokončano kot sta bila Ninive in Babilon. Dandanes izkopavajo učenjaki zasute razvaline obeh mest; našli so zlasti v Ninivah važne reči, ker tam so ob času razdejanja zgoreli na poslopjih le gornji leseni deli, spodnji so bili pa več ali manj ohranjeni zasuti. Razvaline obeh mest dokazujejo resničnost svetopisemskega poročila, pričajo pa tudi, kak konec čaka vsakogar, ki noče poznati in živeti po postavi Gospodovi. Izžrebsns Številke loterije sv. Pankracifa, Po tej vrsti so bile izžrebane: ¡1975 2595 137 1536 751 1877 3544 499 635 2898 2519 2016 2680 2278 3048 2485 1091 1039 2823 644 475 3373 1087 2956 434 3537 1370 933 1926 359 3896 S426 3587 2397 C66 1895 694 907 2292 871 3491 £21 704 1927 3640 1168 756 2272 2432; 4894 211 3564 3885 1804 1380 304 3560 3454 3736 B686 166 1481 214 19 3015 1916 2597 2534 1597 S596 3818 1280 1323 1690 693 3554 3785 890 1908 B955 2043 3716 2902 1081 3636 1807 3521 1599 j!555 3830 1689 502 560 2118 1007 995 1401 1768 3070 3255; 512 1321 2320 2505 2018 1435 383 3680 £989 1479 495 1422 3455 2346 1417 1357 2579 330 2053 3881 95 1452 251 1605 2155 2145 1062 412 £350 1356 1968 1088 3811 2960 2720 98 2659 219 8006 1258 3116 3517 2199 3564 1714 764 1537 209 11965 1074; 2672 858 2479 3628 419 2020 3988 1841 S209 1409 905 2195 1286 20 2192 3845 2641 258 ¿296 2518 655 2487 898 2324 3850 1013 3892 2459 1263 248 753 2722 574 638 1268 2618 377 3017 254 622 1399 2134 2253 3522 1023 223 1558 3488 2301 629 762 2339 2213 853 313 584 523 662 1122 ,1738 3711 1270 3404 1741 S119 3956 555 1012 685 ¡467 3932 2295 3674 337 2755 1884 3974 3378 3291 ¡1005 32&1 1305 545 3996 3 2748 3819 1554 3555 1009 1716 378 2633 894 2205 2698 1125 2113 1033 1177; 2870 3329 1678 3193 2760 1446 3341 1502 11699 2191 203 809 2873 438 920 652 3977 1918 §513 1726 1040 3054 2477 359 1763 516 3093 1743 3857 2754 1159 2899 792 3225 2955 1983 2805 3199 fB483 1687 1647 2853 3867 1048 3339 508 325 588 B50S 3085; 417 352 1332 2951 3893 1134 3620 287 ¡45 2948 2174 2975 968 3042 910 1189 3887 316 81 ¡3675 3342 3777 2083 13 109 2449 3110 3357 1443 1986 1992 1000 1077 3896 2900 4194 2110 3954 1998 1460 2640 1671 3835. — Za eventuelno pomoto ne odgovarja uredništvo. — 1281 Viničar z najmanje 4 delavnimi očmi se bo sprejel pod dobrimi pogoji v viničarijo, v kateri si lahko redi 5 glav goveje živine. Ponudbe je poslati na: Fric Zemljič v Ljutomeru. 1291 Hlapec z dežele želi službe k dvema konjema. Nastopi lahko takoj. Naslov o pravi lista. 1281 Učenec se sprejme v trgovino mešanega blaga. Biti mora zdrav, z dobro šolsko izobrazbo in mora res veselje imeti do trgovine. Oskrba v hiši. Naslov v upravi lista. 1282 Proda se nova hiša, pripravna za vsako obrt: Maribor, Radvanjska cesta 16, pri kadetnici. 1283 Vijsičar zanesljiv, s 5 do 6 delavnimi močmi in večletnimi spričevali se sprejme. K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 1277 Preda še lepo posestvo tik glavne cesto, v izmeri 23 oralov, zidana hiša z "gospodarskim poslopjem. Poizve se pod I. L., Slivnica pri Mariboru št. 32. 1285 Izvav.a. Jaz podpisani obžaljujem vse besede, katere sem izgovoril zoper gospoda Štefana Vihar v Radizelu, ker so popolnoma neresnične in se mu zahvaljujem, da ,ie odstopil od sodnega postopanja. Franc Hvauc v Rušah. 1284 Kočija, koupe in Landauer, v dobrem stanu, se poceni proda. Ponudbe pod L. F. 64 na upravo lista. 1278 Vajeiies kolarslci, zdrav, močen ter poštenih krščanskih staršev, se takoj sprejme. Vpraša se pri g. Mohoriču, organist pri Sv. Antonu v Slov. gor. ali pa v upravi lista. 1289 Posestvo v Gornji Lo/.nici pri Slov. Bistrici, 8% orala polja, njive in travniki, se da s 1. aprilom 1931 po ceni v najem. Viljem Abt, Maribor^ Kejžarjeva ulica 8. 