
)


s § § s s SPISM, s s s a s
mim  KL©piC“SiiLiP@siiCfl P
s § M $¥ETl® PIL a a
s s § ¥ GC©fi% llLOdl s a a

MMOOTE TlSKtMME

MMS ECL®P8C=SliL^P®l

" 5 S

SU l§! SIS

CEM 1 1

I

§ s s s § SPDS1L s s a s s

mim  MPiC=siiiip®scti s

a s Ml SMETIL® PIL s a
a § s K®^, ilLOdl a a a

MI^[R©P1H]E TISKARNE

a s s § f i®^0CI a a a a
»KS CCL®PlC=SliL^P®SGCL

Ker menim, da bi bilo v škodo slovenski književnosti, ko bi se
dalje odnašala izdaja „Livškega jezera", in ker želim, da naj se spo¬
znava mali, premili kot naše ožje domovine širom slovenske zemlje,
prevzel sem jaz z dovoljenjem po napornem duševnem delu utruje¬
nega pisatelja skrb za izdajo tega njegovega najnovejšega dela.

Novo mesto  1912.

Dolžnost me veže, da se toplo zahvalim gospodom, ki so me
osrčevali in ki so mi pomagali na delu ali z dobrim svetom, ali kako
drugače. Bili so ti gospodje baron Andrej Winkler, bivši deželni pred¬
sednik na Kranjskem, dvorni svetnik v pok. vitez Matevž Ternovec,
dr. Hilarij Zorn, profesor veronauka na veliki c. kr. realki v Gorici.
Za pripomoč s knjigami se zahvaljujem posebno gospodu arhitektu
Domeniku vitezu Pulgherju v Trstu, ki je živel 19 let v Carigradu,
On mi je dal na razpolago svoje lastne strokovne spise in svojo
bogato knjižnico.

Trst  1912. Pisatelj.

Maks Klodič-5ablad oski.

Kar sem slišal mlad od dedov,
Kar sem zvedel od sosedov
Starodavnih bajnih zgodeb,

Kar o njih sem čital sodeb,
Razne svoje doživljaje,

Srčne svoje občutljaje,

Zložil vse sem star v enoto :
Enim morda na zabavo,

Drugim morda 'v premišljavo.

Anton Klodič-Sabladoski.

Kazalo,

stran

1. spev Livško jezero . .   1

2. „ V Čedad. 4

3. „ V samostanu.  9

4. „ Čedajski most .•.15

5. „ Sladka tajna.• 21

6. „ Na sledu.26

7. „ Našel.  32

8. „ Na snubitvi.38

9. ,, Božja pot.43

10. ., Carigrad.50

11. „ Cerkev svete Sofije.57

12. „ Kako so Križarji osvojili Carigrad.63

13. „ Povrat iz Carigrada do Aten.70

14. „ Od Aten do doma.80

15. „ Vitez ropar.•.88

16. „ Priprave na obrambo.»-»

17. „ Nakana na jezero.99

18. „ Jezero je izginilo.101

19. Votlina prazna na mesto jezera.104

20. „ Priprave na napad grada . .'. 108

21. ,, Pomoč se bliža.lil

22. „ Poraz in smrt viteza.•.114

23. „ Priprave na napad vitezovega grada.118

24. „ Vitezov grad razrušen.  122

25. „ Votlina pošušena.  126

26. „ Nova hiša.129

27. . „ Cerkev.134

28. „ Svatba.139


I.

V visočino, v kterej orel
Smelo vije vzletne kroge,
Matajur svoj vrh dviguje,

A nasproti njemu širi
Kolk zeleno tratno sleme,

Med gorama tema dvema
Pa počiva kakor v krilu
Lepa Livška vzor-poljana.

Ne poljana v davno prošlem
Času, nego jezerina,

Ko krščanje so se bili
Za grobišče Odrešnika
Tam na jutru, v Palestini,
jfežerina vsod obdana
Črnim gozdom. — Sredi vode
Beli gradeč se na skali,
Gradec varen pred napadi.
Dokaj čolnov na vodini
Lahkih služi slug krdelu
Gospodarja tega grada,

Ki prevaža preko vode
Z južne strane na polnočno
Veroupne božjehodce
Iz Oglejske očaknine.

