Poštnina plačana v gotovini o shaja vsak četrtek • Posamezna itevflkastan« Din i'5 0 Celoletna naročnina Din 35'— • Čekovni račun: „Stra£a v viharju", Ljubljana, it. 16.790 Ljubljana, 13. januarja 1938 * # v&aKito Izdajaš Konzorcij „Straže ▼ vikarju” (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujel Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čc£) Leto IV — Številka 13 Fatalizem Nevaren je oni neprijatelj, ki se ga ne za-^daš, ko te bije, ki ga spoznaš šele, ko te je *niagal. Povejmo naravnost: Ta naš sovražnik, ** že cel vek obvladuje človeški rod je — *a t alize m. Vse do zadnjega snto bili trdno prepričani lu brezupno smo verjeli: da je g o sp od af s k o življenje vklenjeno v železne »naravne« zakone, v katerih *raljestvo ni posegati s politično-razumskim ^ejevanjem, ako naj gospodarsko življenje ne Postane »negospodarsko« in škodljivo: pa bi končali grozno, če ne bd vzbujena človeška Prosta volja »negospodarsko« zastavila pot fatalističnemu gospodarskemu avtomatizmu; da je boljševizem nedoumljiv »mistični« pojav, proti kateremu je kakršna koli «orba in odpor brezsmiseln, ker je vladarstvu boljševizma usojen bodoči vek: pa je val pr.o-*** človeške volje brez posebnih naporov oddahnil pripravljene prestole bodočega rdeče-8® 'cesarstva iz domala vseh svetovnih držav; da je 1 i b e r a 1 na demo k’r a c i:j a blagoslovljena in posvečena oblika narodnih in ^tffavnih Vladavin: -pa so morale priti nove n®Hberalne državne oblike, da so obvezale državo in njene vse doslej neizrabljene sile * reševanju velikih socialnih problemov, ki je liberalna država fatalistično prepuščala foarhičnemu zapletanju in trenju nebrzdanih ln nediscipliniranih individualnih interesov; da sta *s lov e n s t v o i n j u g o s 1 o v e n - * tv o dve nepomirljivi koncepciji naroda in ®ie£ovega življenja, za kateri smo se brez-“aodno lovili v začaranem 'krogu »državnosti« !n "protidržavnosti«, spetem med obema fašističnima tezama absurdne dileme: pa tudi »atem najbolj kočljivem področju naših pro-Jemov zdrav 'razum in močna volja rišeta obrise zdrave skupne državne ideje, ki je p.°£°i državnega obstoja in .predpostavka za * ®inente, ki naj sosestavijo.našo državno moč ^r*av’ ima)° ta osnovni problem že ‘«avnaj za seboj; , ‘da,je kr ščanstvo kot podlaga in oblika yja?Ure *n civilizaci>e s prepadom srednjega ®ka zaključilo svojo zgodovino: pa vidimo, *^ko krepka volja svežih šil, ki se v svetu “de. v kulturnih manifestacijah življenja in Njegovih novih socialnih in pravnih oblikah Polaga na mesto izčrpane vsebine in .izvotle-čbllk laične civilizacije temelje novega krčanskega življenjskega načina v celotni živ-nski razsežnosti. - bi jih lahko nanizali takih značilnih po-yo\. Toda našteti našemu namenu zadostu-v,J°: dopuščajo 'tako formulacijo splošne zna-oneŽa polpreteklega življenjskega sti-’ *y Sa m i imenujemo fatalizem, kot spo-j- drugega zopet prebujajočega .se živ-eža načina, ki bi ga v nasprotju s prvim ogli imenovati o p t imis t i č n i a kt iv i- * e m. n tia! izem : Gre za življenjski način Preganjanje v Nemčiji Kot vsako leto, je (tudi zadnje leto dan pred božičem kardinalski kolegij izrazil »v. očetu voščila za božič in novo leto. V odgovoru je sv. oče rekel: Treba je ugotoviti eno dejstvo, veliko in geografsko zelo obsežno in tudi zelo boleče v pravem pomenu besede: to je bolestno in zelo mučno dejstvo verskega .preganjanja v Nemčiji: hočemo namreč dati stvarem pravo ime, da ne bo veljal o nas stari zgodor vinski r.ek: »prava imena stvarem smo zapravili«; Ne, nismo zgubili pravih imen, hočemo dati stvarem pravo ime: V Nemčiji je pravo vensko preganjanje. Že dolgo časa se pravi in se vzbuja vera, da ni preganjanja; vemo pa, da je in da je hudo; da redkokdaj je bilo kako preganjanje tako hudo, grozeče, mučno, žalostno v svojih najglobljih učinkih. Je to preganjanje, -piti kat terem ne manjkajo ne nasilje, ne grožnje, ne pnertksane aviijtednosti in potvorbe. Sv. oče je zato *tako poudarjal to dejstvo, da nihče ne bo mislil, da je On, Namestnik Kristusov, ko govori o težkih stvareh, ki zadevajo tako blizu Njegovo odgovornost, manj dobro poučen, aji da bi mogel zamenjati eno stvar z drugo. Nadalje je ugotovil sv. oče n a. č e 1 n o ^tališče glede Nemčije. Saj vendar ;vsi /vedo, da je papež velik prijatelj ,Nemčije; saj ,le maloka-tero deželo tako pozna kot Nemčijo, posebno glede njene visoke znanosti; saj je vendar občudoval toliko njenih učenjakov, njenih knjižnic, zavodov in velikih mest. Tembolj obžalo- vanja vredno je. kar se tam greši proti resnici; n? toliko igle.de Njegov,e lastne osebe, ampak glede katoliške hierarhije, vere in Cerkye. Trdi se, da katoliška vera *u yeč katoliška, ampak politična in pod to pretvezo se vrši pirpgajajanie, kot bi bjŠfi, fa&m pa braniku sy,ojih pravic proti §epjtyi> T,o^a to je is,t^ ob-toižb.a, kajkpr ^o jp dyj,gnili pred Platom protj Kristusu, č,eš 4? dd* politik?. da hi^sa, da hoče postati krajj in da je $pvražnik Celarja .... Gospod je y svpji bp^ji umerjenosti odgovoril: AJoje kraJij,eatyo ni ,pd tega sveta... sifisr >i ni,pj i %die prijali za qarp#je... Tako sme govoriti tudi sv. oče: papež ne dela politike, ampak izpričuje resnico, za katero pa je svetu manj mar kot za katero k#U drugo stvar. Pred vsem svetom hoče slovesno protestirati proti krivi obdolžit/vi: »Mi ne delamo politike...'Noben izmed naših sinov, ki se najdejo po vsem svetu, ne verjame, da delamo politiko: saj vsi vidijo in ugotavljajo, da delamo za vero in za nič drugega. Če pravi sv. oče, da mora državljan (tudi svoje državljansko 'življenje uravnati po božji zapovedi, je (to politika ali religija? Mi hočemo, da tudi v državljanskem .in družbenem življenju obveljajo pravice