Poštnina plačana v gotovini. Štev. 23.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Leto n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
fsa Slovenila le proslavila lubilel mofnlšhc dekiaratiie.
Minulo nedeljo so se po vsej Sloveniji vršile veličastne manifestacije v proslavo 20 letnice majniške deklaracije. Najlepša proslava je bila v Ljubljani, kjer je manifestiralo na desettisoče ljudi. Ljubljanske proslave se je udeležil tudi dr. Anton Korošec, ki je bil sprejet z viharnim navdušenjem in silnimi ovacijami, kjerkoli se je pojavil. V unionski dvorani v Ljubljani je bilo manifestacijsko zborovanje, na katerem je govoril dr. Korošec. Uvodoma je naglasil, da je bila majniška deklaracija ideja, ki je sprožila veliko narodno gibanje za ustanovitev Jugoslavije. Za majniško deklaracijo je imel velike zasluge pokojni dr. Krek, ki je že leta 1916 začel skupaj s Cehi delati proti nemškim načrtom. Ogromne zasluge si je pa med nami pridobil za majniško deklaracijo in razširjenje jugoslovanske ideje ljubljanski škof dr. Jeglič, ki je prvi spoznal, da je treba podpreti prizadevanje slovenske parlamentarne delegacije na Dunaju z velikim narodnim gibanjem ter je pozval vse Slovence brez razlike strank, da so se združili. To narodno gibanje avstrijskih slovanskih narodov je povzročilo razpad Avstrije in njen poraz na bojiščih ter je privedlo do za našo narodno misel zmagovitega zaključka vojne. Antanta je hotela Avstrijo ohraniti, ker pa so Slovani, Cehi, Jugoslovani in Poljaki, proklamirali svoje države, se je morala udati ter priznati izvršeno dejstvo.
Danes, ob 20 letnici majniške deklaracije, pa je po besedah dr. Korošca naša naloga: »Strnimo naša srca zopet za skupen cilj, svetel in visok cilj, da vsi posvetimo vse svoje sile, vse naše moči in vse svoje sposobnosti za srečo, blagostanje in napredek slovenskega naroda v skupni domovini!«
Dr. Korošec je v nedeljo obiskal še proslave v Št. Vidu nad Ljubljano in v Kranju; povsod je bil sprejet od tisočev navdušenih Slovencev.
Enako sijajno, kakor v Ljubljani, so potekle proslave deklaracije tudi v Mariboru, Celju, zlasti pa v naših manjših podeželskih mestih in trgih.
Vsa Slovenija, z izjemo redkih ljudi, se je udeleževala proslav majniške deklaracije z velikim navdušenjem. Le »Jutro«, »Narod« in »Večernik« so skušali te proslave in pomen majniške deklaracije omalovaževati, pa so žalostno pogoreli ter se samo osmešili.
Kolektivna pogodba sfavblncev podpisana.
Pet mesecev so trajala pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v stavbin-ski stroki, sedaj pa so bila v sredo, dne 26. maja, podpisana. V veljavo je stopila 4. junija. Ker ima pogodba samo okviren značaj, še niso definitivno določene mezde posameznih delavskih skupin. S posebnimi pogodbami bo urejeno razmerje še za delavstvo v kamnolomih, v opekarnah, za fasaderje in kamnoseke in tudi še za nekvalificirano delavstvo. Pogajanja se bodo te dni pričela.
Sklenitev kolektivne pogodbe za stavbno stroko, ki zaposluje pri nas skoraj največ delavcev, pomeni v resnici lep napredek v socialnem pogledu, in sicer zato, ker nova pogodba ureja delovne pogoje za vso banovino. Naglasiti je treba, da takšne pogodbe še nimajo v nobeni banovini. Seveda si je delavstvo obetalo od pogodbe mnogo več kakor je doseglo. Zlasti se je zavzemalo za nivelizacijo mezd s povišanimi cenami življenjskih potrebščin. Toda mezde se po novi pogodbi niso povišale, odnosno prilagodile cenam življenjskih potrebščin, kakor je delavstvo zahtevalo.
Pogodba je pa prinesla kljub vsemu delavstvu marsikaj v izpopolnitev socialne zakonodaje. Urejena so mnoga vprašanja socialne zaščite, ki bi sicer ne bila še dolgo. Stavbno delavstvo si bo lahko volilo po novi pogodbi obratne zaupnike. Prej je bila izvolitev delavskih zaupnikov v stavbni stroki otežkočena, ker so bile volitve v začetku leta, ko še stavbno delavstvo po
Prelom med NemCifo in Vatikanom.
Borba med katoliško Cerkvijo in hitle-rizmom v Nemčiji je dospela do vrhunca. Dva nemška ministra, dr. Gobbels in dr. Frick, sta imela govore, v katerih sta s strupenim sovraštvom napadla katoliško Cerkev in nemške katoličane. Posebno sta zamerila čikaškemu kardinalu Mundelei-nu, ki se je zavzel za nemške katoličane ter opozoril ameriški svet, kakšnemu preganjanju so izpostavljeni. Nemška vlada je zaradi tega govora protestirala v Vatikanu, kjer pa je dobila odgovor, da sv. Stolica za take pritožbe ni pristojna in da ne odgovarja za izjave svojih kardinalov. Med tem časom je začel Vatikan tudi zbirati gradivo o nemškem kulturnem boju. To gradivo je silno obtežilno. Iz njega se vidi, da je bilo letos samo na Bavarskem postavljenih 163 duhovnikov radi izjav na prižnici proti hitlerjevskemu divjaštvu pred sodišče. Krivdo pa je za-moglo sodišče dokazati le 13 duhovnikom, pa še ta krivda v resnici ni noben prestopek proti zakonom, vendar jih je režim dal obsoditi. Nemški režim je sedaj zatrl
ves katoliški tisk, ki je bil v Nemčiji zelo močan. Prenehati je morala z izhajanjem tudi svetovno znana kulturna revija »Der Gral«. Oblastveno je zaprta tudi tiskarna v Regensburgu, v kateri se je ta revija tiskala. Vse te persekucije nemškega režima, ki se vedno bolj stopnjujejo, so povzročile prelom diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Berlinom. Papeški nuncij msgr. Orsenigo je že zapustil Berlin, prav tako pa je že odšel tudi nemški poslanik pri Vatikanu von Bergen. Položaj katoličanov v Nemčiji se bo sedaj še poslabšal. Gotovo pa ne bodo odnehali od svojih pravičnih zahtev. Hitlerizmu bo borba proti katoliški Cerkvi gotovo močno škodovala ter si bo polomil svoje zobe na neomahljivi vztrajnosti katoličanov, kakor si jih je polomil svoječasno znani nemški »železni« kancler Bismarck, ki je tudi mislil, da bo Cerkev prisilil s preganjanjem in nasiljem na kolena, nazadnje pa se je moral udati ter skleniti mir, ki je prinesel katoličanom vse politične in verske pravice.
Nevarni zapietllail radi Španife.
- Nemci so radi tega porušili bi bili skoraj povzročili nov
Rdeča letala so bombardirala nemško vojno ladjo — špansko vojno luko Almerijo — Usodni dogodki, ki
svetoven požar
v nedeljo zjutraj pred španskim pristaniščem Almerijo, ki je utrjeno in v oblasti rdečih, ter ga je začelo obstreljevati.
V soboto se je ob obalah Španije pripetil dogodek, ki je ves svet silno razburil ter je z vojno nevarnostjo nabito ozračje še bolj elektriziral. Letala rdeče Španije so brez vsakega vzroka napadla nemško bojno križarko »Deutschland«, ki je bila vsidrana v bližini otoka Ibiza. Vrgla so na ladjo 12 bomb, od katerih sta dve zadeli ter povzročili strašno razdejanje. Ena od bomb je padla v mornarsko obednico, v kateri so bili mornarji pravkar pri zajtrku. Bomba je ubila 28 mornarjev ter jih ranila 78.
V Nemčiji je zaradi tega napada na njihovo bojno ladjo, ki je bila v službi mednarodne kontrole, nastalo strahovito razburjenje. Takoj se je sestal nemški vojni svet, ki je pod vodstvom Hitlerja sklepal o Ukrepih proti rdeči Španiji. Razburjenje je nastalo tudi v Londonu in Parizu. Obe državi sta ukazali svojemu vojnemu bro-dovju, da takoj odpluje v španske vode. Angleška je začela takoj s posredovanjem, boječ se, da se bo Nemčija prenaglila k usodnim korakom, ki bi lahko izzvali nevarne zapletljaje. Res se je nemško bro-dovje, obstoječe iz oklopne križarke »Admiral Scheer« in štirih rušilcev, pojavilo
Nemške ladje so z granatami razrušile pristaniške naprave ter ubile 36 ljudi, okoli sto pa ranile. Nato so zopet odplule na odprto morje. Na angleško posredovanje so potem Nemci izjavili, da je njihovi časti in maščevalnosti z napadom na Almerijo zadoščeno ter ne bodo zahtevali drugih represalij. Pač pa je Nemčija izstopila iz londonskega mednarodnega odbora, ki izvaja kontrolo nad Španijo. Nemčiji je sledila še Italija, ker sc rdeča letala že poprej napadla tudi italijanske vojne ladje ter na eni ubila z bombo šest italijanskih častnikov.
Napadi rdečih letal na ladje, ki vrše mednarodno kontrolo ob španskih obalah, so otežkočili predvsem prizadevanja Anglije in Francije, da bi se našla srednja pot za sporazum med vojskujočimi se strankami na Španskem. Ta prizadevanja so kazala že na uspeh, ki so ga sedaj rdeči onemogočili. Sodijo, da so ti napadi delo tajnih boljševiških sil, katerim je mnogo na tem ležeče, da na Španskem še ne bi prišlo do miru ter da bi nad Evropo še naprej visela nevarnost splošne vojne.
Pomen Konjic v boju zoper (ute nameščence.
Glas naših nameščencev
V	preteklem mesecu smo doživeli troje velevažnih dogodkov. Dobili smo uredbo, s katero so rešene propada »Bratovske skladnice«, potem smo dobili uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in končno smo doživeli trenutek, da je slovenski ban z odločno ‘kretnjo v Konjicah pokazal, da smo na svoji zemlji svoj gospod.