Trop za tropom tod odhaja
Na Koroško v Osojane,

Kjer posluša Mati Božja
Njih žalobe, njih pritožbe,
Njihne želje srčne, vroče,

Kjer svoj mir je našel večni
Kakor hlapec samostanski
Bolko smeli, kralj ponosne
Poljske zemlje, umoritelj
Svetca, škofa Stanislava. —

Kdo pač štel bi trop za tropom,
Ki za mezdo ga primerno
Čoln za čolnom, dan za dnevom
Nosi preko jezerine?

S tem in drugim blagostanje
Cvete čolnov gospodarju.

Hlapcev kopa: Ravnar, Šturem,
Pik, Golob in stari Perat,

Trebi mu po gozdih lažne,

Na katerih pase lepa
Čreda raznih se živali,
Volnonosnih, mlekodajnih
Vitorogih in kopitnih.

Svojih Bog je blagodatij
Kaj obilo vsul na tega
Zemlje plodne gospodarja.

Klical se je Srečko, v skladu
S srečo, ki mu jo množila
Žena Milka z malo hčerjo
Vido v gradu je sred vode.

God desetič praznovala
Že je Vida, brhko devče,

Čvrsto kakor cvet v spomladi.
Njo je skrbno mati iz mlada

2

Že učila veronauka:

Da je večni Bog vse stvaril,
Solnce, zemljo, nas pa zvezde;
Da človeška duša žije
In po smrti v vekov veke;

Da grešila Eva sta in
Adam, prvi naši starši,
Prelomivši kar prepoved,
Večnim Bogom njima dano;

Da ta greh smo dedovali
Vsi na zemlji, razun svete
Porodnice Božje, dev kraljice,
Tolažnice, pomočnice
Nam Marije; da nas rešil
Božji sin je pogubljenja;

Da kaznuje Bog pregrehe,
Dobra dela da v zaslugo
Šteje, jih po smrti plača.

Vseh propisov božjih jo je
Naučila, zabičivši
Blage nauke v njeno dušo.

Tudi jo je poučifa

Še v stvareh, ki vsakej ženski,

Kamor koli se obrne,

Dan za dnevom so potrebne.
■Omenivši vse kreposti,

Ki so v diko vsemu ženstvu,
Mati vedla je pozorno
Hčerko lepim svojim vzgledom,
Da poštena bodi, snažna,
Krotka, vljudna in prijazna
Blagosrčna in pohlevna.

Ali mislil si je Srečko:

Čim več človek vidi in skuša
'l em več zna.

»In vem, da ženska

Krotka bode, če se vadi
Od mladosti svoje nežne,

Da zataja samo sebe,

Da podmeta po izgledu,

Ki ga daja v šoli vrsta
Drugih deklic, svojevoljnost
Pod vodilno višjo voljo.

Pa želel je tudi, da bi
Vida tujih se jezikov,

Zlasti jezik Lahov bližnjih
Naučila, da bi ž njimi
Brez ovire občevala.

Reče torej Srečko ženi:
Vem, da hudo te zadene,

Kar porečem ti, preljuba,

Vem pa tudi, da ljubezen
Pravo čutiš v srci svojem
Do detešča, ki ga skrbno
Sva gojila do te dobe
In učila raznih naukov,
Kolikor sva mogla, Žal pa
Naju znanje nedostatno
Ne pripušča, da bi dalje
Še učila znatiželjno
Hčerko, kakor bi želela.
Opravila mnoga tudi
Brane nama, d'a učila
Bi jo dalje. Treba torej
Samostanu dati Vido
V temeljite, resne nauke.

Nama zavod je najbližji
Nun čedajskih. — Ta je tudi
Pred napadi varen. Dobro
Pač Čedad je stari utrjen
Po Nediži, ki v globoki
Strugi mimo mesta teče,

3

In po širnem pa globokem
Jarku, ki krog zida grozno
Zeva, polnim mlačne vode.
Zavod nunski v Starem mestu
Daleč sluje, da dobodo
Prav izvrstno v njem odgojo
Deve, ženski uk potrebni.