Boga in duš: in samo za to,smo vedno skrbeli. Če.kdo kaj drugega trdi (o Nas), govori proti resnici. Prav to boli sv. očeta, da vstoliki meri po krivem obrekujejo toliko škofov, kardinalov, duhovnikov in vernikov, da človeka, ki je izgubil prvino, ki ga odmejuje od ostalega zgolj biološko-instinktivnega stvarstva in ga opredeljuje v osebnost po podobi Boga Stvarnika. Človek in po njem narodi so izgubili voljo, prosto stvariteljsko voljo, ki jo je Bog z dušo vdahnil v človeka, da z njo premaga naravo, v katero je postavljen, da postane njen vladar. JD,p timi stični aktivizem: Proti temu plašljivemu, nemočnemu, usodi se predajajočemu degeneriranemu tipu človeka polpreteklosti moderni čas kriči po človeku-heroju, človeku volje, po človeku, ki hoče po božjih postavah in tpo pametis svojo prosto, nevezano voljo vladati naravo, sebe in človeške .združbe. Je krik po človeku, ki se bo drznil vsakega in vse probleme, ki so moderni družbi zastavili ravno pot, podvreči neizprosni, in zmagoviti oblasti — katoliškega hotenja. Postavimo tudi mi pred vhod leta 1938, to veliko idejo: Vzgojimo r svojemu narodu in državi, takih ljudi,r ki so drugod .svoje osebno in občestveno življenje svojih narodov in .držav ie naravnali v.tok, ki ga oblikuje p.r.o sta v ol ja moč -n ih k r š č an s.k ih .osebnosti. Na mesto, človeka, ki ga premetujejo po ča- su in žiyljepjskem prpstpru.razpiere, postavimo človeka, kitbo razmere — |i£ t v a r j ji 1 i Proti liberalistično-marksističnemu fatalizmu mora tudi v nas jn,pri nas zmagati krščanski aktivizem- Zastonj se trudijo Dva dogodka, katerih važnost .je prav tako težko zanikati, kakor-tudi ugotoviti in predvideti vse številne posledice, smo doživeli v zadnjem času. Italija je ; izstopila iz /Zveze narodov in Japonska je navalila na1 Kitajsko. Temelj miru je izginil iz'Evrope — vojna grozota se je pojavila v 'Aziji. Zveza narodov, delo Wilsona, predsednika Združenih držav, katero je on mogoče* vse preveč oboževal, je odpovedala. Papež je pohvalil, njeno ystanovitev, kar ji je dalo jnpral-no silo, vpliv modrosti in^pravice, ki sozmpž-ne zlomiti egoizem ijn psebpo ambicijo. Toda njegovo sodelovanje sap odklonili. Ta ystanova je ostaja ®golj človeško del,o brez ysa_ke Ipoije ppdlage, poleg tega pa še Iprez sile. Njen.ugled je kaj kmalu otemnel, .a to, kar je še 9stalo, je izginilo sedaj- zlorabljajo vepo v politične namene, kar je najs^abšim, k^r jnprf priti človeku nfi um,, ko pa vendar ti duhovniki in verniki sa-®M> Mijo izpolnjevali jtf|s zapovedi, kpt dobri kristjani in obenem kot dojhri državljani, Jd se čutijo za svoje državljanske dolžnosti odgovorne tudi pred Bogom. Zato pravi sv. oče, da njegov protest (proti tej obdolžitvi) ne more biti bolj jasen in bolj izrazit pred vsem svetom kot je: »Mi deikiflio /a vero, ne delamo politike, vsi to vejdp, jfd fyt>4ejo '$$$£, ■« Naij bp onim škoifom, duho.vniko>m in vernikom. ,ki toliko trpijo zaradi tega obrekovanja, ki še poveča vse c|mge njihove nadloge preganjanja, naj bo torej njim v tolaibo zavest, da je papež ž njimi, da pozna njihovo bol in da trpi ž njimi in da je njegovo najhuje trpljenje to, da Jih vidi tako preganjane in obrekovane. Kaj nam preostaja? To, kar hvala Bogu še vedno ostane: oči in srce, dušo in misli dvignimo k Bogu, da bi nam prišel na pomoč ... Mvfopčenio moliti .vztrajno za vse,,tudi^ one, tki nas .pregapjajp ip jk;i n#s p^g^j^jp "ia t^kp ^tv^r ,(yeirQ), .ki je ,nam t^ljo dr^ga, f(a bi ,biU srečki, če bi .m^||i d^ti .tudi ^nrljeme zanjp...« Besede vredne velikega nadpastirja duš, v^e.dne Namestnika Jezusa Kristjusa. mF ■Francija in Anglija .5ta pstaji prijateljici slabotnim deželam in sovjetski Rusiji, ki pia j.e bolj nevaren zaveznik kot pa sam sovražnik. Če na kratko ,#n,a}izirftmo, pre^elfJost Zveze narodov, lahko ugotovimo, da mnogokrat ni dosegla, kar bi od nje pričakovali. Za .dobro ni razpolagala z nikakršno močjo in to v svetu, kjer; je ibjja .sila spoštovana. Njen. neuspeh jeibil zapisan že v. sami ustanovitvi,-JCer .se; je večina njenih članic hotela i Le z njo . okoristiti, je jasno, da je začela, propadati. ;Tako je i bilo z Anglijo.proti [Italiji za. časa zavzetja Aij.esi-nije. Anglija je {dosegla od Zveze,narodov glasovanje o sankcijah, ki so nadlegovale >Italijo, todia ji.niso preprečile njenega uspeha, ampak jo le razdražile :in vrgle v .naročje Nemčije. Fracija se je pridružila tej politiki, čemur sledi nevaren.položaj, v katerem se nahajamo še danes. Zveza narodov je bila ustvarjena sredi največjega navdušenja in sladkiK obljub. Morala bi realizirati splošen in stalen mir, toda silno je bil svet razočaran. Misleč organizirati mir, je pripravila vojno in velikansko poslopje pri vratih Ženeve je prav tako malo moglo preprečiti vojno kakor babilonski stolp pregnati Boga iz nebes, Sličice Iz ..rala11 Japonska in katolicizem vv GEORG A. DREW piše o življenju v SSSR. Beda v Moskvi: V glavnem mestu Sovjetije je danes po poročilu ameriškega podpolkovnika Georga A. Drewa (naslednji podatki so posneti iz njegovega članka o vtisih, ki jih je dobil v Rusiji) le še približno šest trgovin, ki ustrezajo svojemu namenu. Trgovine z življenjskimi potrebščinami imajo sicer okusno izdelane izložbe, polne zabojev in škatel, ki so pa žal prazne. V nekaterih izložbah visijo celo krače, klobase, slanina, a žal so te dobrote le iz pobarvanega lesa, Zaradi malega števila trgovin je navijanje cen neznosno, tako da si izučena delavka s svojo mesečno plačo, ki znaša 200 rubljev, ne more niti par čevljev kupiti, ker stanejo 260 rubljev. Tudi delavec kovinske industrije, ki je za ruske razmere zelo dobro plačan — dobi namreč 300 rubljev mesečno —, si ne more s svojim mesečnim zaslužkom kupiti niti ene