Če pomislimo, da smo v letošnjem letu dobili tudi uredbo o minimalnih plačah in kolektivnih pogodbah ter uredbo o uvedbi zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, potem lahko rečemo, da je letošnje leto v socialno političnem oziru eno naj-plodovitejših in eno najveselejših za naše delavstvo in nameščenstvo.
Danes hočemo posebno podčrtati pomen konjiških dogodkov. Znano je, da ima tvrdka Laurich (Lavri*) v Konjicah veliko tovarno za usnje. V tej tovarni so do nedavna vladale neznosne razmere in germanski duh, ki se je zlasti širil iz vrst inozemskih nameščencev. Zavedno slovensko delavstvo pa je sklenilo napraviti konec tem razmeram. Organiziralo se je v tovariški »Zvezi združenih delavcev«. Ko niso pomagale prošnje, je pričelo štraj-kati in je tako opozorilo nase vso sloven-
sko javnost in tudi naše oblasti. Banska uprava je takoj videla, da prihaja vse zlo od »neizogibno potrebnih« inozemskih strokovnjakov in uradnikov. Da prepreči njihovo razdiralno delo, je banska uprava napravila odločen in zgodovinsko važen korak: odvzela jim je dovoljenje za bivanje v naši državi, tako da so se morali pri priči izseliti iz naše države.
Ta ukrep banske uprave, ki je edinstven v naši socialno politični praksi, je silno odjeknil po vsej naši domovini, pa tudi izven naše domovine. Vsi zavedni Slovenci so ta korak vzeli na znanje z velikim odobravanjem. Delavstvo je v borbi uspelo.
Mi, ki se od vsega početka borimo zoper inozemce, ki odjedajo našim domačinom kruh, smo tega dogodka še prav posebno veseli. Saj je to tudi naša zmaga. Slovenski ban je napravil konec bajki o »nujno potrebnih in nenadomestljivih« inozemskih strokovnjakih in uradnikih. Mi smo vedno poudarjali in dokazovali, da je slovenski nameščenec tehnično in upravno najmanj toliko sposoben kot vsak inozemski nadutec.
Konjice so sprožile plaz in mi bomo poskrbeli, da bo ta plaz odnesel vse, kar je nam sovražnega in gnilega na naši sveti zemlji.
večini ni zaposleno. Delavstvo pa bo vedelo tudi dobro ceniti novo pogodbo, ker se bo po nji znatno izboljšal socialni položaj delavstva na podeželju — zlasti
v Prekmurju —, kjer doslej sploh še niso imeli primerne kolektivne pogodbe in kjer so bile delovne razmere še v splošnem neurejene.
Anketa k Uredbi o minimalnih plačah.
Ljubljana, 2. junija.
K Uredbi o minimalnih plačah je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen kot eden izmed prvih banov izdelal »Odredbo« za svoje področje. Na podlagi te »Odredbe« se je vršila 30. maja na banski upravi v Ljubljani anketa, kateri je predsedoval ban dr. Natlačen. Zastopane so bile: Inšpekcija dela po ing. Baragi, TOI po Kavčiču, Smerkolju, Majcenu, Zveza industrijcev po tajniku dr. Golji, Praprotniku, Vidmarju, dr. Kocetu. Delavska zbornica z Uratnikom in referentom Stankom, dalje ZZD s Prežljem in Pirihom, JSZ, NSZ, SK.
K uredbi in odredbi je izrazil uvodne misli g. ban dr. Natlačen, ki si želi, da bi odredba prinesla najslabše plačanemu delavstvu zboljšanje. Ta uredba pomenja važen korak v naši socialni zakonodaji, zato jo je potrebno dobro pretehtati, vse dvoumnosti odstraniti, tako da bo prvi korak k zboljšanju položaja našega delavstva sigurno napravljen.
Na podlagi referata g. inšpektorja dela ing. Barage, ki je osvetlil posamezne člene odredbe, je podal mišljenje v imenu delavskih organizacij, ki so se zedinile na uvodnih razgovorih za enoten nastop, g. tajnik Delavske zbornice Uratnik. Mezde, ki so po jasnem besedilu določene, morajo biti spodnja meja, na katerih se morajo pričeti šele ostale. Zato se mora odstraniti vsaka tendenca prilagodavanja plač k v odredbi določenim minimalnim plačam, ki jih že napovedujejo nekateri poslodav-ci. Želeti je, da se delajo koraki v smeri izvajanja uredbe previdno. Vse to je potrebno, da se pridobi v ožjem krogu vse potrebne izkušnje, kar naj se potem aplicira na širši krog. Delavstvo je pripravljeno na to, da bo le ožji krog delodajalcev čutil dolžnost, da se uredba izvaja, zato je potrebno živih akcij s strani delodajalskih forumov, delavskih strokovnih organizacij kakor tudi oblasti, da se bo vse izvajalo. Važno je rešiti dani problem, da se iz naše socialne sredine izloči vse ono neplačano in napolplačano delavstvo. K posameznim določilom odredbe se je s strani delavske delegacije podalo mišljenje. Določba o znižanju minimalne plače v krajih za obrt in industrijo, kjer je 5000 prebivalcev, naj se ta meja znižavanja določi za kraje pod 2000 prebivalcev. Točno je tudi potrebno definirati pojem industrije, ki ga široko pojasnjuje § 32. o. z. Zakon o zaščiti delavcev se jasneje izraža, zato je želeti, da se po § 6 z. o. z. d. definira pojem industrije. Plače za kvalificirano delavstvo naj bodo višje nad najvišjo v odredbi določeno plačo. Tudi za kvalificirano delavstvo, ki je dobilo v vojni svojo kvalifikacijo, naj veljajo mezde kvalificiranega delavstva. K določitvi teh mezd pa naj se pristopi, kadar to žele strokovne organizacije. Pojasnilo se je še stališče k ostalim členom odredbe.
K posameznim pojasnilom in predlogom delavske delegacije so podali svoje mišljenje zastopniki delodajalcev. V odredbi naj se črtajo vsa ona podjetja, ki imajo delovno razmerje urejeno s kolektivnimi pogodbami. Za vse one, za katere naj bi veljala odredba, pa so potrebni previdni koraki, da se nekatera podjetja ne onemogočijo na škodo delavstva, ko bi konkurenčna podjetja drugih banovin, radi preura-njenih korakov dravske banovine k zboljšanju socialnega položaja,' zadušila našo industrijo, slovensko delavstvo pa zamenjale cenejše delovne moči južnih krajev. Vsekakor je potrebno previdnih korakov, da se vse zapreke obidejo, zato se bo po predlogu delavcev razgovarjalo z zastopniki delodajalcev do 19. junija, nakar bi se pristopilo h končni stilizaciji odredbe dne 26. junija v ponovni anketi na banski upravi.
Vajenci
dobijo hrano in stanovanje po zelo znižani ceni. Upoštevamo gmotne razmere. Le pismene prijave na: Društvo za zaščito delavske mladine v Mariboru.
Kdo ima zasluge?
V	zadnjih tednih smo se odkritosrčno nasmejali, ko smo čitali v rdečem in »nacionalnem« časopisju glasove, kdo vse ima zasluge n. pr. za uredbo o sanaciji pokojninskega zavarovanja. Rdeči se iširoko-ustijo, da je njihova zasluga, da je prišlo do te uredbe, »Jutro« piše, da gre zasluga za to uredbo velezaslužnemu gospodu poslancu Pleskoviču, ki se mu pa seveda še sanjalo ni, da ima vlada izdelano uredbo o sanaciji našega rudarskega zavarovanja,
ki je prišlo tik do prepada prav po zaslugi »nacionalnih« strokovnjakov za socialno vprašanje. In tem strokovnjakom so prav krepko pomagali naši rdeči salonski socialisti.
Zelo težko je priznati, da je vlada, v kateri sedita gg. dr. Korošec in dr. Krek, napravila za delavce v enem letu več, kot pa so napravili vsi Živkoviči, Uzunoviči, Jevtiči in rdečim tako blizu stoječi Srskič.
Politične vesti.
Naši odnošaji s skandinavskimi državami. Te dni se je vrnila v Belgrad naša trgovska delegacija, ki je sklepala s skandinavskimi državami trgovske pogodbe. Ob povratku naše delegacije je podal ministrski predsednik zastopnikom časopisja izjavo, v kateri opozarja na veliko delo sedanje vlade za gospodarski napredek države. Hoče poiskati novih tržišč za naše proizvode. Lani je začela in zaključila pogajanja z Anglijo, potem je prišla na vrsto pogodba s Holandsko, nato s severnoameriškimi državami, sedaj pa z Dansko, Norveško in Švedsko. Kmalu bodo pričela pogajanja z državami bližnjega vzhoda ter z Južno Afriko in Južno Ameriko. Te države nam dobavljajo sirovine, ne kupujejo pa skoraj ničesar od pas. Zato je bil skrajni čas, da se začne urejevanje gospodarskega razmerja do teh držav.
Svet Društva narodov v Ženevi je svoja posvetovanja zaključil 29. maja. Obravnaval je špansko vprašanje, rešil ga je pa na svoj običajen način — z lepim pozivom vsem državam, naj skušajo španske ho-matije čimprej končati. Tudi v španski aferi se je pokazalo, da je Društvo narodov prazna ustanova brez pomena in moči.
23. zasedanje mednarodne delovne konference se je začelo v Ženevi. Konferenca se bo bavila z uvedbo 40 urnika v tkalni, tiskarški in kemični industriji, z določitvijo najmanjše starosti za delavce ter o odškodnini pri nesrečah, ki se zgode pri delu.
Nemški zunanji minister na Balkanu.
Nemški zunanji minister von Neurath bo obiskal prihodnji teden prestolna mesta balkanskih držav: Belgrad, Sofijo in Bukarešto. Na povratku se bo ustavil še v Budimpešti. Gre za poglobitev gospodarskih odnošajev z Nemčijo in z balkanskimi državami.
Mussolini je sprožil predlog, naj bi ameriški predsednik Roosevelt sklical svetovno konferenco za razorožitev. Mussolini pa je s tem predlogom pogorel, ker ga Roosevelt odklanja. Vsaka taka konferenca bi bila spričo napetega položaja v Evropi že vnaprej obsojena na neuspeh.