Beseduje njemu žena:

»Prav si rekel. Težko, strašno
Hudo bode mi po Vidi,

Ali vdam se voljno, dragi,

Želji tvoji, da naj v dalnji
Samostan na višo grede
Izobrazbo od one, ki jo
Moreva jej dati. Vidim,

Da ne morem je učiti,

Kar je njej še treba. — Lahko
Tudi spridi se še dober
Otrok, če ne najde meje
Svojej volji. Svojevoljno
Dete hoče ukazovati
"Vsem, v nesrečo sebi, drugim.
Stori torej, kakor misliš.

Pojdi vprašat, če sprejeti
Bodo hteli v zavod častni
Našo vido.«

Reče Srečko:
»Vedel sem, da razborita
Ti si mati, ki na to le
Gleda, kar naj bodi mladi
Hčerki v prid, pa ne pošteva
Svojih srčnih želj. — Pripravljaj
Vse potrebno, kar je nama

Dati Vidi v zavod, v tem ko
Pojdem v slavno Staro mesto,
Da tam zvem o vsem, kar treba
Znati. Zvesti sluga Ravnar,

Pik in Perut' naj so Vama
V tem v obrambo in zaščito.«

Šel je Srečko v Staro mesto
Pa prinesel svojej ženi
Glas ugoden nun čedajskih,
Preprijaznih. Naj pripravi,

Reče ženi, vse kar treba,

Da spodobno bode Vida
Preskrbljena z vsem perilom
In z obleko lično, ali
Jednostavno, kakor so mi
Naročile skrbne nune:

Dvakrat po šest parov srajc,
Kup lanenih, kup volnenih
Nogavic in hlač za zimo,

Za poletje; kril še spodnjih
Za pozimi, za poleti,

Oblačil po troje vrhnih
In prtičev, robcev pa po
Štir in dvajset.

#  Spravila je

Skrbna mati hčerki ljubi
To v zaboj in oče v čolnu
Vse privedel je do kraja
Črez valove s Šturmom, vernim
Svojim slugom. Tam je čakal
Konj privezan ju k drevesu,

Ki ga Pik je v staji hranil
V senožetih nad obalo.

II.

Pihal veter je jesenski,
Zibal glave smrek visokih,
Hranil jasen svod nebeški
Ter oblake tiral k jugu,

Ko na planji za obalo
Natovarjal je konjička
Šturem sluga po vodilih,

Ki mu jih je dajal spretni
Gospodar na belem gradu.

Za-strmino, ki jezerske
Vode sklepa, tam se odpira
V skalah sivih ozek, temen
Zev, izglajen kakor širen
Žleb od silne, nagle vode.

Z jezera se ta v globino
Črez obalo dol odteka. »
Znal je Šturem vode divjo
Moč krotiti ter jo v službo
Dobrodejno napeljati.

Po prepadnem vodovodu
Na veliko mlinsko kolo,

Ki ga je kaj spretno vkrožil
Iz debelih dilj dobovih,

Po zaponkah močnih zvezal,'
Stisnil v trdno ga celoto,

Da brez škode se je vdalo
Vodni sili, gnalo kamen,

Ki je žito gospodarju

Mlel in slugam mnogobrojnim.

Vodila je poleg mlina
Steza tesna proti jugu,

Skozi gosti les navzdolu.

Steza tesna utrudljiva,
Strmovita, kamenita,
Koreničjem vsa prepluta.

Belec je po njej pozorno
Stopal, in pred njim korakal
Srečko pa za njim deklina.

Oče malo je besedil.

Pa še manje dekle lepo
Govorilo je očetu.

On utopljen bil je v misli,

Kaj doma mu žena dela,

V skrb, kako se bo godilo
Njej, ki prvi krat zdaj stopa

V njej neznani svet varljivi..
Hčerki v misel pa prišle so
Raznovrstne lepe igre,

Prej igrane na obalih
Jezerine lepe, širne,

In veslanje v lahkem čolnu,
Slednjič nauki dobre majke,

Ki prejela na razstanku
Solznimi jih je očesi.
Premišljala je, kaj vse jo
Čaka v mestu drugorodnem„

5

V samostanu, v kterem niso
Govorili nje jezika.