obleke, ker stane najslabša okrog 800 rubljev. Vsako jutro je Drew doživljal pri zajtrku, da so ga skozi vrtno ograjo, ki je ločila kavarniški vrt od ceste, prosjačili za kruh. Videl je vsako jutro mnogoštevilne može in žene, ki so z lakoto v očeh opazovali njegov, sicer skromno pripravljeni zajtrk. Prisilno delo: Kak obseg zavzema prisilno delo v Rusiji, spoznamo iz dejstva, da je pri gradnji kanala Moskva—Volga delalo 500.000 delavcev prisilno. To dalo Drew opisuje takole: Delali so za žično ograjo, ki je bila visoka petnajst čevljev, na vsakem oglu so stale straže s strojnicami, da že na prvi pogled preprečijo vsak poizkus bega. Kmalu bodo isti možje morali opraviti še večje delo v slavo ruskega proletariata, namreč prekop Volga—Don. Položaj kmetov: O položaju ruskega kmeta piše Drew: Vasi kažejo vse enako žalostno sliko. Cest sploh ni. Za promet služijo slabi kolovozi. Nepabeljene lesene koče so bile že pred leti zgrajene. Večina kmetov hodi bosa in njih obleka je podobna cunjam. Obrazi mnogoštevilnih kmetov kažejo jasne sledove lakote. Videl sem, pravi Drew, črnce južne Afrike, Eskime na skrajnem severu, Indijance visoko v gorah. O vseh teh pravimo, da se nahajajo v žalostnem položaju, a sedaj vem, da je njihov položaj rožnat v primeri s položajem kmetov v vzhodni Borba proti veri in družini: O tem poroča pisatelj Drew: Izmed vseh komunističnih poskusov je gotovo najstrašnejši oni, ki hoče z organizirano propagando uničiti vsako moralo v celem ruskem narodu. Večina Rusov, ki so mlajši od 25 let, še nikoli ni bila v cerkvi. Vprašal sem mlade Ruse ali še vera v Rusiji obstoja. In ti so mi odgovarjali, da še nikoli niso bili v cerkvi. Njim je materializem edini bog. Zakon jim ni zakrament, družinsko življenje ne v časti. Res da je sedaj ločitev nekoliko otežkočena, tako se mora za prvo ločitev plačati 50 rubljev, za drugo 150 rubljev, za tretjo pa 300 rubljev. To pa je zgolj zaradi vojaških, ne pa moralnih ozirov. Končno govori Drew o terorju GPU in pravi, da jih v Rusiji dnevno več pobijejo kot v vseh drugih evropskih mestih skupaj. Ubiti ležijo večkrat kar ma cesti. V vrsto onih, ki so spoznali kakšen je sovjetski »delavski raj« se uvršča tudi ameriški polkovnik Drew. Vedno več je teh prič sovjetskega »delavskega raja«. Tragično je, da imenujemo Japonsko »deželo sonca«, ko pa kljub temu ne pozna prave Luči. Njen oesar je sicer sin sončnega boga; sonce je podlaga njihovemu verskemu kultu in vsako mesto ima za grb žareče sonce. Toda Luč luči, Sonce pravice, Kristus, življenjski viri evangelijev, moč krščanskih zakramentov veliki večini Japoncev, sinov »dežele sonoa« ni znana. To nasprotje je našlo svoj plastični izraz v molitvi, ki je polna poezije; »O, Marija, zvezda jutranja! Ti si nekoč naznanjala svetu bližnji prihod Sonca Resnice in Pravice. Daj, posveti tudi japonskemu narodu. Prepodi temo duha in daj, da bodo kmalu spoznali pravo Luč — Jezusa Kristusa — in ga ljubili. Amen.« * <• * * Na Japonskem je že nekoč cvetelo krščanstvo. Toda to pomlad so uničili z ognjem in udušili v krvi. Danes pa stoje misijoni za Japonsko zopet v osredju katoliških interesov. Vendar kljub temu predstavljajo katoličani na Japonskem neupoštevano malenkost. Na malem in ozkem otoku živi 70.000.000 ljudi. Letno je 960.000 rojstev. V tej mnogoštevilni ljudski množici živi le 109.000 katoličanov kot begoten val na širokem morju. Dobro izobraženega misijonskega osobja ne manjka, manjka le uspehov. Z nadčloveškimi napori in potrpljenjem se razširja Kristusov nauk, ki naleti navadno na žilav odpor skepticizma in indiferentizma. Ali naj zaradi tega nad Japonsko obupamo? Nikdar! Kolikor bolj je to zelo inteligentno ljudstvo samo na sebi v zmoti, toliko višje smemo mi postaviti svoja pričakovanja* Japonski je Rim bolj potreben, kot Rimu Japonska. Japonska narodova duša še vedno išče pravo vsebino. Japonec se sicer zelo rad igra z orožjem, toda v globini svojega sroa je strasten časti« lec lepote. Zato je nujno, da bo prej ali slej prišel v območje neprimerljivi Lepoti, ki je v naši veri. - ;(> Moč in napredek Japonske stoji in pade z avtoriteto; zato Japonska ne bo mogla v svojem trdovratnem boju z boljševiki pustiti trajno vnemar katoliško Cerkev, ki daje pravo trdnost vsaki pravi avtoriteti. V času 1932 do 1937 se je povečalo celo« kupno prebivalstvo za 7 %; a v istem času je naraslo število katoličanov za 14%. Letno se jih da krstiti okrog 3000, Pri tem maramo upoštevati, da široke plasti naroda za katolicizem Še ne vedo. Nasprotno pa med izobraženci sad za sadom pada v naročje katoliške Cerkve: dijaki, pro« fesorji, žene in hčere visokih, da najvišjih uradnikov; n. pr. hčerka umorjenega ministrskega predsednika Hagasahija. Predsodek proti katoliškemu kleru in re-dovništvu vse bolj izginja. Kajti poleg 280 evropskih duhovnikov deluje 100 japonskih. Poleg 110 evropskih misijonskih bratov približno 112 domačih redovniških bratov. Med 914 katoliškimi sestrami je že 470 Japonk. Domači trapistovski samostan in na novo ustanovljeni benediktinski vzbujata zaupanje in pripravljenost jima pomagati. Japonsko dijaštvo deluje v Vmcendjevih konferencah. Katoliški dijak zapušča mračne razrede in gre, da bi pomagal svojemu narodu, prosit v palače bogatinov miloščine za svoje revnejše tovariše. * Vedno pa imajo žene pomembno vlogo pri pokristjanjenju narodov. Tudi japonska žena hoče biti zvesta tej tradiciji. Leta 1930. so ustanovili zvezo žen: »Nippon Shimai Kai«. Pet tisoč Japonk, katoličank in pogank se je združilo v japonsko-marijansko orientirano ligo. Lilija in zvezda je njih znak in simbol njih težnje: po nravnostni čistosti in po zna-čajnostni kreposti služiti bodočnosti Japonske. Smer tega gibanja razločno kaže poročilo o posvečenju ene skupine tega združenja. Dvajset mladenk je položilo v roke apostolskega delegata msgr. Marella zaobljubo, da bodo delale za Japonsko in za Kitajsko. V svojih pisanih oblekah, z belim pajčolanom čez črne lase so stale pred zastopnikom sv. Očeta. Msgr., Marella je poklical vsako po imenu in vsaka je odgovorila: »Glej, jaz sem služabnica Gospodova.