Nemški vojni minister v Rimu. Dne 2. junija popoldne se je pripeljal v Rim nemški vojni minister maršal Blomberg. Posetil je Mussolinija, bil je v avdienci pri kralju in je imel razgovore z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Prisostvoval je italijanskim letalskim manevrom, vežbam posameznih vojaških oddelkov in paradi vojnih ladij.
Papež Pij XI. — osemdesetletnik. Sveti oče Pij XI. je 31. maja obhajal svoj 80. rojstni dan. Ob tem krasnem življenjskem jubileju je prejel sv. oče nebroj častitk iz vsega sveta. Njegovo osemdesetletnico so povsod slovesno slavili, le sam jo je dočakal v popolnem zatišju, brez vsakega slavja.
Neprijetnosti na pariški razstavi. Svetovna razstava v Parizu je že otvorjena, vendar pa je šele 20 paviljonov gotovih od 230, ki bi morali biti že postavljeni in odprti. Zgradba paviljonov se je zavlekla zaradi neprestanih štrajkov, ki jih izzivajo komunisti. Pri otvoritvi švicarskega paviljona je prišlo do neprijetnega incidenta, ki je francosko vlado spravil v veliko zadrego. Komunisti so navalili na švicarsko vojaško godbo, ko je igrala pri otvoritvi švicarsko himno.
Na Nizozemskem so imeli volitve v poslansko zbornico, ki šteje sto članov. Največji uspeh je dosegla nizozemska katoliška stranka, ki je pridobila veliko število glasov in novih mandatov. Velik poraz pa so pretrpeli nizozemski fašisti, ki so osnovali po zgledu belgijske stranke »Rex« svojo lastno politično skupino, pa so popolnoma pogoreli.
Borbe v Španiji se nadaljujejo z vso ogorčenostjo. Francove čete nadaljujejo predvsem z napadi na Bilbao, katerega so že od treh strani obkolile ter se kljub odporu rdečih čet približale glavnemu mestu baskovske province na daljavo 12 km. Bilbao bo moral v kratkem pasti. Tudi na drugih frontah se vršijo srditi boji z menjajočo se srečo. Predvsem pa se sedaj nasprotnika napadata v zraku. Vršijo se bombardiranja mest. Beli so napadli Bar-
celono in Madrid, rdeči letalci pa Sarago-so. Ti napadi so zahtevali na stotine žrtev mirnega prebivalstva. Sploh postaja vojna vedno bolj kruta, nobena stranka ne dela več ujetnikov, in jih obe strani sproti pobijata. Države, ki podpirajo bojujoče se stranke na Španskem, uvidevajo, da se vojna menda ne bo mogla odločiti z zmago orožja in zaradi tega vedno bolj stopa v ospredje posredovalni predlog Anglije, ki predlaga, da vse države odpokličejo svoje prostovoljce. Brez teh bi obe vojskujoči se stranki kmalu izkrvaveli ter bi bili prisiljeni skleniti sporazum. Anglija je prepričana, da bi bil tak sporazum mogoč, dasi ga sedaj odklanjata tako Franco kakor valencijska vlada.
Nova angleška vlada. Po kraljevem kronanju je ministrski predsednik Baldvvin podal ostavko in s sestavo vlade je bil poverjen Neville Chamberlain, ki je bil že poprej določen za Baldvvinovega naslednika. Novi ministrski predsednik poteka iz znane državniške rodbine, ki je dala Angliji že več ministrov in politikov. Z Bal-dwinom vred sta zapustila kabinet samo Macdonald in Runciman, vstopila pa sta dva nova moža, lord Warr in dr. Burgin. Chamberlain je bil v Baldwinovi vladi finančni minister. Finančno ministrstvo je
sedaj prevzel sir Simon, sir Hoare, ki je bil prej mornariški minister, je postal minister notranjih zadev, dosedanji vojni minister Duff-Cooper je prevzel mornarico, vojni minister pa je postal Hore. Vse te izpremembe pa ne pomenijo nobene stvarne preusmeritve notranjega in zunanjega kurza angleške vlade. Baldvvin je bil pri slovesu imenovan za lorda ter je postal član zgornje zbornice.
Poroka Windsorskega vojvode se je izvršila v četrtek na gradu Conde v Franciji. Poroka se je izvršila v najožjem krogu, člani angleške kraljevske rodbine pa se je niso udeležili.
Palestina se ne more pomiriti. Angleži so nameravali razdeliti Palestino na arabski in židovski del, da bi tako preprečili neprestane nemire. Vrhovni arabski svet pa je tako razdelitev odklonil ter zahteva vso Palestino <za Arabce.
Jagodo so ustrelili v zaporu. Rdečega krvoloka, .bivšega vodjo ruske tajne policije GPU so boljševiki ustrelili v ječi Ljub-ljanka v Moskvi, da ga ne bi bilo treba spraviti pred sodišče ter ga tam soditi. Bali so se, da bi bil Jagoda pri razpravi preveč zgovoren ter bi povedal tudi stvari, ki režimu ne bi bile ljube.
Rešitev vladne krize na Japonskem. Japonski cesar je poveril princa Kanoja s sestavo nove japonske vlade. Novi mandatar naj bi sestavil nevtralno vlado, ki bi uživala na eni strani zaupanje armade, na drugi strani pa ji politične stranke ne bi nasprotovale. Bil bi to nekak prehoden kabinet iz vojaške diktature v parlamentarno življenje. Tudi na Japonskem so uvideli, da se generali na vladi ne obnesejo.
V	Združenih državah je izbruhnila velika stavka kovinarjev, ki ima svoje središče v Cikagu. Kovinarji zahtevajo zboljšanje prejemkov, kar je povsem upravičeno, ker je sedaj ameriška železna in jeklena industrija zaradi silnih nabavk za oboroževanje zelo zaposlena ter dela krasne dobičke.
Vestnik: ZZD.
Papimičarji
Radeče pri Zidanem mostu. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je po prvi sv. maši vršil v tukajšnjem Narodnem domu ustanovni občni zbor Strokovne organizacije papirniškega delavstva ZZD v Radečah. Občni zbor je tvorilo okrog 60 članov, ki so vsi brez izjeme pokazali največjo disciplino in razumevanje za skupne koristi in za organizacijo. Zboru je predsedoval agilin tov. Slak Jože. Po njegovem poročilu je v kratkih vzpodbudnih besedah povedal predsednik centrale tov. Prežel j F., kaj je strokovna organizacij^., kakšen pomen in namen ima, dalje na kakšnih osnovah je zgrajena ZZD, omenil pa je predvsem, kakšne so pravice in dolžnosti članov. Po prečitanju in odobritvi pravil se je izvolil odbor, nadzorstvo ter zaupniki organizacije. Odbor se je sestavil takole: predsednik Slak Jože, podpredsednik Pov-še Frida, tajnik Odlasek Ivan, blagajnik Zupan Anton, gospodar Kremžar Alojz, odbornica Majner Polda. Za zaupnike v tovarni je občni zbor določil: Povše F., Lipec Alojza, Enej Jo ., Zupan Jož., Knez J. in Ključavšek Mici. V nadzorstvo sta bila izvoljena: Salomon Ignac in kaplan Jože Pokom. Nov odbor je že krepko prijel za delo, tako da bo ZZD v Radečah poleg tovarne Piatnik včlenila v svoje vrste tudi delavce iz drugih tovarn. — Bog živi!
Kovinarji
Sv. Lovrenc na Pohorju. Na binkoštni ponedeljek smo imeli ustanovni občni zbor podružnice ZZD Sv. Lovrenc na Pohorju. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članstva in delavstva, ki še ni organizirano, ter je pazno sledilo poteku občnega zbora. Ustanovni občni zbor je otvoril naš najstarejši delavec in član ZŽD tov. Vren-čur Karel, ki je v uvodnih besedah navdušil delavstvo za skupnost. Nato je povzel besedo tov. Vimer Ivan ter obrazložil važne naloge, katere organizacije naj se delavstvo oklene. Za ustanovni občni zbor smo imeli določenega zastopnika centrale; ker pa je bil ta nenadoma poklican v Konjice radi pogajanj, je mesto njega go vorii tukajšnji g. šolski upravitelj, pod pomi član, tov. Josip Petrun o delavski skupnosti in pozival neorganizirane delavce, naj se organizirajo, ker le v slogi je moč! Nato so bile volitve. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Vrenčur Karel, za podpredsednika tov. Smolar Her man, za tajnika tov. Vimer Ivan, za blagajnika tov. Koper Miha, za odbornika pa tov. Koper Ivan; v nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči tovariši: Šmid Konrad, Javornik Ludvik in Žvikard Ferdo. Na obč-
nem zboru je bilo navzočih okrog 50 članov in delavcev. Pri slučajnostih se je vzel na znanje predlog lesnih delavcev, da se podvzamejo vsi koraki, da se zboljša njihov položaj, ker se sedaj ne upošteva zakon o minimalnih mezdah niti ne osemurni delavnik. Tovariši! Zavedajmo se, da posamezniki v družbi ne pomenijo nič, zato smo stppili v katoliško organizacijo, da skupno branimo naše interese.
Jesenice. V nedeljo 6. junija se bo vršil v prostorih Krekovega doma sestanek strokovne organizacije ZZD. Predaval bo tov. Smersu Rudolf o socialni zakonodaji. Predavatelj se bo dalje časa pomudil zlasti pri uredbi o sanaciji bratovskih sklad-nic. Ta zadeva je ravno za naš kraj posebno aktualna, saj je na Jesenicah in na Javorniku 2800 delavcev, ki so včlanjeni v bratovski skladnici. Vabimo vse tovariše, da se sestanka sigurno udeleže in da agi tirajo med sodelavci za čim obilnejšo udeležbo. — Bog živi!