Tiho torej sta hodila
Hči z očetom ubiraje
Slabo, tesno pot pazljivo,
Dokler nista, prestopivši
Matajurčka, v plan dospela,

Ki so zvali jo Sovodnje,

Prav zato, ker v njej se steka
Potok Livšček z Matajurčkom.

Tu ustavivši Belca oče,
Hčerki ljubi je besedil:

»Trudna si po dolgi hoji,
Potrebuješ pač počitka,

Belcu tudi bo primeren,

Zanj obilo tu je trave,

Da se dobro je napase.«

Rekel je pa Belcu naglo
Težko torbo snel je s sedla
In odvel na pašo konja.

Vzel iz torbe kos pečene
Srne, ki ga skrbna žena

V njo bila je s hlebom žitnim
Rahlo dela, ter oboje

Z nožem vred na prtič čeden
Snežnobel. in čašo lepo
Razpoložil, se prekrižal
Ter povabil ljubo hčerko,

Da naj sede; naj užije
Darke, ktere mati ji je
Skrbna spekla pa jih dela

V torbo.

Sedla je deklina,
Po pečenki slastni segla
In po kruhu vkusapolnem.
Zahvalivši se rodniku,

Če je daleč, ga popraša
Še do mesta, samostana?

»Polovico sva poti že
Prehodila med hribovjem
Tem visokim, polovica
Druga steza se po ravnem.
Menim torej, da do poldne
Ze dospeva v Staro mesto
V lepi zavod nunski, v kterem
Boš učila božjih naukov
In posvetnih se, potrebnih
Za živenje. Da boš pridna,
Dobra, upam, in pobožna,
Ubogljiva, dobrim nunam,
Kakor vedno majci svoji.
Neizmerne graje vreden,
Strašne je pred večnim Bogom,
Očividcem in pred svetom
Oni, ki je nehvaležen
Za prejete dobre nauke
In koristne za živenje.

Poljubivši hčerka otcu
Desno roko, mu je rekla:

»Materinih, tvojih naukov
Ne pozabim, dokič, očka,
Zemlja bode me nosila.«

Rad je slišal te besede
Oteč, Belca je pogledal,

Če napasel se je trave,

In ga peljal pit na potok.

V tem pa Vida je razvila
Vrečo ovsa, ž njim leseno
Skledo Belcu napolnila.

Konj od vode se vrnivši
In zazrši v rokah skrbne
Vide skledo tečne krme,

6

Zrezgetal je kar veselja,

Da se daleč v gornjem gozdu
Rezgetanje je razleglo
Pa izzvalo samotarja,

Ki živel je v gošči, pozor.

Šel je, kamor ga je zvalo
Glasno konja rezgetanje
In kopita peketanje
Ter na lažni se prikazal.

Zastrmela je deklina,

Gledal oče je sumljivo
Tujca tega, naglo segel
Po orožju. — Belec pa je
Dvignil glavo, se ne malo
Gologlave zbal prikazni.

Bil zbežal bi, ko bi ga ne
Bil prijel za uzdo naglo
Gospodar in trdno držal.

Beseduje mirnim glasom
Mož neznani: »Mir Vam bodi!
Nimam« - - pravi, pristopivši
Bliže — »nimam jaz orožja.
Svoje suhe roke sklepam
Na molitev le, no halja
Stara, huda ne bi mogla
Starih prsij varovati
Pred orožjem tvojim. Ti pač
Deneš mene, ne jaz tebe
V strah, če hočeš zloben biti.«

Opazivši Srečko haljo,

Po meniško zakroženo,

Nagnil meč je, že pripravljen,
Da bi mahnil ž njim po tujcu.
Pritrdivši v duhu tujcu,
Udvorljivo ga popraša:

»Kdo si, kaj tu delaš, reci,

V gozdu iščeš hrane? Kteri
Kraj pa naj se imenuje
Očetnjava ljuba tvoja?«

Odgovoril mož je čudni:

»Iz Nediške sem doline,
Landcrskega pokolenja,

Znane morda ti kraljice,

Ki je hrabro proti Obrom
Divjim v jami se branila,
Smem potomca se nazvati.«

»Komu znana ne bi bila
Pripovedka, da kraljica
Landerska je odvrnila
Srečno divjih Obrov silo.«

»Če rodu ste zvite žene,
Pristopite pa delite
Z nami božji dar; v okrepo
Nudimo vam z vsem ga srcem«
»Lepa hvala za prijazno
Vam ponudbo. Dovolite
Pa, da je ne sprejmem, kajti
Slabša hrana meni ugaja.
Odgovore pa obsežne
Rad vam dadem na vprašanja
Bojne mlad sem bil narave,
Prav zato sem se križarski
Rad pridružil vojski, ki so
Benečani jo peljali

V dalmatinsko mesto Zader
Ter ga s trdo silo vzeli,

Ne zmene se za križarjev
Svrhe. Hrabro sem boril se
Ob obzidju mestnem, splezal
Gor po lestvi, pahnil v jarek
Dol branivce rodne grude.

In zbesnivši v boju, klal sem

7

Brez pardona. — Zmagovalno
Smo prodrli v sredo mesta.

Tam se mladec hrabro mi je
V bran postavil pred palačo,

Ko sem hotel v njo vlomiti.
Silen meča udarec ga je
Stegnil kruto v prah. Vzdihnivši
»Mati moja, ljuba moja«,
Pretresljivo me pogleda,

Ko mu duša je bežala
Iz telesa v mir pravečni.

Kakor da mi hoče reči:
»Domovino to sem branil
Drago, ropar si, morilec
Ti. Prebodel ljubi moji
Majci, dragi si nevesti
Prsi.« — Vsega je pretresel
Ta pogled me, in nezmožen
Boja, vrgel v istem hipu
Meč .od sebe sem, s skesanim
Srcem molil, naj oprosti
Bog umora mi pregreho.

Drug sem človek bil odsele,
Kes je mučil me, da mahnil
Kruto, vsmrtil sem mladenča,
Mater storil pa nesrečno
In nevesto mu preljubo.

Berz odloga sem ostavil
Zader, vojsko v njem križarsko,
Sel po cesti na obali,

Krševiti dolgi morski
Crez Hrvaško, Kraško zemljo
Preko Soče, Idrije sem
Crez gorovje gor v zakotje
Gozda tega za potokom,

Ki pošilja Matajur ga

Livščeku, tam sem v goščavi
Blizu vira votlo skalo
Našel. V tej sem se nastanil.

V božjem tjiiru samotarim,
Obdelujem malo njivo,

Ki sem drevja jo iztrebil,

Molim vedno, premišljujem
Božjo večnost, dobrotljivost.
Bog kesanje pač mi uvaži,

Ne zavrže me, vsaj upam.

Veš osodo mojo zdajci.

Moli, prosim, tudi ti, da
Bog se smili duše moje.

Tebi pa in hčerki tvoji
Blagoslov naj sveti dade,

Ker si hotel me gostiti.

Rekši se je v gozd obrnil,
Izgubil se v gostem lesu.

Gledala sta hči in oče
Za križarjem starini čudom,
Dokič ni ga skrilo drevje
In vejevje.

»Sva spočita!
Da dospeva še predpoldne

V Staro mesto, pa hitiva,«
Rekel oče je dekletu.

Konju uzdo je navrgel,

Pot je tesno brž ubiral

S hčerko preko slavne Ažle,

Do Nediške stare ceste,

Most dostignil je visoki,

K: se dviga nad Nedižo.

Tamkaj srečal ju je vitez,
Kruti ropar Botenštanjski,

Ki v oklepu in s čelado
Jahal je na čilem vrancu.

8

Ob prikazni tej strašanski
Kar prestrašil se je Belec.

Da priskočil ni mladenec,

Iz Čedada tja dospevši,

Bila bi se tam zgodila
Zla nesreča mladi Vidi.

Kar v migljaju je zagrabil
Konja mladec ta za brzdo
Ter polahko ga pomiril.