« Nato so ognjevito govorile svojo zaobljubo: »Ponižno služiti Kristusu in njegovi Cerkvi in s samozatajevanjem pomagati graditi božje kraljestvo v dragi in ljubljeni japonski domovini.« Za konec so molile: »Prečastiti Oče, daj nam Luč — Jezusa Kristusa. Prižgi za nas to sveto Luč. Me je bomo vesele ponesle med naše brate in sestre, v naše rodbine, v velika mesta in v zadnjo vasico, popolnoma do mej naše domovine. Me bomo Kristusa, Luč sveta ponesle otrokom, bolnikom v njih osamljene sobe, v koče proletarcev in v palače milijonarjev, ponesle bomo Kristusa k zibelkam in k posteljam umirajočih!« »O, daj nam. prečastiti Oče, Luč Jezusa Kristusa.« Visoki prelat je vžgal pri »večni Luči« pred tabernakljem svečo in jo dal pred seboj klečeči z besedami: »Tvojo luč, o Gospod, hočem prižgati v srcu človeštva!« Za-obljubljenke pa so odgovarjale: »Glej, jaz sem vedno služabnica Gospoda!« In tako so prišle vse in vse so dobile luč in naročilo. In vedno bolj svetlo je bilo v lepi kapeli. Vse nosilke luči v belem pajčolanu z gorečo svečo v tresoči roki. Bilo je kot naznanilo prihodnjih boljših časov. Lastninska pravica Ko smo že razmislili o človekovih naravnih pravicah, ki izvirajo iz osebnostne in družne plati njegove narave, si oglejmo še človekovo naravno pravico do stvarne lastnine, ki je v tem, da sme posameznik z neko stvarjo popolnoma svobodno razpolagati v mejah, ki jih dopušča nravni in bolj določeno predpisuje z njim v skladu pozitivni državni zakon. Napačna pojmovanja. Priznanje oziroma nepriznanje pravice do zasebne lastnine nastopa kot ena izmed lo-čilnic med nazori o ureditvi družbe. Kakor proglašajo pravico do zasebne lastnine eni — pristaši gospodarskega liberalizma — vsaj v teoriji in kolikor pač morejo tudi v dejanskem življenju za absolutno, nedotakljivo in prosto kakršne koli obveznosti, tako jo drugi — pristaši socializma do skrajnosti boljševizma in anarhizma — zavračajo vsaj kolikor zadeva lastnino na naravnih in proizvedenih proizvajalnih sredstvih (zemlja, stroji) m jo predstavljajo za vzrok vsega zla v družbi. Oboji pa se za nenaravne skrajnosti bore, ki reda v družbo prinesti ne morejo. Človek ima naravno pravico do zasebne lastnine. Ugotovili smo že, da je človek oseba, da torej ne more biti nikomur sredstvo, da ne more biti stvar. Pač pa je vse drugo stvarstvo človeku izročeno, da ga upravlja in uporablja kot sredstvo za dosego svojega namena. Zato lahko človek uporablja svobodno vsa ta sredstva, mora jih pa uporabljati v skladu s svojim končnim namenom in ne sme pri tem kršiti pravic drugih. Leon XIII. piše v okrožnici Re-rum novarum, da je tposedovanje stoari v zasebni lasti pravica, ki je človeku dana po naravi. (R. n. 8.)... ker je samo to živo bitje (namreč: človek) oblagodarjeno z razumom. moramo človeku prisoditi ne samo rabo dobrin, ki je skupna vsem živim bitjem, ampak stalno in trdno pravico do posesti ne samo tistih dobrin, ki se z rabo uničijo, ampak tudi onih, ki po rabi ostanejo. Še bolj jasno pa postane to, če glob je pogledamo o naravo ljudi samih. Človek ... sam sebe previdno vodi z lastno razsodnostjo, zaradi tega je v njegovi oblasti, da si izbere one stoari, ki jih smatra za najbolj primerne, da mu bodo v pomoč ne samo sedaj, ampak tudi v bodoče. Iz tega sledi, da mora imeti človek oblast ne samo do zemeljskih pridelkov, ampak do zemlje same, ker vidi, da mu zemeljski plod daje to, kar mu bo potrebno o bodočnosti. Potrebe vsakega človeka se namreč vedno povračajo, tako da jutri znova stavijo nove zahteve, če jih danes zadovolji.« — (R. n. 10. 11. 12.) Razen tega, da mora posameznik skrbeti za svoj telesni obstoj, kar more najboljše doseči, če ima primerno množino zasebne lastnine, ima posameznik tudi naravno pravico, da ustanovi družino. Da pa more poskrbeti tudi za druge člane družine, predvsem za otroke, kar je njegova dolžnost, mora imeti tudi pravico, da si pridobi razne stvari v trajno last, I.eon XIII. zopet pravi: »Ker smo torej dokazali, da je posameznim osebam po naravi dana lastninska pravica, moramo to prenesti na človeka, o kolikor je glava družine, in sicer je ta pravica toliko trdnejša, kolikor človeška oseba v družabnem življenju veliko več obsega. Najsvetejši naravni zakon je, da skrbi družinski oče za življenje in vso vzgojo svojih otrok. . In narava sama ga navaja k temu, da hoče svojim otrokom pridobiti in pripraviti, s čemer bi se mogli v negotovem poteku življenja dostojno varovati pred nezgodo. Tega pa na noben drug način ne more doseči, razen če je lastnik plodovitega imetja, ki ga more otrokom zapustiti kot dediščino.« (R. n. 2A) Dejansko tudi vidimo; da temelji vsa kultura in napredek človeštva na zasebni lastnini, ki se ne omejuje samo na užitne, ampak obsega tudi pridobitne dobrine. Zasebna lastnina ne nasprotuje božji volji. Nekaterim se zdi, da morejo proti zasebni lastnini uveljaviti oni odstavek sv. pisma, kjer Bog izroča vso zemljo Adamu in Evi kot zastopnikoma celega človeškega rodu. Glede tega navideznega nasprotja ugotavlja Leon XIII.: ■tče je Bog zemljo izročil vesoljnemu človeškemu rodu v rabo in uživanje, to seveda nikakor ne more nasprotovati zasebni lastnini. Bog je namreč dal človeškemu rodu zemljo o občno korist, ne kakor da bi hotel, naj vsi skupno nad njo gospodarijo, ampak zato, ker ni nikomur določil nobenega njenega dela o last. Določitev zasebne lasti je prepustil človeški delavnosti in uredbam narodov.