1295 Kupimo vsako množino namiznih jabolk in prešnega sadja, postavno k vagonu ali pa v skladišče Maribor, Cvetlična ulica 18, po najboljših dnevnih cenah. Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18. 129« Majerja s štirimi delavskimi močmi iz okraja Maribor sprejme Lininger, Maribor, Koro-ščeva ulica 32. 1268 Mlapcc in dekla se iščeta na kmetijo blizu Slov. Bistrice. Vei se izve v upravništvu »Slov. Gospodarja«. Za lesen In limo kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki 9 m M Naribor, Alehsandrova cesSa 13 CK9 ES55S3 ga nsfiadnD leto 1031, ki ima 365 dni. „VELIKA PKATIKA® je najstarejši slovenski koledar, kije bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je že danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnnni, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestants; — poštne določba za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, 4cupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Preknmrju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. Cena 5 Din, »VELIKA PRATIKA« se dobi ▼ vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni l iasniiia ml d. d. S LjUlllpi. 1260 ne odpove, je najboljši pomočnik gospodinje. Bodite pametni ludi Vi in perlie le s pravim žerpentinovim milom 1330 Viničarja brez malih o-trok iščem. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe s pogoji nasloviti na S. Koropec, Studenice pri Poljčanak. 1292 Mlad fant se sprejme h konju in za poljsko delo. Plaža D 200. Ter. Kramer. St. Marjeta ob Pesnici 127G V najem iščem hišo z vrtom ali majhno posestvo. Ponudbe na: Šarman, Sv. Jurij ob Pesnici. 1289 Prodam viničarijo. Franc Rozman, Svečina 20, Zg Sv. Kungota. 1274 Posesivo, srednje, proda radi selitve Franc Januš, Boračevft, Slatina-Radenci. 1287 Ključavničarskega vajenca vzamem v popolno oskrbo proti 6.000 Din posojila. Ponudbe na upravo lista pod .ključavničar". 1286 Učenec se sprejme pri g. Kvas, klobučar, Maribor, Aleksandrova c. 32. 1279 Pomlojenje u Z¥ upali je dosegla glasom zahvale gospa dr. A. ii Prago : „Od Vas prejetih (ait peslanih) 1C lončkov Eros Crème sem morali prepustit! svojim znanccm, Moj obraz jo živa reklama za Vašo Cremo, ker sem kljub svojim 49 le-letom čedna in mladostna". Eros Créma odstrani hitro in sigurno Bojedce (ali ogrco) izpuščaje, gube, jetrne pege, nosno rdečico, iolte in rujave pego ter solnCne pege» Garancija: Denar se vrne ako je Créma Brezuspešna. Cciia Din 12-—, 3 lončki Din 25'—, 6 lončkov Din 40'—. Dr. Nie Kemény, Košice C, Postfaek 12/E2S, Čeclioslovakei. S tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 16. oktobra 1930, zvečer ob 5. uri, mirno v gospodu zaspala Ivana Kolar, posestnica v Vuhreda, p. d. Novakova, ki zapušča žalujočega soproga in šest neod-raslih otrok, dve sestri in brata. Vuhred, dne 16. oktobra 1930. 1305 Anzel, soprog, Marica, Peterček, Berta, Franc, Ivan in Ivanka, otroci; Marica, Greta, sestre; Franc, brat. — Žalujoča rodbina Novakova. Prodam lepo žrebico. Jožef Purgaj, Sv. Marjeta ob Pesn. 1303 «STANOTUENJt LETA 1881 A POSOJILNICA D. ». V CELUI Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. v lastni hiši Narodni «som Izvršuje vso denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. la varilosf Hranilnih vlog fasnCi pose«! lastnega ahiivnega premoženja ¡»o Din 200,600.000 — še Baslna glavnica m rezerve, hI znašajo sftupaj nasï Dïn 14,309.900 —. j Podružnici : Vaše prihranke naložite popolnoma varno pri KREKOVI POSOJILNICI * PleUska c. 10, llaribor regtsfrovana zadruga z neomejeno zavezo Renfnl davek se vlagateljem ne odtegne. 