Slaščičarji zborujejo
Podružnica slaščičarjev, medičarjev in konditorjev ZZD v Ljubljani je imela dne
25.	maja v prostorih ZZD svoj ustanovni občni zbor. Zborovanja se je udeležila pretežna večina ljubljanskih slaščičarjev, katerim se je tov. Morela Franc v imenu pripravljalnega odbora prisrčno zahvalil za udeležbo. Po uvodnih besedah je dal besedo zastopniku centrale tov. Šešelj Fr. Ta je zborovalce'pozdravil v imenu centrale in oprostil zadržanega tov. predsednika Potem je razčlenil življenje organizacije in razložil dolžnosti odbora kot dolžnosti članov. Dasi nam je imenovani že na prejšnjih sestankih govoril, nam je to pot povedal mnogo novega in poučnega. Ce se nas bo prijel le en del tega, bOmo sčasoma postali res pravi strokovničarji, sposobni za borbo proti vsem izkoriščevalcem
—	Prečitana so nam bila tudi pravila. Sledila je volitev predsednika in je bil izvoljen tov. Morela Franc, ki se je tovarišem za izkazano zaupanje zahvalil in nadaljeval: Tovariši! Prisrčno se vam zahvaljujem za veliko poverenje. Hočem predsedovati odseku organizacije z vso dušo in ljubeznijo. Večini je znano, da sem zasnova! to organizacijo. T#da to ni več ona organizacija .katero je zasnoval pred dvema le torna naš kolega iz Zagreba v korist za grebški Zvezi živilcev, kamor smo plačevali naš denar, a od vsega tega nismo imeli prav nobene koristi. Oni organizatorji so nas samo izkoriščali, napravili pa za nas niso niti enega potrebnega koraka. V naši sredini smo imeli tudi nasprotnike-inozem-ce, ki še danes žive v naših krajih. Ti so naši krvosesi. Razumem posameznike, ki so od dela izmučeni in se zadovoljujejo s parurnim počitkom in nočejo v organizacijo; razumem tudi tiste, ki dovolj zaslužijo, a se ne zavedajo, da garajo preko do-
pustnih ur in da so njih stanovski tovariši prav radi tega na cesti brez sredstev. Temu se mora napraviti konec. V obrate in delavnice mora priti red, umik in nedeljski počitek. Doseči moramo zvišanje plač, in to po kategorijah, in s tem ukrotiti pretirano konkurenco, katere edina žrtev je delavec. Naša zahteva je kolektivna pogodba! Nihče naj ne trepeta pred žuga-njem gospodarja! Organizacija je za njim. Kdor pa ne mara za organizacijo, naj ve, da ni izdajalec samo drugih, ampak, tudi svoj lastni. Končal je s pozivom: Tovariši iz Ljubljane in Slovenije, stopite v organizacijo slaščičarjev v ZZD in uspehi bodo naši! — Sledile so volitve odbora, v katerega so bili izvoljeni tovariši: podpredsednik Lenček Janko, tajnik Pleško Anton, blagajničarka Knechtl Rozi, odbornik Dolinšek Joško. V nadzorstvu sta Zupanc Š. in Pene Viktor. Po volitvah so sledile še slučajnosti, nakar je bil občni zbor zaključen.
Ljubljana. Ob torkih se bodo vršili naši redni sestanki, in sicer vsak drugi torek ob 20 v prostorih ZZD, Čopova 1. Prvi sestanek bo 8. junija. Vse, posebno še neorganizirane tovariše, vljudno vabimo, da se tega sestanka udeležijo. Govor bo o kolektivni pogodbi in o izletu, ker hočemo gojiti tudi družabnost. 8. junija pa na svidenje!
Lesni delavci
Loški potok. Na praznik sv. Rešnjega Telesa popoldne se je pri nas vršil shod tukajšnjega lesnega delavstva. Delavstvo je organizirano v ZZD. Koj ob napovedani uri se je dvorana Društvenega doma napolnila skoro do zadnjega kotička. Shod je otvoril s primernim nagovorom domači g. župnik, ki sploh velja za velikega prijatelja delavstva. Po svojih besedah da besedo tov. Cviklu. Le-ta je v daljših izvajanjih temeljito podčrtal namen, ustroj in pomen strokovne organizacije. Kakor na drugi strani medsebojne dolžnosti in pravice — brezpogojno pa terja strokovna organizacija članstvo, kateremu je za Bogom prva organizacija, potem šele drugo. Obrazložil je nadalje razne delavske borbe, ker se tudi naše delavstvo pripravlja na borbo. Borba je lepa beseda in vabljiva, ali večinoma pa organizacije danes začenjajo borbe brez poznanja lastnih vrst. Zato je treba pri tem pač velike previdnosti. Predvsem pa nastaja neko novo vprašanje. Imamo vrsto delavstva, ki ga pod lesnega ne moremo dati, to je gozdno delavstvo. In to je v Loškem potoku, Blokah itd. in veliko po štajerskih planinah. To delavstvo ima popolnoma druge pogoje, a vendar delavstvo je zaščiteno, bi vsaj moralo biti, samo kako! Pri tem je govornik iznesel konkreten predlog, ki seveda ni izvršljiv v nekaj mesecih, ampak v teku leta pa bi se lahko zabeležil uspeh. Prešel je tudi na vprašanje voznikov; za njih je rešitev lažja, ako se bodo držali danih navodil. Po teh izvajanjih sta spregovorila še predsednik in tajnik in za zaključek zopet g. župnik. Shod je potekel v najlepšem redu in, upamo, tudi v splošno zadovoljstvo.
Usnjarji
Slov. Konjice. Kritični dnevi so minuli, vsaj za navadne nestrokovne oči. Tovarna obratuje, začelo je z delom 138 delavcev, vendar se je med tem število še nekoliko zvišalo. Tako bo šla tovarna svojo razvojno pot. Seveda je pa celotno stanje vse do 24. avgusta provizorno in po tem datumu pa bo ali nastopilo normalno stanje, ali pa zopet borba. Vse bo seveda odvisno od lastnika podjetja. Dne 24. junija bo nastopila prva približno tretjinska izmena. — Površen opazovalec bi rekel: sedaj je pa mir. V resnici pa se razvija podtalna borba, ki pa jo seveda v veliki večini vodijo podjetnikovi svetovalci na njegov račun in ni izključeno, da marsikaj tudi brez njegove predhodne vednosti. Radi tega je potrebno sedaj čimbolj popolno organizatorično delo organizacije. Organizacija mora budno paziti na vsak pojav ali dogodek in vse vezati z raznimi okoliščinami, da lahko sledi tudi dogodkom, ki se ne vidijo. Pribijemo — naj bodo brez skrbi — organizacija pazi in bo pazila budno na vsako kretnjo in bo vedno pripravljena na vsak skrit ali javen napad. Slovensko delavstvo Konjic noče drugega, kot enakopravnost in človeka vredno življenje.
Itivapnah
iiimiiiiimi
ill!1!1;'Illll Mili
Slov. Konjice. Kako se ustanavlja na-cijska strokovna organizacija »Narodna strokovna zveza«? Bilo je pretekli teden, ko so začeli stavkokazi, preddelavci in mojstri stikati glave v tovarni Lavrič.
Zanimivo je bilo, da so bili posamezniki, ki še poprej nikdar niso bili klicani v pisarno, sedaj pa so jih klicali. V soboto pa so delili pred tovarno vabila za sestanek
—	vabila so bila razmnožena v tovarni.
V	soboto popoldne pa so peljali v dotično gostilno sodček 1001 vina, ikaterega je plačal neki podjetnik. Ob priliki bomo postregli z imenom. Ker pa se je sestanek ponesrečil, so začeli z vpisovanjem, prvi seveda mojstri, preddelavci in stavkokazi. Drugi dan pa so v tovarni »Alfa« kar med delom preddelavci nosili pristopnice
in nagovarjali k pristopu, seveda je bilo to v sporazumu z Tatscherjem — po pojmih »Narodne strokovne zveze« pristnim narodnjakarjem. — To je ena plat. Druga pa je ta: »Narodni strokovni zvezi« bi moralo biti znano, da borba konjiškega delavstva še ni končana in med borbo začeti cepiti delavstvo, je podlo izdajstvo nad delavstvom. Ta pečat si je NSZ priborila. Članstvo pa, ki ga zbira, ji pa iz srca privoščimo z nasvetom, da ga da v zlat okvir med svoje narodnjakarje in stavkokaze.
Greta Rigler iz Studencev je dobila hujše notranje poškodbe, njen brat se je lažje pobil na glavi.
Obesil se je v trgovskem lokalu na Sp. Polskavi pri Mariboru 55 letni trgovec Ivan Svarča.
Star ponarejevalec prijet. Lansko jesen je izsledilo orožništvo v Radvanju pri Mariboru strokovnjaško opremljeno ponarejevalnico za stotake in tisočake. Takrat je ušel glavni krivec in že predkaznovani skoraj 70 letni ponarejevalec Fr. Rupnik. Rupnika so šele sedaj prijeli orožniki v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici in je bil predan v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Padel s kolesa in se hudo poškodoval na glavi.
V	Celju je padel s kolesa pekovski pomočnik Karl Mavrin. Pri padcu‘si je prebil lobanjo ter si pretresel možgane in so ga v globoki nezavesti oddali v bolnišnico.
Tretja etapa regulacijskih del na Savinji. Za 23. junij je razpisana licitacija tretje etape regulacijskih del na Savinji. Gre za 800 m od tako zvanega »Jungferšprunga« navzgor, ki je preračunan na 2,308.000 Din. K tej vsoti bo prispevala država 500.000 Din, banovina 1,058.000 Din, celjska mestna občina 450.000 Din ,in okrajni cestni odbor v Celju 300.000 Din.
Elektrifikacija spodnjih krajev. Banovinske elektrarne bodo v kratkem začele z elektrifikacijo občine Dobova pri Brežicah in z Leskovcem pri Krškem. Daljnovod iz Krškega do Brežic se že gradi. Pri kolodvoru v Brežicah je končana transformatorska postaja, ki bo omogočila elektrifikacijo vseh krajev do hrvaške meje. Od Brežic naprej bodo banovinske elektrarne podaljšale vod do Bizeljskega, št. Petra ter Šmarja pri Jelšah, kjer bo ta vod zvezan z daljnovodom iz Celja.