«: (R. n. 19.) Pravica do zasebne lastnine ne koristi samo kapitalistom. Nekateri zopet trdijo, da je. prav načelo zasebne lastnine krivo na eni strani neizmer-nega kopičenja bogastva in dobrin v rokah m a' loštevilnih kapitalistov, in na drugi strani pa še bolj neznosnega obubožanja številnih delovnih množic. Brez ozira na to, da je taka trditev preveč splošna, moramo poudariti, da d or sledno izvajano načelo zasebne lastnine praV ovira obubožanje množic, ker daje vsakem® človeku pravico do zasebne lastnine. Nikjer namreč ni razloga in ključa, po katerem o bi imeli pravico do zasebne lastnine le e*d> drugi pa bi bili od nje izključeni. (Dalje prihodnjič.) Društvo »Dom visokošolk« javlja visokošol' kam, da so v »Domu« prosta tri mesta stanovanje s celotno oskrbo. Informacije 99 dobe v »Domu visokošolk«, Ljubljana, G*** dišče 14-1. 13. januar ja 1938 51 »STR \ŽA V VIHARJU. Trocki obtožuje Državni udar v Braziliji V svojih »Bulletin de l Opposition« je decembra 1937 jLeon Trocki podal zopet nekaj povili odkritij. Uvodnik nosi naslov: »Čas je že, a pristanemo na mednarodno borbo proti sta-•mizmn«, Skupščina GPU v Parizu. Plenarna seja izvršilnega odbora Komin-,rne sc je sestala, kakor pravi Trocki, zadnjič 21. aprila 1937 v Parizu. Prisostvovale so delegacije vseh 17 sekcij. Seje so bile tajne Ul svetovni tisk ni dobil v poročilo ničesar drugega kakor kratek stavek, da je vse delo posvečeno mednarodni borbi proti trockizmu. . ePr&v niso sicer drugega objavili, vemo, da j* bil to mednarodni kongres za agente GPU, 1 naj pripravijo borbo proti vsem nasprotni-: 0m stalinizma med delavstvom. Mirovne organizacije in prijatelji Rusije. Ljudem je treiba odpreti oči, saj ne morejo *ami jasno videti, ko pa jih naravnost poplav* lajo s propagando nešteti filozofi, moralisti, ®steti, slikarji, prijatelji miru in mnogi drtlgi, zatrjujejo, da branijo Rusijo, branijo pa v pesnici le Kremelj in Stalina, za kar so prav k°gato nagrajeni z zlatom iz Moskve. V odločnih trenutkih še nikoli niso imeli resnega Nasprotnika in kako tudi, saj je to Stalinova "lika s svojimi agenti. V drugem delu istega usta pravi: Omenimo še, da so ustanovili tako ln*enovani levičarski inteligenti, ki simpatizi-*alo s Stalinom, društvo, ki se imenuje »Prija-e‘ji Rusije«. Ti so vseokrog obdani od agensov GPU; nekateri so plačanci Moskve, drugi Pa prostovoljci. Liga za človeške pravice Moskve. orodje v rokah ■ :.že dalj časa je tisk opozarjal, da nekateri Jani te lige odstopajo. Challaye, ki je tudi odstopil, je izjavil: »Večina glavnega odbora je v ®'užbi Moskve«. Socialisti zapustili SSSR. V februarju 1. 1934 je 600 avstrijskih socia-‘*stov, članov »Sohutzbunda« šlo v Rusijo, kjer jih z odprtimi rokami sprejeli. Ti ljudje, ** so šlii polni navdušenja v Sovjetijo, danes j*r°sijo, da bi smeli nazaj. Raje hočejo prestati ^en, ki jih čaka, samo da se rešijo sovjet-*kega »Taja«. Po poročilu »Catholic Directory for 1938« j®*ajo katoličani v Angliji in Walesu 5482 du-_ °vnikov (3574 svetnih in 1908 redovnikov), 465 cerkev in kapel, krstili so v 1. 1937 65 ls°č 809 otrok in poročili 27.360 novoporo-°cev. Imajo 1431 osnovnih šol, ki jih obi&ku-® 390,371 otrok in pa 537 višjih šol (sekun-^atine šole), ki jih obiskuje 58.580 učencev, šte-ll(> vseh katoličanov cenijo na 2,361.804 duš. Junaiki Jose. . La Reinosa v Španiji se je otresla oblasti e£ih nasilnikov. Dokler so imele še podivja-e tolpe oblast, so v prvih dneh vojne ubili Pnika, drugega duhovnika Joseja Ajo pa so vendar so ga pozneje izpustili. Zaradi k tre{£a nadzorstva pa ni mogel opravljati du-°vni§ke službe. Cerkev so oskrunili in za-*< vernike, ki so hoteli sprejeti zakramente, , 80 brez sodbe streljali. Med drugimi so ot * L duhovnega brata, ki je imel več je Sirote so našle zatočišče pri stricu. Ko Sy ™°ynik zvedel, da bi radi verniki sprejeli *ti TaiU0' ^er so neprestano v nevarno-j ' a '2žube svoje življenje, j« nagovoril svo-pQ.^.ne^aka Josčja, da je začel nositi sv. po-isk 10° umirai°lčiln- Kljub vsem strogim preda ^Vam *?a ces^ah ®e mu je vedno posrečilo, (j-J® svoi° nalogo izvedel. Na ta način je v ta. 1- gf°2e Pripomogel v več kot 1500 prirne-Imdem do sv. obhajila. Mnogo katoliških in komunističnih listov je pisalo, da je položaj v Braziliji pred volitvami izredno težak. Volitve se bodo vršile leta 1938. V zvezi s tem piše komunistična L Humanitč takole: »V masah vre ... položaj je zelo težak.« »Hitler in Vargas pripravljata v Braziliji 'ubijanje ata veliko.« S tem komunisti odgovornost za eventualne nemire mečejo na druge. Isto je bilo njihovo ravnanje glede Španije. »La Correspondance Internationale« se je kot glasilo kominterne že mnogo bavila z Brazilijo. Kominterna zahteva, da se formira antifašistična agitacija, da se podpre Ljudska fronta, ki bo izposlovala osvoboditev Calosa Pre-stesa, komunističnega vodje in člana kominterne in katera bi izposlovala najširšo demokratsko svobodo, Ker so bile do tedaj dovoljene v Braziliji vse stranke razen komunistične, lahko iz tega razberemo, da se »najširša demokratska svoboda« nanaša na komunistično stranko in komunizem. Iz mednarodnega tiska jasno razvidimo, da komunisti računajo, da bo Brazilija njihova prva trdnjava v Južni Ameriki. Kominterna se strašno obrega v brazi-ljanske integralce, ki so znani pod imenom »zelene srajce« in ki. jih vodi Plinio Sagaldo in ki so se organizirali leta 1933. Komunistično mednarodno časopisje trdi, da je ta pokret odvisen od Hitlerja, toda ne navaja za to dokazov. Komunisti v svoji agitaciji računajo na tisoče emigrantov, s katerimi je prišel v Brazilijo kapital, katerega produkt je bil maloštevilni, toda zelo nemirni proletariat. To je izzvalo v Braziliji borbo proti tujemu zlasti anglosaškemu kapitalu. Pripravljali so prevrat. List »Lettres de Rome« objavlja tudi točne podatke o pripravljenem komunističnem udaru v Rio de Janeiro tega leta. Nekaj podatkov iz tega programa: Najprej pravijo, da se ne smejo ponoviti napake iz 1. 