65 O&resli: Za vloge: nevezane 6—?7«, vezane l'/2—57«. u —^ —--— — —— - ---"O — - —--------— — — / —————— — — l trn — I Wr— Ui Cel«. iav. v Ljubljani rac. st 14340. POSOjiia PO 9—107«. Nalagajte po pcloZnlcati ! 9 V žnpnišče se sprejme dekla.Oakrbovati ima dve kravi, do tri svinje, pomagati v kuhinji in pri poljskem delu. Plača 175 Din. Lepo ravnanje in trajna služba. Ponudbe na upravo lista pod štev. 317 Nastop takoj ali 1. novembrom. 1306 Učenca čedne zunanjosti, poštenih sta-rišev, z najmanj 2 razredoma meščanske šole dovršene z dobrim uspehom, sprejme z vso oskrbo v hiši Vinko Zorko, trgovec pri Sv. Benediktu ▼ Slov. goricah. 1307 i Razpošilja 1904/10 Trgovski dam SfermecM Celje št' 11 Kar ne ugaja, so zamenja ali vrne deuar. Novi, veliki, ilustriran! cenite z več iisoč slikami se pošlje pa zahtevo vsakemu zastonj! BBB Samo 290 Din plašč iz gladkobarvanega suknal Samo 230 Din plašč iz modnovzorčastega sukna! Samo 750 Din moderni plašč iz finega velurj« 1 Kava, mam svele pražena H kg od 13 Din do Din 27. — 6aJ nove žetve svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni. 1301 4 4 4 4 4 SpodnještojBPski ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z u. z, Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri, OST" Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. T^sj Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i ^r w ^r ^r ^r v v v v v w v Manufaktiirna trgovina Franc Urch / Celje «■■■■■MHHBnBKn priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga. Največja izbira! Najboljša postrežba! Nizke cene! 975 m Posteljnina pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, madroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za tnadroce in celotne garniture za postelj S itd« — najboljšo in najcenejše pri 1192 Mu Preis, Maribor, Bosposha ulico ZO Cenike dobite brezplačno. Nagrobni spomeniki! Se priporoča Koban, kamnosek, Rače pri Framu. 1238 Suhe gobe, kumino in kuhano maslo kupuje Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg 25. Priporoča: čaj, rum, slivov-ko, brinjevec, vsakovrstno specerijsko blago, okove za pohištvo in stavbe, pocinkano pločevino in drugo železniao. 1293 Hiša z vrtom se proda. Dobrovce 83, Hoče. 1280 Fanta z dežele, močnega za vsako delo in vajenega živine, sprejme Martin Pere, Celje-Zavodna. 1257 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, poštni predal 307. — Znamko za odgovori 1171 Dobro in poîcni blago se kupi r Trpinovem-Tekstilnem- Bazarju 1043 g^p- v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 15 los. Prislovih, pasar in sr enr ar, izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje in posodo. Popravila, pozlaCenje in posrebrenje. Celje, Prešernova ulica 21. 1174 Kje dobite lepe trpežne moške in damske štofe: hlačevino, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščino, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice in še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah?. Ivan Mastna!!, Celje, Kralja Petra c. IS. Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din naprej. Štofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašč« (Trenscoat), črne zimske suknje. • :s. Lastna izdelovalnisa usnjatih snkenj Itd. Nakup neprisiljen! 1175 Solidna postrežba! Nafvarnejše in nafboljše naložite denar pri regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Renini davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. H(lini!!!niI!!!!!l!l!!||l!!!ll!l|lll!llll!!!N!lli!i!!!!!l!l!||!|l!|i||||)i' Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. - Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, ladajatelii Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč * Mariboru, J