Amerikanski motociklist smrtno povozil kmečko mladenko. Na dveh motornih kolesih so se pripeljali iz Ljubljane proti Žalcu štirje tujci, ki so bili namenjeni v Budimpešto ter na Norveško. Drugo kolo je vodil Amerikanec John Har-ry Wikam. Radi medvedarjev na cesti je Wi-kam zavil tik pred Žalcem na levo in se je v tem trenutku pojavila pred njim Marija Kuder, 26 let stara kmečka hči iz Vrbja pri Žalcu, ki je gledala ciganske medvedarje in je preslišala signal motociklista. Amerikanec ni mogel več zaustaviti kolesa in je podrl mladenko. Kudrova si je pri padcu prebila lobanjo in si je pretresla možgane, a je kljub temu še sama vstala, si zmila glavo pri vodnjaku in se podala k zdravniku. Pri prevozu v bolnišnico se je v avtomobilu onesvestila in je podlegla poškodbi.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll||
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Illllllllllllilllllllllllllllllllllllllll!lll!ll!ll!lllllllllllll!llllll!llllll!lll!llllll!lillllllll!llllll!lllllllll!lll!lllll
Napad na brezposelnega pekovskega pomočnika. Lojzeta Gorjupa, 27 letnega brezposelnega pekovskega pomočnika s Polžanske gorce prt Šmarju pri Jelšah, so napadli trije posestniški sinovi iz šmarske okolice in so mu z udarci s koli prebili lobanjo. Gorjupa so oddali v celjsko bolnišnico.
MotocikUst smrtno povozU otroka. Blizu gostilne Pleterski v Rajhenburgu je hitel preko ceste šestletni Rudolf Samec, ko je pridrdral motor. Motociklist je otroka podrl in ga je tako poškodoval, da je umrl v bolnišnici v Krškem.
Mladoletni ukradel 18 jurjev. Pri neki najemnici za Grofijo v Celju je ukradel 17 letni dijak Josip M. iz Vinice pri Črnomlju obrtniškemu pomočniku Alojziju A. iz kovčega 18.000 Din prihrankov in zginil neznano kam.
Nesreča z motociklom. Zadnjo nedeljo je na ozki cesti Zidani most—Hrastnik zapazil g. Sabo, dentist v Radečah, v zadnjem trenutku pred seboj motorno kolo s prikolico. G. Sabo, s katerim se je vozila njegova žena, motocikla ni mogel ustaviti v trenutku nenadnega srečanja in je zavozil v kup gramoza ter je zadel z ročajem ob brzojavni drog. Vsled sunka se je kolo preobrnilo in sta padla g. Sabo in njegova žena daleč v loku. Oba poškodovana so prepeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so ugotovili, da si je g. Sabo tik levega ramnega sklepa zlomil kost, ki je tudi skočila iz sklepa. Njegova sdfcroga je dobila lahek pretres možganov.
Dogovorjen umor. V Čabračah pri Škofji Loki je našel sin umorjenega očeta Šinkovca v mlinu.
V	Zagrebu so prijeli Jovana Stamenkoviča, od-
puščenega graničarja. Aretirani je priznal, da je zaklal v noči mlinarja in posestnika Šinkovca, ker ga je nagovorila k zločinu proti denarni nagradi mlinarjeva žena Katarina, katero so tudi zaprli.
Hlapec ubil gospodarja. Na Orlih pri Ljubljani je 50 letni posestnik Ignacij Pajk na Rudniku 94 zadel v krčmi na svojega hlapca Janeza Rojca in ga je vrgel po tleh. Na povratu je Pajk napadel Rojca s polenom. Slednjič je pograbil tudi hlapec poleno in je z njim skušal odbiti proti svoji glavi od gospodarja naperjeni udarec. Pri tem se je njegovo poleno odbilo in udarec je padel s tako silo po gospodarjevi glavi, da mu je počila lobanja. Pajk je podlegel poškodbi.
Hudo si poškodoval prsni koš ter roki. V Leskovcu pri Rimskih Toplicah je padel s akale 8 m globoko Franc Klavs, 32 letni krojaški pomočnik z Veternika pri Boštajnu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico s hudo poškodovanim prsnim košem in s poškodbami na rokah.
Modras pičli pastirja. Modras je pičil desetletnega Ivana Meden, pastirja iz Bezuljaka pri Begunjah na Notranjskem. Domači so se zatekli hitro po zdravniško pomoč in dečko je rešen.
Neznanega utopljenca so potegnili delavci iz Save pri Radečah. Star je kakih 40 let in ima na desnici tetoviran rudarski znak, na levici pa črke BAB.
Prostovoljna smrt bivšega občinskega tajnika.
V Suhorju v Belokrajini se je ustrelil bivši občinski tajnik Anton Lušicky iz Borovnice. Rajni je pred leti doma na Vipavskem ustrelil svojo taščo, smrtno nevarno je ranil svojo ženo in potem je pognal sebi kroglo v glavo skozi oko, a se ni zadel smrtno.
Radi poroštva sl vzel življenje. V Blagovici se je ustrelil Mirko Cerar, najstarejši sin Pi-skarjeve rodbine. Vzrok samomora je preveliko poroštvo.
Hude poškodbe pri padcu z voza. Pri Kranju na Gaštejskem klancu, kjer razkopavajo cesto, se je splašil konj, kateri je bil vprežen v Ma-sterlov voz iz Stražišča. Voz je zadel ob skale in je padel na železniški nasip pod klancem. Na vozu so bili poleg hlapca g. učitelj Rant z ženo, hčerko in s štiriletnim sinčkom, katerega so peljali na postajo, da bi ga oddali v bolnišnico. Pri padcu z voza so se vsi hudo poškodovali razun bolnega sinčka, katerega je oče držal v naročju.
Večji in manjši požari. V Brezulah pri Račah je udarila med nevihto strela v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Praunsbergerja, ki ima 40.000 Din škode. — Na Janževem vrhu v Dravski dolini je zgorela vsled neprevidnosti posestnici Amaliji Kaiser 25.000 Din vredna žaga. —
V Regerči vasi je presenetil ogenj v hiši spečo družino železničarja Bruneka. Ljudje so si komaj rešili življenje, hiša je zgorela. — Na ljubljanskem Barju je podtaknjen ogenj uničil krmo, katera je bila shranjena v kozolcu dvojniku, ki je last Jožefa Tonija s Hauptmance 38. Škode je 10.000 Din. — V št. Janžu pri Dravogradu je zgorela radi dimnika lesena hiša kočarice Marije Pok. škoda znaša 15.000 Din. — V Goriškem vrhu pri Dravogradu je postala žrtev plamenov tako zvana škrjančeva preša. Ogenj je izbruhnil med krušno peko. —
Zaposljenost delavstva drugod bol| naraSča Ro pri nas.
Suzor je objavil statistiko o zavarovanju delavstva za mesec marec. Po tej statistiki je bilo v vsej državi 641.131 zavarovanih delavcev in delavk, to je za 34.345 več kakor v februarju 1937 in za 66.805 več kakor v marcu 1936. Zaposlenost se je s tem tako povečala, da je že prekosila ono v letu 1930, ko je bila najvišja konjunktura in ko je bilo vseh zavarovancev 608.803. Seveda se je število zavarovancev povečalo v vseh pokrajinah in tudi v Sloveniji, toda pri nas še vedno nismo dosegli stanja v letu 1930. Takrat je namreč štela Slovenija vseh zavarovancev 97.689, danes pa jih šteje le 95.214. Pri tem pa je treba upoštevati tudi to, da so
v	Sloveniji vsi zaposleni delavci v resnici prijavljeni pri Okrožnem uradu, dočim v drugih pokrajinah še zelo mnogo delavcev ni prijavljenih, da je s tem relacija za Slovenijo še slabša.
Domače vesti.
Spominska plošča A. M. Slomšeku je bila zadnjo nedeljo odkrita v Rogaški Slatini.
Smrtna nesreča vrlega delavca. Na praznik sv. Rešnjega Telasa se je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev sta postala R. Hostniker, delavec na Fali, in njegova IX letna hčerka. Hostniker se je omenjenega dne popoldne peljal s kolesom, na katerem je vozil tudi svojo hčerko, od Fale proti Mariboru. Med Selnico ob Dravi in Kamnico pa pridrvi nenadoma s polno brzino avto veleposestnika grofa Zabeo. Avto je zadel od zadaj v Hostnikarja s tako silo, da je bil kolesar pri priči mrtev. Njegovo nezavestno hčerko pa so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Delavec Hostnikar je bil vrl katoliški mož in je sodeloval pri vseh cerkvenih slovesnostih pri Mariji v Puščavi. Bil je tudi dolgoletni cerkveni pevec, za katerim žaluje rodbina in vsa puščavska fara. Pogreb rajnega se je izvršil v nedeljo v Puščavi. Pevci so mu zapeli lepe žalostinke. Vrlemu katoliškemu delavcu naj sveti večna luč! Naj počiva v miru v preranem grobu! Rodbini pa naše iskreno sožalje!
Smrtna nesreča predilniškega mojstra. V tekstilni tovarni Hutter in drug v Melju v Mariboru je zagrabila transmisija 53 letnega predilniškega mojstra Ivana Cizej. Jermenje je treščilo Cizeja ob zid, kjer je obležal s polomljenimi udi in s prebito lobanjo.
V	Mariboru obsojena tolovajska trojica. Na Pobrežju pri Mariboru so našli lani 8. julija ubitega in zadavljenega upokojenega financarja Ivana Strajnšak. Po zločinu je bila Strajnšaku iz omare ukradena šatulja s 4800 Din in z dvema prstanoma. Roparski umor sta izvršila Franc Belak, 30 letni ključavničarski pomočnik, in Karel Štern, 24 letni delavec. Vse prilike pri umorjenem je poprej natanko poizvedel Ivan Koller, 29 letni trgovski pomočnik. Vsi trije zločinci so s Pobrežja. Po umoru je prepustil Belak denarni plen tovarišema, ki sta ga zapravila v Zagrebu, kamor sta se odpeljala v avtomobilu. Po povratku iz Zagreba sta še obiskala svojce na Pobrežju in ,sta pobegnila po bolj skrivnih stezah v Avstrijo. Avstrijska oblast je tolovaja lansko jesen prijela in ju poslala v Maribor. Tekom zasliševanja je prišlo na dan ime Belaka, katerega so razkrinkali kot drugega morilca, medtem ko je prvotno prevladovalo mnenje, da sta roparska morilca Štern in Koller. Obtožena deteljica je na obravnavi 28. maja v bivši porotni dvorani v Mariboru ob navalu radovednega občinstva le delno priznala krivdo. Ivan Koller je bil obsojen na 20 let, Karel Štern in Franc Belak pa na dosmrtno ječo.
Občinski pometač se smrtno pobil. Jakob Schaf-halter, 64 letni mestni pometač v Mariboru, je padel in je zlomil rebra. Omenjeni je kmalu podlegel poškodbi v bolnišnici.