1935. Tedaj se je pričel pokret v vojski. Sedaj je treba najpreje vzburkati maso. Treba je nadalje pokazati, da je integra-lizem kat. Cerkvi škodljiv in da jo bo, ko dobi oblast, preganjal. Opozoriti je treba duhovščino,^ da se Plinio Sagaldo ni nikdar izraizil v korist Cerkve, čeprav često govori o svojem krščanstvu. (Dejstvo pa je, da je Plinio Sagaldo goreč kristjan in praktični katolik.) Treba je za isto kampanjo zainteresirati tudi masonerijo, toda le posredno, ker bi s tem dali integralcem v roke strahovito orožje, ker katoličani z njimi ne marajo paktirati. V masah je treba pripraviti »reflekse disciplinirane solidarnosti« v primeru upora. »Odbori za požare« morajo s kombinirano in dirigirano tehniko izzvati požare, da se ustvari zmešnjava. V bogatih delih mesta je treba maso naščuvati na ropanje in nasilja. Ta posel pa mora biti usmerjen v seksualnem pravcu, da bi se dala masa lažje zavesti. Zanimivo je, da so vsa ta navodila jako slična onim dokumentom o pripravi komunistične revolucije v Španiji, o katerih govore španski škofje v svojem skupnem pismu. »Lettres de Rome« končava svoj članek koč: nobeden ne bi mogel brati vsega tega, ne da bi se oh tem spomnil besedi sv. očeta v »divini Redemptoris«: »Nobeden človek, nobeden državnik, ki si je v svesti svoje odgovornosti, ne bi mogel, ne da bi zadrhtel od groze pomisliti na to, da bi se španski dogodki mogli jutri ponoviti v drugih kulturnih državah. Tak je bil politični položaj v Braziliji pred državnim udarom Vargasa. Republika Brazilija ima sedaj že tretjo ustavo. Prva iz 1. 1891. je bila prežeta z laici-stičnim duhom in je dajala vso oblast predsedniku v roke. Pri drugi ustavi iz 1. 1934. so mnogo sodelovali tudi katoličani in so dosegli, da je dobila Cerkev za svojo versko in socialno poslanstvo potrebno svobodo. Glavni nosilec državne oblasti pa je postal kongres. Vpliv katoličanov v novi ustavi z dne 10. novembra t. 1. je tudi znaten in so dosegli, da so bila glavna določila o razmerju med državo in Cerkvijo vanjo sprejeta. Predsednik Vargas je pred nedavnim izjavil, da je njegov glavni namen, da zabrani vsem skrajnim socialnim in političnim ideologijam — predvsem komunizmu — da bi zanesle v državo državljansko vojno. Čeprav Vargas ni katoličan, je nekaj dni po razglasitvi ustave — skoraj bi rekli demonstrativno — sprejel z velikimi slovesnostmi kardinala Lema da Silveird Cintra iz Ria de Janeira in pa papeževega nuncija Masella Benedetta. Novo ustavo naj po Vargasovi izjavi potrdi ljudstvo z glasovanjem, ki bo verjetno izpadlo v prid nove ustave. Težišče državne oblasti po novi ustavi je v rokah predsednika, ki ga volijo za šest let. Za šole določa ustava obvezen krščanski nauk, obvezno službo božjo za vojsko, mornarico in letalstvo kakor tudi za državne bolnišnice in sirotišnice. Razveze zakonov državni zakoni ne bodo sankcionirali. Družina, ki temelji na nerazvezljivem zakonu, je pod zaščito države. Vzgoja pripada staršem in državi, vendar pa država ne bo ovirala zasebnega šolstva. Ustava dovoljuje svobodno združevanje, ki pa ne velja za tajne družbe (n. pr. framazone). Sicer pa prevladuje v ustavi federalni in demokratski značaj. Vsekakor sta nova ustava in Vargasov udar odločen nastop proti komunizmu, ki je že sanjal, da mu bo Južna Amerika padla kot zrelo jabolko v naročje. Kat. univerza v Pekingu Kljub vojni med Kitajsko in Japonsko katoliška univerza v Pekingu redno deluje. Vpisanih je 583 slušateljev. Je tako po številu slušateljev največja univerza v severni Kitajski. Največje število slušateljev je imela v študijskem letu 1936-37, ko je bilo vpisanih 810 slušateljev, a novincev za polaganje sprejemnega izpita se je prijavilo 1050 (za sprejem je namreč potreben poleg zrelostnega spričevala tudi sprejemni izpit). Da je število slušateljev v letošnjem letu padlo , je posledica vojne, ki divja na Daljnem vtzhodiu, saj je med 10.000 akademikov v Pekingu moglo nadaljevati študije le 1000. Univerza obsega tri fakultete, in sicer »Li-beral Arts« (kitajska in svetovna filozofija, zgodovina in sociologija), fakulteto za naravne znanosti in filozofijo. Predava na univerzi 37 profesorjev, 64 lektorjev in 12 asistentov. Do-sedaj je absolviralo univerzo 524 slušateljev. Od iteh jih nadaljuje študije v Evropi in Ameriki ,14. Poleg svojih Študijev pa akademiki skrbe tudi za lajšanje socialne bede v Pekingu. Tako vzdržujejo sami skupno s profesorji kuhinjo, kijer prehranjujejo 600 oseb. Šola v Mehiki. Mehiški predsednik Cardenas je izdal novo uredbo, po kateri ibodo mogle poučevati v šolah le osebe, ki so na posebnem seznamu in so se obvezale, da bodo poučevale v smislu § 3 mehiške ustave. Ta člen ustave namreč zahteva, da poučujejo otroke v socialističnem in protiverskem duhu. Prosvetni minister je izdal poseben učni načrt, kako naj bi se revolucionarne ideje širile preko šol med ljudstvo. Da bo to lažje, .bodo izvedli posebne tečaje za žene in za otroke. Načrt hoče izvesti tudi s silo, če ne bo šlo zlepa. Proti takemu nasilnemu izvajanju načrta so se pritožili celo učitelji na državnih šolah v pokrajini More- iveri Katoliška karitativna zveza v Nemčiji je po poročilu lista »Catholic Herald« utrpela v preteklem letu velike izgube. Marala je opustiti 6 sanatorijev, 2 bolnišnici, 4 zdravilišča in okrevališča, 2 otroških zavetišč, 8 otroških vrtcev, 6 sirotišnic, 6 poboljševalnic, 1 šolo, 3 dijaška