Vlom v cerkev. Pri št. Petru pri Mariboru sta dva neznanca vlomila v tabernakelj župne cerkve. Odnesla sta dva medeninasta in s srebrom prevlečena keliha ter posode za sv. olje. Iz ci-borija sta pojedla 180 posvečenih hostij, v kelihe sta nalivala mašno vino in pila. Pod glavnim oltarjem sta razbila s steklom zavarovani relikvijar sv. Faustina, kjer sta domnevala zlato, pa sta se urezala. Obstoji sum, da sta se pustila bogoskrunska lopova zapreti v cerkev in sta v noči pobegnila skozi okno s pomočjo vrvi, katero sta odrezala v zvoniku.
Devetletni fantek pregnal kurje tatove. V noči na 2. junij je bilo vlomljeno v kumik g. Fened-lja v Sp. Radvanju. Trušč je slišal devetletni sin, vzel v roke nož in se z lučjo podal na dvorišče. Ko so tatovi slišali korake in odpiranje vrat, so pobegnili brez plena.
Slepar se izdajal za davčnega uradnika. K Julijani Mlaker, posestnici v Razvanju pri Mariboru, je prišel kakih 30 let star neznanec, ki je trdil, da je davčni uradnik ter da išče ponarejen denar, ženski je »zaplenil« 450 Din gotovine in ji naročil, naj pride drugi dan ponj na carinarnico. Mlakarjeva je spoznala šele drugi dan, da je nasedla drznemu sleparju.
Dninar se je obesil. V gozdu med Breznom ob Dravi so našli obešenega 34 letnega dninarja Jakoba Pušnik iz Javneka.
Poškodba vsled podsutja. V kamnolomu nad Sv. Lovrencom na Pohorju je zemlja podsula Feliksa Pemavzla, ki se je zatekel v mariborsko bolnišnico s hudimi poškodbami na glavi.
Nesreča lončarja. Stroj za stiskanje ilovice je zmečkal v Mariboru levico lončarju Jož. Jančič.
Poškodba pri padcu s kolesa. V Mariboru je padel s kolesa in se je močno poškodoval Adolf Boznik, 32 letni pekovski pomočnik.
Smrtna nesreča splavarja. V Bezeni pri Rušah je pri napravljanju splava utonil v Dravi splavar Konrad Saveršnik, ki zapušča ženo z nepreskrbljeno deco.
Sedem vagonov iztirilo in zavrlo promet. Med postajama Sv. Lovrenc in Pragersko je počila os na tovornem vagonu iz Madjarske. Tovorni voz je iztiril in je potegnil za seboj še šest drugih. Zavirač si je rešil v zadnjem trenutku življenje s skokom. Materialna škoda je precejšnja. Potniški promet se je vršil nekaj ur s prestopanjem.
Zločin čevljarskega vajenca. V Ptuju se je učil čevljarstva pri mojstru Vidoviču 17 letni Simon Murko, posestniški sin s Placerja. Zgubil je stotak in iz strahu je izginil od mojstra in se je potikal okrog. Dne 29. maja zvečer je pričakoval svoje dekle in jo je spremljal do Švabovega ribnika. Deklica je fanta nagovarjala, naj se vrne k mojstru ali k staršem. Ti opomini so vajenca toliko raztogotil, da je prizadjal deklini več za-bodljajev in je nato skočil v ribnik in utonil.
Zagonetna smrt. V Spuhlji pod Ptujem je naplavila Drava truplo 30 letnega zasebnega uradnika Gabrijela Skerka. Rajni je živel do decembra lani v Mariboru, kamor je prišel iz Trsta, kj^r poseda njegov oče krčmo. Lani v decembru se je preselil iz Maribora v Zagreb. Domnevajo, da se je vrnil iz Zagreba nazaj v Maribor, kjer je skočil v Dravo. Vsekako je Skerkova smrt zaenkrat še zagonetka.
Strel na posestniškega sina. Na povratu proti domu je zadel v levo roko iz zasede oddani strel posestniškega sina Franca Florjančiča na Po-lenšaku pri Ptuju. Orožniki so že izsledili krivca v osebi nekega hlapca.
Z enega pretepa trije v bolnišnico. V Juršov-cih pri Sv. Urbanu pri Ptuju je prišlo v vinotoču do pretepa. Pri razmirjevanju pretepačev je nekdo razparal trebuh 56 letnemu Francu Kolariču, kateremu so izstopila čreva. Poškodbe na glavi ter rokah je dobil 38 letni Malek, 26 letni Kolarič ima zabodljaj v desnico. Omenjena trojica se je zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico v Ptuj.
Viničar obstreljen na povratu proti domu. V obe nogi je bil zadet od strela iz zasede Franc Novak, 44 letni viničar s Koga pri Središču.
Prostovoljna smrt kočarja. Obesil se je kočar Ivan ščavničar iz Nunske grabe pri Ljutomeru.
Tatvina. Še neodkrit dolgoprstnež se je splazil v stanovanje hišnega posestnika Franca Safran v Slov. Bistrici. Odnesel je razno obleko in gotovine za 1200 Din.
Avtomobil z izletniki se prevrnil. Zadnjo nedeljo popoldne se je prevrnil med Pragerskim in Slov. Bistrico v Veleniku avto z mariborskimi izletniki. Dve osebi sta ostali nepoškodovani.
Rene Bazin	28
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Pokan.
— Ne, motite se v izrazu. Gospod župnik, pustite mi reči, da vas slabo poznamo in da mi je tega žal. Bali ste se, o tem sem prepričan, da ne bi rekli, dasi je bil župnik na kmetih zelo dober z gradom. Toda, kar se tiče graščaka, je to mož vaše starosti, ali še bolje, bitje brez posvetnosti, ki nima neumne mladosti, pravim vam, zakaj se umikate? Čujte, če bi govorila od srca do srca, vsaj dvakrat ali trikrat, bi mi takoj rekli, da naj oprostim radi krščanstva. To je prava beseda. Zame je pravi plemič — Kristus.
Duhovnik se je hitro dvignil. Njegov prsteni obraz se je hitro razsvetlil. Ponudil je roko.
— To je zelo lepo, kar pravite!
— Ne, to je preprosta resnica, v katero verujete
vi	in verujem jaz. Moje sanje kakor vaše so bile dvignjene od teh resnic, polagoma do tje, da izginejo in puste večje delo kakor sem jaz, da so delavec, ki pomaga zidati konico zvonika katedrale... Toda treba bi bilo več časa, kot ga bom jaz imel. Komaj je opaziti temelje v blatu.
Duhovnik je približal svoj stol Mihaelovemu. Sedaj se ni bal več. Upal si je govoriti. Njegova duhovniška duša, njegova navdušena in preprosta bo-goslovska duša, veseleča se pri osvojitvi sveta, toda že žalostna pri spominu prvih duhovniških prevar, duhovnik ji je pustil govoriti. Sklenil je roke. Pripovedoval je svoje stare načrte, od časa, ko je bil upravnik v Morvan in kako je spoznal, da so neizvedljivi, odkar je v Fontenej. Govoril je o svojih
nerazumljivih klicih, o praznem pričakovanju v spovednici, v župnišču ali na poti, ko je tako želel, da bi prišli k njemu; priznal je, da še ni niti enkrat uspel; pokazal je, da še »svoje ljudi« vedno ljubi in da še njegovo upanje ni upadlo, kakor ne usahne vodnjak, ki dobiva vodo iz globočine. To je bil pač sin matere Rubio, ki je govoril; otrok naroda, ki skrbi za srečo drugih, slaboten na zunaj, toda zavedal se je svojega svetega poslanstva ter je bil prizadeven kakor vladar. Bil je eden teh mladih, ki jih dih od zgoraj spremeni in jih pokaže v vsej božji družabnosti, šel je tako daleč, da je imenoval Mihaela »moj prijatelj«. Mihael je poslušal, sedaj prepričan, da se je prišel zaupat močnemu bitju.
— Bi verjeli, je rekel duhovnik, da mi je bila naložena težka žrtev in da sem se obotavljal? Pa vendar nič ne uspeva brez žrtev. To je blagoslov večne zemlje. Naše veselje, naša nagnjenja, naš počitek, lepa stebla porezana, poteptana, ki nas ža-loste, toda niso nikdar zaman. Bil sem plah. Bi verjeli, da mi je moj škof zapovedal...
r- Kaj?
— Da grem na biro za bogočastje! V Fontenej!
— Ubogi gospod župnik!
— Dvakrat mi je zapovedal. Odklonil sem: »Oznanil bom pri veliki maši, vzel bom darila, če jih bodo hoteli prinesti v nadomestilo za odškodnino po konkordatu. Toda iti od hiše do hiše, to je brezkoristno. Sprejeli me bodo povsod lepo, toda dali mi bodo malo, malokdo, o tem sem prepričan.«
— Kaj je škof odgovoril?
— Odgovoril je: »Pobirajte, boste vsaj faro poznali.« Odšel sem sam k škofu; prosil sem ga; rekel sem mu: »Toda jaz to faro poznam! Cemu naj prosim od teh mož in od teh žena, ki niti k maši ne hodijo, ki ob nedeljah delajo, ki prisegajo kot pe-
klenščki in se še iz tega norčujejo? Da bi jim poskušal pridigati? Sem takoj pripravljen! Biti njihov nepriznan, zasmehovan, mogoče še preganjan prijatelj, to še tudi! Toda izzvati maloveren ali sovražen odgovor in vedno šteti: Zopet eden, ki taji Boga, še eden, še in še! To je, gospod, zahteva, ki presega moje moči!«
— Vas je poslušal?
— Ne! Ponovil mi je: »Tretjič vam rečem, pojdite povsod! Ura je prišla, ko je treba dati o Franciji račun. Pojdite, moj prijatelj, ne bojte se ničesar!«
— In?
— Poglejte, odločil sem se: pripravljam svoje listine.
Nekaj časa ni nobeden spregovoril.
— Gospod župnik, je rekel Mihael, povedati vam hočem zgodbo, ki je popolnoma podobna vaši. Tudi jaz sem se bal žrtve, ki so jo zahtevali od mene.
— Je tudi tako težka kot je moja? Oh, potem vas pa pomilujem...
— Mogoče še težja... Toda mislim, da sem jo sedaj, vsaj od danes zjutraj sprejel... Prihajam, da vam jo zaupam, da bom o tem, kar sem storil, še bolj gotov. Gospod župnik, močno sem bolan ...