zavetišča, 2 vajeniška domova in 3 gospodinjske šole. Novi kardinal, vestminstrski nadškof msgr. Hinsley je v Londonu govoril 130 tim katoliškim pisateljem in časnikarjem. Med drugim je .dejal: »Tisk je danes kot velika prižnica in v mnogih primerih je njegov vpliv še večji«. Poudaril je predvsem potrebo, da morajo vsi, ki po tisku vplivajo na druge, skrbeti za zbranost in poglobitev lastnega duhovnega življenja. V Italiji so izvedli katoličani veliko akcijo, da bi odpravili kletev. Na Madžarskem izdajajo katoličani okrog 130 listov. Med njimi je 13 dnevnikov, 33 tednikov in 49 mesečnikov. Povprečna naklada vseh tednikov je 251.000 izvodov, vseh mesečnikov pa 250.000 izvodov. Povprečna dnevna naklada katoliškega tiska glavnega mesta pa je 190.000 izvodov. Od julija 1936 do julija 1937 je prestopilo v katoliško vero v Angliji večinoma iz prote-stantovskih sekt 10.617 oseb. Mehiške oblasti so dovolile nadškofu iz Moulie Ruizu y Floresu in škofu iz Krekutle Manriquezu, ki sta živela v izgnanstvu v Texa-su, da se vrneta v svoji škofiji. Afganistan, ki šteje okrog 5 milijonov prebivalcev, je ibil do pred nedavnim brez katoliškega duhovnika. Šele pred kratkim je prišel eden na italijansko poslaništvo, ki pa sme delovati le med osebjem poslaništva. Francoski tiskarji, knjigovezi in »nlnžntlrf so izdali na čast svojemu zavetniku sv. Janezu Evangelistu bogato ilustrirano knjigo o njegovem življenju. Sodelovali so pesniki, pisatelji in časnikarji, uvod pa je napisal pariški nadškof in kardinal Verdier. Občinski svet francoskega mesta Lanjue- doc je sklenil, da počasti spomin 4600 v svetovni vojni padlih duhovnikov s spomenikom. .*> Prosili vlado, naj izda dovoljenje, da smejo za spomenik uporabiti mestni denar, je vlada prošnjo odbila z utemeljitvijo, češ da bi taka ustanova ne odgovarjala duhu verske nevtralnosti. Ko so dobili tak odgovor, so se svetniki odločili, da bodo postavili spomenik z lastnimi prispevki. Voditelji švicarskih sindikatov so izjavili, kakor piše »Journal de Geneve«, da bodo izstopili ,iz Mednarodne zveze sindikatov, če bodo vstopili v to zvezo tudi predstavniki sovjetskih sindikatov. Sovjetsko sodišče v Tuli je razvezalo zakon komunističnega delavca Topornikova z njegovo ženo, ki je dala ta otroke na skrivaj krstiti. Otroke so ji vzeli in jih izročili državnemu vzgojnemu zavodu. Sovjeti so v Vladivostoku spustili v morje podmornico, ki odrine 800 ton vode in ji je ime — »Ateist«! Vojno sodišče v Leningradu je na smrt obsodilo leningrajskega pravoslavnega škofa Benedikta Plotnikova, ki ga je šef leningrajske GPU v neki knjižici že pred meseci obtožil, da organizira protisovjetsko propagando. Po osemmesečnem zaporu so ga še z devetimi drugimi duhovniki ustrelili. Kolikor je doslej znano, je bilo pri »»dnjih »volitvah« v SSSR (12. dec. 1937) »izvoljenih« v vrhovni svet sovjetske Zveze 280 organiziranih brezbožnikov, ki so že vsaj 16 let člani zveze brezbožnikov in ki so se v borbi proti veri tudi že izkazali. Kmečka zveza bo izdajala svoje mesečno glasilo »O r a č«. Prva številka je že izšla. Misli o narodnem Jeziku Knjige Če prinesejo naši časopisi sem ter tja kako kratko poročilo p zatiranju 80.000 koroških Slovencev, se nam pač nehote vzbudi misel: Kako je le to mogoče? Ali Nemci res ne spoznajo, da delajo s tem nasilnim raznarodovanjem veliko krivico slovenskemu narodii, ki že več ko 50 let apelira na njihovo pravičnost in prenaša teptanje najosnovnejših človeških ptavič: saj mu ne dovolijo sloVenskega jezika v šoli in še'pri plačevanju davkov ne. V naslednjem hočemo navesti nekaj iflisli o tem vprašanju, Sv. Tomaž pravi, oslanjaje se na Aristotela: »Narava je dala človeku govorico. In ker govorica stremi za tem. da združi Ijiidi na področju tega, kar je koristno ali škodljivo, pravično ali krivično, sledi iz tega, da tvorijo ljudje naravno neko skupnost.« S pesniško dramatičnostjo govori pregnani Norfolk (Shakespeare: King Richard II.) o svoji žalostni usodi: »Maternega jezika naj več ne slišim? Moj jezik mi ne koristi potem nič več kot harfa brez strun ali zaprto godalo ali sicer odprlo godalo, ki pa pride o take roke, ki ne razumejo niti enega prijema, kako se ravna s lem godalom. Vi ste mi uklenili moj jezik v ustih, in mračno, grozno neznanje je sedaj moj ječar. Kaj je tvoja sodba, o kralj, drugega, kol nema smrt!« Znani angleški vzgojeslovec Herbert Spencer pžavi v svoji knjižici 6 vzgoji: »Vsakdo ve, da št mnogo bolje zapdninimo stvari, ki smo jili z zanimanjem blati, slišati ali videli kot dri/ge, ki s/no jih brez zanimanja brali. Nihče ne hiore priiHerjati obluzov dveh dečkov, tfd katerih je eden z ar Udi Pbdladaihjti tvarine srečen, drugi pu je postal zaradi zoprnosti svojih štiidij in zaradi iz tega izvirajočih nezmožnosti, zaradi neprijaznega ravnanja, groženj in kazrii popolnoma nesrečen, ne da bi spoznal, da so bile sposobnosti prvega po- spešene, sposobnosti drugega pa oškodovane. Kdor je vsaj enkrat že opazoval Vpliv uspeha ali neuspeha na človeškega duha in moč duha nad telesom, bo uvidel, da je bil v prvem pritneru vpliv na značaj in telesno zdravje ugoden, dočim je v drugem primeru nevarnost trajne zakrknjenosti, bojazljivosti in celo trajne depresije duha in telesa. Razmerje med učiteljem in učencem bo pod enakimi pogoji v ptvem primeru uspešno, o drugem nasprotujoče in neuspešno, kakor pač prinese sistem vzgoje srečo ali nesrečo. /Va človeka pa, ki prinaša dnevno nesrečo in pripravlja učencu muke, mora učenec gledati z Zoprnostjo.