— Moj prijatelj, nekoliko ste bolni, treba je...
— Obupan sem; poslušajte resnico. Moj zdravnik mi jo je dal uganiti, bral sem jo v zdravniških knjigah in drugod in dobro jo čutim. Ne imejte z menoj obzira, ne zanikajte: nič ne koristi... Te pol ure bolje veste, kaj sem. Rad bi vam pomagal pri izboljšanju te župnije, rad bi odkupil vse napake, ki so jih zakrivili proti njej Meksimeji, vso njihovo malomarnost, vso njihovo odsvetnost... Bil bi pravičen in bratovski, brez težave, se mi zdi. To bi bilo brez dvoma najbolje... Ne bom imel več časa.
Borba proti Jugoslovanski strokovni zvezi.
»Delavska pravica« je 26. maja priobčila uvodni članek pod gornjim naslovom. V tem članku navaja stvari, od katerih je gotov del namenoma izpuščen, tako da vsa stvar izzveni v čisto drugačnem smislu, kot v resnici je.
Mnenja smo, da tisti, ki je to pisal, razmere pozna take kakor so, in da pri takem pisanju računa samo na nevednost čitate-ljev. S tem seveda vlečejo za nos svoje bele socialiste, ker so naši tovariši o teh stvareh že dobro poučeni.
Naj navedemo par primerov iz tega članka:
Takoj v začetku piše, da je bila 1. maja sv. maša za umrle člane JSZ preprečena in se je mesto za JSZ brala po naročilu ZZD, kljub temu, da je bila že obljubljena JSZ in tudi tako oznanjena.
Na zadnji strani »Delavske pravice« sami povedo, da sv. maše niso naročili pri duhovniku, ki naj bi jo opravil, ampak so »vso zadevo opravili v župnišču«. Dobro so vedeli, kdo mašuje v cerkvi na Savi in se je isti vsak dan nahajal v neposredni bližini pisarne JSZ, pa so iz razumljivih raz- -logov sv. mašo naročili v župnišču, čeprav je bila to nepotrebna pot. Sv. maša za ZZD je bila naročena pri g, Križmanu že preje in tudi obljubljena, zato on ni mogel obljube preklicati radi poznejše prošnje od strani JSZ.
Sv. maša za JSZ je bila obljubljena brez njegove vednosti in zato tudi ne odgovarja za oznanilo. Duhovnika tudi nihče ne more prisiliti, za koga naj sv. mašo opravi in je to prepuščeno njegovi volji.
Potem se razburjajo radi odpovedi prostorov JSZ v Društvenem domu v Št. Vidu in radi prepovedi tečaja Krekove družine v prostorih Krekovega doma na Jesenicah. Krivdo spet podtikajo ZZD, čeprav so to samo zadeve dotičnih društev. Gospodar ima lahko v hiši kogar sam hoče in čisto razumljivo je, da katoliško društvo ne bo trpelo v svojih prostorih organizacije, ki se več ne smatra za katoliško.
Vemo tudi, kako je bilo na Jesenicah za časa pogajanj za kolektivno pogodbo s KTD Dasi je bilo v Krekovem domu prostora dovolj, so se vsi delavski shodi vršili pri socialistih in se jih je udeleževala tudi JSZ, čeprav bi lahko sklicala svoje shode. Takrat so imeli prostora dovolj, pa se ga niso poslužili, sedaj pa javkajo in stokajo. Se sedaj naj poskusijo pri sodrugih socialistih, ki so jih tako lepo pustili na cedilu.
Pišejo tudi, da ZZD ni nova globoka katoliška organizacija in skušajo to dokazati s tem, ko pravijo, da »je JSZ skozi vseh 40 let svojega obstoja vršila važne katoliške naloge med delavstvom v najodličnejši meri, kakor noben drug stan ne«. Nekdaj, da! A danes je drugače! Ali je katoliško zadržanje JSZ na pogajanjih za kolektivno pogodbo s KID proti predlogu ZZD o praznikih, da so se čudili celo zastopniki tovarne? Ali res katoliško pišejo njihovi listi? Ali so res nekatere izjave njihovih vodij v smislu slovenske katoliške skupnosti? In če je res to tako katoliško, zakaj pa JSZ brani »Jutro«, ki je vse prej, kot; pa katoliškim organizacijam naklonjen list?!
Proti koncu beremo: »Dosledna krščanska pot našega delavskega gibanja v praktičnem gospodarskem in javnem življenju zahteva preureditev človeške družbe po Kristusovih naukih.«
Lepe besede, le žal, da so samo besede! Kristus ni nikoli učil krščanskega socializma. Tudi dr. Janez Ev. Krek ni bil nikoli krščanski socialist v vašem smislu. Različne izjave v JSZarskih časopisih in način dela katejo, da JSZ ne gre po stopinjah dr. Janeza Ev. Kreka, ki ni nikoli učil, da je papeževa okrožnica »popisana cunja papirja«, kakor to mislijo mnogi iz vrst belih socialistov.
In s tem, ko odklanjajo okrožnico, odklanjajo papeža in s tem Kristusa, katerega namestnik je papež.
Vsa stvar konča s ponosnim udarcem na prsi, češ, če nas ne bi bilo, ne bi bilo ne društev ne njihovih zgradb.
Pripominjamo, da JSZ teh društev ni gradila in zato bodo društva sama odločala, kdo bo uporabljal njihove prostore.
Se lo In ono.
Graditev proge Črnomelj—Vrbovško. —
Belgrajski listi poročajo, da se bo še letos začela graditi proga Črnomelj—Vrbovško. Vlada je že prejela več ponudb finančnih in gradbenih skupin, ki bi gradnjo prevzele. S to novo progo bi se zveza Slovenije z našim najbližjim pristaniščem Su-šakom zelo skrajšala ter bi bila proga izrednega gospodarskega pomena. Poleg tega pa bi dobilo veliko tisoč delavcev pri gradnji zaslužka.
Cene naraščajo, pa ne za kmeta in delavca. Cene so se v primeri z lanskim letom zelo dvignile, pa le za industrijske proizvode in trgovsko blago. Kmet še vedno ne dobiva pravične cene za svoje pridelke, delavec pa je tudi na slabšem, ker mora obleko in obutev ter sploh vse, kar rabi za življenje, dražje plačevati, dohodek pa mu je ostal isti, kakor poprej.
Močno povečanje naše zunanje trgovine.
V	mesecu aprilu smo izvozili 404.005 ton blaga v vrednosti 570 milijonov Din. V lanskem aprilu pa smo izvozih le 190.464 ton blaga v vrednosti 268 milijonov Din. Povečanje izvoza je posledica pametne gospodarske politike vlade, ki je sklenila trgovske pogodbe z državami, s katerimi jih doslej še nismo imeli ter je našla nova tržišča za naše proizvode.
Tudi natakarji zahtevajo svoje pravice. Ljubljanski natakarji so imeli občni zbor, na katerem so se zavzemali za sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj izboljša njihov socialni položaj. Taka pogodba bi koristila tudi delodajalcem, ker bi poenostavila in poenotila plačilna razmerja v vsakem pod jetju v enakem obsegu. Taka kolektivna pogodba bi se morala skleniti za vso banovino ter bi morala biti v skladu z nedavno izdano uredbo o najnižjih mezdah.
ror-T^Er-ror-inmFBHHB
Zahfevalte povsod Dcravsho fronto"!
r1
Komunizem, ljudska fronta in svoboda izživljanja. Boljševizem že od nekdaj uči, da pripada svoboda življenja vsakemu pravemu boljševiku. S tem si hoče zagotoviti simpatije mladine, na katero naj to vpliva kot omama. Rdeči poglavarji simpatizirajo s svobodno ljubeznijo. Po neštetih izjavah se more spoznati, da se v Rusiji dekle, ki zavrne komunista, smatra za bur-žujko in se z njo kot s tako postopa. Na kongresu Zveze komunističnega ženstva v Parizu dne 16. novembra 1924 se je razglasilo: »Družina je buržujska ustanova. Treba je porušiti družino ... Žena ni žena, če ljubi svoje otroke ...« Sklep te morale je objavila uradna »Pravda« dne 2:. marca 1925: »Morala naše mladine je strašna. Vse, kar ne služi nizkim strastem in primitivnim čutom, je označeno kot buržuj-ski predsodek. Posledice za ženo so strašne ...« —
Stalin vnovič oženjen. Ker se je položaj juda Kaganoviča poslabšal in je nanj padel sum, da je bil v zvezi z Jagodo (Je-hudo Heršlom), je Stalin odslovil svojo ženo Rozo, ki je bila Kaganovičeva hči. Nadomestila jo je Gruzinka Dora Hazan, prijateljica prve žene Stalinove Allilueve. Dora Hazan je zelo inteligentna in izobražena.
Verska fronta v Rusiji. Na zborovanju moskovskih delavskih klubov in voditeljev bibliotek je imel Emeljan Jaroslav-skij, voditelj brezbožnikov, obširen govor. Očital je navzočim, da so ravnodušni do protiverske borbe in propagande, v kateri bi morali sodelovati. V odgovor je dobil vrsto opravičil in ugovorov. Predsednik delavskega kluba »Danilo« se je pritoževal, da zadnji čas napovedanih protiverskih shodov nihče ne obiskuje ali da se slušatelji od predavanj demonstrativno odstranjajo. Predsednik tovarne »šarikopodšipnik« je pravil, kako je v časih, ko je bilo še obvezno taka predavanja obiskovati, do 60% poslušalcev »na tihem odšlo«, ostali so se pa iz predavateljev norčevali ali so ugasnili luč in jilf v temi celo tepli. Sedanji poskusi obnoviti protiversko gonjo ne bodo le brez uspeha, marveč bodo v očeh delavskih množic diskreditirani vsi strankini agitatorji, ki bo do v tem oziru rovali. Voditelj tovarne »Imeni Aviskim« je dolžil komsomolce (komunistično mladino), da nasprotujejo propagandi brezbožnikov. Motijo predavatelje z ugovori, bojkotirajo delo brezbožnikov v klubih in preprečujejo vsako iniciativo. Neki kulturni vodja delavskih klubov je trdil, da je vzrok neuspeha brezbožne propagande skrajna neomika in nevednost predavateljev v protiverskih vprašanjih. Knjižničarka biblioteke v neki tovarni je pravila, da že tretje leto noben čitatelj ne vpraša za brezbožne knjige, in če jih ponudi, se iz nje norčujejo. Tako nazaduje protiverska gonja v Rusiji. Na drugi strani pa napreduje verska vnema.