« Veliki nemški mislec in protestantski nadškof v Weimarju, Herder, je zapisal: »Besede niso samo znaki, ampak so tako rekoč ovoji, n katerih vidimo misli. Jaz sem opazoval besede vedno kot oulne misli, kot neizmerno deželo pojmov. Vsak narod ima svojevrstno shrambo takih znakov, ki so žive misli. To je narodni jezik, zaloga, katero so obdarovala stoletja, ki je kakor mesec podvržena izpre-minjanju in ki je doživela več sprememb kakor kruljevska zakladnica o sovražnih si nasledstvih. Zaloga, ki jo večkrat obogati rop in plen, todu takšna, kakršna je. je vendar last naroda, ki jo ima in ki jo edino on sme in lahko uporablja. Taka zaloga je narodna zakladnica misli.« Osrednji svet mednarodne zveze brezbož-nifebv je ob noveim letu poslal vsem odsekom poslanico, v kateri sporoča, da bo leto 1938 odločilno za brezbožniško gibanje. V tem letu se bo vršil mednarodni brezbožniški kongres (prav za prav dva, ker zahteva brezbožniška zveza v Mehiki, da je brezbožniški kongres tudi v Ameriki), na katerem naj se »na novo prižge bakla brezb&žnfetvt, ki naj v znamenju srpa in kladiva sveti z novo prodornostjo«. ■> .. 'J mu v. Al. Odar: Katekizem o katoliški akciji. Izdal Narodni odbor Katoliške akcije za Slovenijo. Ljubljana 1937. Cena v i>rodaji na drobno v upravi lista »Ma mladi delavci« (Pred Škofijo i I) je 5 din, za dijaške organizacije pri skupnem naročilu 3 din. V »Katekizmu o katoliški akciji« smo dobili primeren priročnik, ki nas na kratko, a vendar jasno pouči o Katoliški akciji in o vseh vprašanjih, ki so se ali se morejo ob Katoliški akciji vzbuditi. Skoraj vsa ta vprašanja je obdelal dr. Odar že v obliki člankov, ki so si sledili v celem lil. in še v IV. letniku »Straže o viharju«. Zato bo ta »Katekizem« prav bralcem našega lista še lažje umljiv in jim bo prijetna opora, da si ohranijo■ jaSiw sliko o Katoliški akciji, kar jih bo usposobilo, da bodo mogli biti dobri in uporabni člani Katoliške akcije. Prav tako pa bodo oni. ki jim bo to ali ono poglavje prekratko obdelano, našli dopolnilo »Katekizem« v že omenjenih člankih dr. Al. Odarja v'lanskem in letošnjem letniku našega lista. Katekizem o Katoliški akciji vsem priporočamo v nakup in Študij. Novi kotorski škof. Nj. Svetost papež Pij XI. je imenoval za škofa v Kotoru Pavla Butorca (* 1888 v Porastu v Boki Kotorski), profesorja na kotorski gimnaziji. Udejstvoval se je razen kot profesor še kot literat, časnikar in znanstvenik, posebno na polju filozofije, kulturne politike, hagio-grafije in zgodovine — v »Času« je n. pr. I. 1922 objavil članek »Protiv sadašnjeg oblika parlamentarizma (pod vidom kolektivne psihologije) — kot »poverjenik Galerije umetnosti v Splitu je opisal 352 umetnin iz Boke Kotor- Preden odložiš današnjo številko, po-misli, ali si že poravnat naročnino. Če še nisi, To prosimo, da to Še danes storiš! Tvoja naročnina Je edino sredstvo, kt vzdržuje „STR/lžO"l Če moreš, primakni še kaj 3a tiskovni sklad H* nam pridobi vsaj enega naročnika. m ške, mnogo je delal tudi na organizatorneO polju in med dijaki. »Prager Tagblatt« poroča,'da je'italijansko ministrstvo za propagando prepovedalo knjige znanega avstrijskega škofa mšgr. dr. Hudala, ki je rektor bogoslovnega kolegija Anima v Rimu. Prepoved obsega knjigi »'Katolištvo' !** nacionalni socializem« in knjigo o Fr. Nietz' scheju, v kateri zavzame odklonilno stališče do nacionainega'sodializma'in boljševizma, ki ju oba označi kot Nietzschejeva proizvoda. Kanadski akademiki iz - montrealske' univerze so organizirali v'Montreklu veliko protikomunistično zborovanje, na katerem so izjavili, da Se hočejo do kraja boriti proti bblj' ževizmu. Mestni župan je izjavil, da je 'Bila njihova zahteva, naj se prepovedo vsa komunistična društva, v tekladu z javnimi ihteresi- Protikomunistični odlok v Argentini. Prdd' sednik argentiske republike je'izdal nasledriji odlok: »Prepoveduje se ves nacionalni ali internacionalni tisk, ki odkrito ali prikrito simpatizira, podpira in brani ali propagira nauk io delovanje komunistov.« istfllS piifillliiiiiiiil . j >,{ *i 'i % "na sneg, da se je iskril kot roj biserov in da oči niso vedele kam od preobilne luči. Tu v teh bregovih je bujno cvetelo življenje v tisočerih cvetovih. Tu je, kljub globoki tišini, brez prestanka šumela pesem veselja, ki jo sliši in občuti le tenkočutno uho srca. Že sam pogled na kobaltno-sinje nebo je napolnil srce z rddoStjo in'izvabil na ustnice tihi smehljaj. Tisto. popoldne smo vadili plužne zavoje-Proga je ležala med dvema nizkima hribčkoma. Pozneje smo jo soglasno nazVali ■ humoristično progo. Saj se nismo nikjer toliko smejali kot tukaj. Prva dva, Franjo in Marjan, sta lepo izvozila oba ovinka. Prišli smo na vrsto mi. »Draši, vozi!« »Ne bom^bom malo počakal.« »Te pa idi naravnost vun s proge!« — j6 dejal štajerski Janez in jo ubrisal za prvima-Prvi ovinek je srečno prevozil; pri drugem g® je zakadilo v breg med neko grmovje, kjer s* je v miru spočil. Ivioa je zavozila na grič, ki je ležal na desni strani proge in se tam vsedla »cum honore magno«, Miro in Rudi sta ji pa šla delat druščino. Jaz sem padel v breg že pred ovinkom* v mene pa je treščil Stanko s tako silo, J® sem mislil, da bom zletel čez Krim. Vsak n°^ padec smo pozdravili z bučnim smehom ini pr' vsakem šteli: ena, dve, tri, štiri, i pet, šešti bumf. Od bumfa dedje nobeden ni prišel, ne zaradi drugega, se je zvrnil zaradi smeba-Na koncu pa je vendar vsak izvozil prog0 brez paldca, kar je bil:pri metai silno izrede** primer. Pod večer' se je nebo -^škrlatno pobarval0. Sonce se je skrilo za i meglo, 1 ki se je dviga!® od nekod iz doline in je bilo videti motn°' kdt da bi bilo potopljeno v kalno vodo. $e preden je popolnoma ugasnilo, se je v neb0 zasekal srp zlatorumenega meseca. Nebo '*i fe počasi nadelo nočno čepico, spleteno iz i tem' nomodrega baržuna, ki je bil posejan z zlat«** sojem zvezd. ‘V tiho noč,dri se je vlegla na vas, je dolg0 odmevala naša:pesem. Draši-