V	Tverskom okraju je letos v prvem četrtletju bilo nanovo registriranih 22 ver-
skih občin, 9 izmed njih je vzelo v najem prejšnja cerkvena poslopja. (»Znamja Rossi«, maj, št. 19.)
*
Državno prvenstvo Je končano. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo ae je minulo nedeljo zaključilo. Državnega prvaka smo dobili že pred nekaj tedni, toda zanimiva borba se je vršila med zadnjeplaciranimi klubi za obstanek v ligi. Ta borba je bila posebno napeta za nas Slovence, saj je šlo našemu zastopniku v ligi, SK Ljubljani, presneto za nohte in šele v zadnjem trenutku se je energično dvignila ter s tremi zaporednimi lepimi zmagami utrdila sloves slovenskega- nogometa. Ostala je v ligi, tragičen konec pa je zadel osješko Slavijo, ki je izpadla. Prvo mesto v ligi ima z vso pravico zagrebški Gradjanski, ki je igral v vsem tekmovanju tako, kakor noben drug klub. Prvenstvo si je osvojil z velikim naskokom pred drugimi klubi. Upfemo, da nas bo Gradjanski kot državni prvak dostojno reprezentiral tudi pred zunanjim svetom, saj bo igral letos kot zastopnik države v srednjeevropskem prvenstvu. — Nedeljske tekme so se zaključile s sledečimi rezultati: SK Ljubljana proti sarajevski Slaviji 4:1, Gradjanski in Hajduk 1:1, Hašk proti osiješki Slaviji 1:0, Bask in BSK 3:1. Prvenstvo se je zaključilo s sledečo tabelo: Gradjanski ima 28 točk, Hajduk 21, BSK 21, Jugoslavija 21, sarajevska Slavija 17, Bask 16, Hašk 16, Ljubljana 15, Con-cordia 13 in osješka Slavija 12. Zadnji v tabeli, to je osješka Slavija, izpade iz prihodnjega prvenstvenega tekmovanja, ki se prične zopet v jeseni.
Tudi v podzveznem prvenstvu zaključek. Tudi tekmovanje za prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze se je v nedeljo končalo. Zaključilo se je z dvema tekmama. V Mariboru sta se še borila železničar in trboveljski Amater, pa je železničar porazil Trboveljčane z 11:0, v Celju pa sta se tepla za mesto na tabeli SK Celje in SK Olimp, pri čemer je zmagalo Celje 4:2. železničar je ves čas prvenstvenega tekmovanja visoko nadkriljeval svoje nasprotnike ter si je naslov prvaka v polni meri zaslužil. Na drugo mesto se je placiralo SK Celje. Zanimivo je, da Ljubljana ne premore nobenega kluba, ki bi se bil lahko v prvenstvu primerno placiral.
Lahka atletika. V soboto in nedeljo se je vršil v Zagrebu lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in čehoslovaško. Naše moštvo je nastopilo precej oslabljeno in netrenirano ter ni pokazalo pričakovanih rezultatov. Cehoslovaki so bili skoraj v vseh disciplinah boljši. Dosegli so 95.5, naši pa le 68.5 točke. — Poleg zagrebškega mednarodnega nastopa so se vršili lahkoatletski nastopi še v Ljubljani, Mariboru in Celju. V Ljubljani je bil lahkoatletski miting srednješolcev, v Mariboru je priredil železničar medklubsko prireditev, ki je prinesla zelo lepe rezultate ter pokazala, da imamo izvrsten mlad naraščaj, v Celju pa je imelo SK Celje svoj miting'.
Kolesarstvo. V petek, soboto in nedeljo se je vršila velika kolesarska dirka okrog Hrvatske in Slovenije. Dirke so se udeležili najboljši slovenski in hrvatski kolesarji. Prvi dan so vozili iz Zagreba čez Karlovec do Ljubljane, drugi dan iz Ljubljane preko Celja do Maribora in tretji dan iz Maribora preko Varaždina v Zagreb. Zmagal je v tej dirki izvrstni mladi zagrebški dirkač Prosenik, ki pa je Slovenec ter doma iz Brežic. Drugi je pa bil Ljubljančan Gartner. Mariborčan Rozman je zasedel šele deveto mesto. Tekmovali so v dirki tudi profesionalni dirkači ter je v njihovi kategoriji zmagal bivši dolgoletni državni prvak Grgac, ki pa je imel slabši čas od Prosenika.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
ZA SV. BIRMO: Najlepši spominek: molitvenik
In rožni venec! Najugodneje kupite v Tiskarni
sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Gospod župnik, popolnoma po pravici mi povejte, če mislite, da je prostovoljno sprejetje smrti možno pred Bogom?
— Neskončno, je rekel duhovnik; kakor je najtežja pokorščina najvzvišenejša molitev.
— Ker torej nisem mogel dati svojega zgleda in svojega srca, dam svoje življenje, da bi naš trg zopet oživel. Sprejmem smrt. To je vse, kar mi ostane. Gospod župnik! Zbogom!
Poskusil se je nasmehniti in je uspel. Njegove ustnice, ki so pravkar imenovale smrt, so ostale junaško napol odprte, njegove oči so jo videle in niso vztrepetale. Bil je kakor mlad plemič pred sovražnikom, posmehljiv, ljubek, z izrazom, ki so ga imeli Meksimeji pri prvem boju, ko so skočili s konja, trompete so pele in oni so izvlekli meč, da služijo kralju. Uboga mladost! Bil je mlad, imel je njene običaje, tudi on se je smejal nevarnosti, toda ni imel druge priče, kot kmetskega duhovnika; ni čakal slave, in kralj, za katerega je sprejel smrt, ne bi nikoli ničesar vedel.
To je bilo lepo mladostno dejanje, ki je trajajo le nekaj časa. Nato so se ustnice raztegnile. Niti besede ni bilo. Oba moža sta stala.
Pogovarjala sta se še nekoliko, pa le s pogledom, kakor ti, ki ne najdejo dovolj lepih besed, da bi izrazili vso dušno globino. Bila sta bleda, eden kakor drugi. Toda zdelo se je, da je Mihael Meksime manj razburjen.
—	Prišel bom k vam, je rekel duhovnik. Oh, gospod Mihael, če bi bil v vsakem gradu, v vsaki župniji vsaj en mož!
Mihael je bil že pri hišnem oglu na trgu. Šel je po poti. Nekaj žena je tu in tam dvignilo s prstom, ki je držal šivanko, zaveso in reklo:
Bogati
—	Pravkar sta kartala z župnikom. vedno lahko zapravljajo čas.
Vroče je bilo in vonjalo je po senu. Cestni prah se je dvigal v vrtincih. Hudourniški oblak je šel nad gozdovi. Mihael je prišel v grad. Utrujenost ga je potolažila. Toda prvič po letih je bil zopet popolnoma miren.
vni.
Bera duhovnika Rubio ja
Fontenejski ljudje so se pogovarjali o prodaji, ki bi se morala vršiti pri Lirejevih v nedeljo, dne
26.	julija. Lepak, prilepljen na občinsko desko, je naznanjal to »prostovoljno« prodajo in našteval vse stvari, ki bodo prodane.
Odkar je bil ta tu, je Gilbert odšel daleč. Ni se več pokazal v trgu radi tega rdečega papirja; bil je na neki oddaljeni kmetiji in se je le v soboto vrnil v svojo hišo v Volčji dol. Ogibal se je, da ne bi srečal svojih nekdanjih prijateljev. Hodil je po stezah, namestu po cestah, bil je osramočen in razdražen, da ima spufanca za otroka.
Župnik Rubio je zapustil svojo župnijo, ker ga je klicala bolna mati, preden je začel bero, ki jo je obljubil, da jo bo napravil, in ko se je vrnil v Fontenej, je od dneva do dneva odlašal to tlako, ki ga je vznemirjala.
19. juh ja, ko se je sonce dvignilo, je bil zrak topel in ves prašen. Že šest tednov se je zemlja sušila. Listje je viselo ovenelo ob vejah; lesk trave je prešel; zrnje se je usipalo in ljudje so se dušili, ko so se sklanjali za žitom.
Žetev je bila mnogo težavnejša kakor navadno in kakor je vse kazalo, bo malo dobička.
O tem je razmišljal duhovnik Rubio, ko je šel iz Fontenej, da bi prišel v Volčji dol. Po poti, ki je
odmevala kakor razpokana skala, je šel proti svoji navadi počasi in s sklonjeno glavo. Dvignil jo je, ko je šel mimo gradu, in opazil je Mihaela Meksime, ki se je naslanjal na belo ograjo. Mladi mož mu je pomahal: »Pridete k meni?« Bil je čisto miren. Nič na njem ni izdajalo, da je prestal težko krizo, razen blede in še razprte nosnice in trepetanje prstov. Vsa plemenska volja je oživela v njem, spremenjena, tiha in gospodujoča v domu bolečin.
Duhovniku, ki je poizvedoval:
— Kako se imate? —
je odgovoril:
— Slabo.
Toda to je bilo izrečeno z neko višjo nenavezanostjo. Dodal je:
— Čakam volarja, da bi se pogovoril o pošiljatvi volov. Poljedelstvo je, kakor vidite, že skoro pri kraju. In vi? Uganem, kam greste.
— Moj Bog! ...
— Kje boste začeli?
— V Volčjem dolu! Pet hiš, niti ena krščanska! Žurim se, ker sedaj je opoldanski počitek in delavci so doma, ali vsaj morejo biti.
Mihael je smehljaje pozdravil:
— Mnogo sreče pri misijonarenju! Gospod župnik, mi boste prišli zvečer povedat o prvem dnevu vaše bere? Jaz imam upanje!
— Res?
— Poglejte, gospod župnik, v telesu imamo osem litrov krvi in tudi v najslabši krvi je vedno vsaj ena kaplja, ki veruje.
Stisnila sta si roke in župnik je hitro odšel, da bi prišel na sosednjo pot, ki gre med travniki.
(Dalje sledi)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv.Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).