Srečko, ki je ves zamišljen
Mirno hodil svojim potem,
Splašbe brž ni bil zapazil,
Prehitevši ga mladenec, •

Zlo nesrečo je odvrnil.

Čast in hvalo rad je rekel
Srečko z lepo mu besedo,

Deva plaha pa mladencu
Le z pogledom, blagodušnim
Svojo dala je zahvalo,

Vsa njegova pa postava
Vcepila se v nje je dušo,

Kakor njeno ni obličje
Njemu več ni šlo iz glave.

Sel naprej je Srečko s hčerjo,
Prekoračil most, ki veže
Levi z desnim bregom reke,

Ni Šenčur ga mikal laški.
Kmalu hčerka je zazrla
Stolp bliščeče stolne cerkve
In obzidje mestno trdno.

Šla črez most sta, ki je vodil
Črez globoki jarek v mesto
Skozi vrata prav visoka
Ter zavila v ulico jo
Nunsko proti samostanu.

Gledala je kaj zvedavo
Hčerka stare stavbe v mestu.
Čudila se nad lepoto
Njih. Po kratki hoji jej je
Rekel oče. Samostan tu
Mirni vidiš nun čedajškili.

Potegnivši roč ob vratih
Glas poslal je noter, da je
Nekdo zunaj. Vratarica
Pazno jima je odprla,

In sprejela ju ter vedla
V majhno izbo ob hodniku,
Opatici naznanila,

Da prišla sta hči in oče.
Opatica je prijazno
Govorila ž njima. Ni se
Prečuditi mogla, da je
Deklica od hladne zore
Potovala, ter očeta
Barala po majci dragi
In po domu. Oče pa je
Opatici hčerko ljubo
Priporočal v pazno varstvo.
Poslovivši se prijazno,
Okrepčavši se v gostilni,
Proti domu je odjahal
Po dolini bistre Reke,

Da bi gozde si ogledal,

Ki so stali mu pod Brezo.

Srečno se je vrnil oče,

Vse po redu pravil ženi,

Kar na poti doživel je,

In kako je hčerko ljubo
Opatici dal na varstvo.

III.

Mir vam bodi!

Ta nadpisek
Diči dveri v samostanu,

Va-nj so se pred svetnim hrupom
Umaknile redovnice,

Da Bogu bi vedno stregle;
Vsem nasladam se posvetnim
Za vse žive dni odrekši.
Siromaštvu, delu so se
Vdale v tihem tem zidovju,

Ki jih loči neprestano
Od nemira, od vrvenja
Sil posvetnih, se podečih
O eno mero druga drugo

V vrtoglavem kolobaril.
Zaročenca so si zbrale,

Ki provede jih 'po smrti
Na nebeško ženitnino.

Te pobožne redovnice
Vodila je skrbno dušna
Mati, da bi vse dosegle
Samostana višnjo svrho:

Milost Božjo, zadovoljnost.

Ta bila je Radomera.

V presijajni je grofovski
Hiši prvi odposlala

Glas bila v ta svet nemirni.

Velehrabri njen roditelj
Po sijajnem pokolenji,

Po bogastvu neizmernem
Po vsi Laški slul je zemlji.

Pred sotesko,, ki Ligurske
Kraje spaja z Longobardsko
Zemljo lepo, prapraded mu

V bran se hrabro je postavljal
Z Deziderjem, longobardskim
Zadnjim Kraljem, zoper Franke,
Ki jih vodil kralj je Karol.

No, ne njemu, ne potomcem,
Daši hrabrim, veledušnim,

Ni osoda se smehljala. —
Radomerin oteč v borbah.

Ki s sosedi jih je vodil,
Bojaželjen neprestano,

Ali v službi mest mogočnih,
Davek smrti neizprosni
Plačal s tremi je sinovi,
Staršimi od ljube hčerke,
Krasotice Radomere.

Rod od roda v istih mestih,
Mesto je od mesta ločil

V onih časih boj grajanski
Nepretržni boj strašanski.

Da imela ni ga mira

Niti v enem svojih krajev
Razkosana Laška zemlja.

Radomerin brat najmlajši,

Ki prebodel ga zavratno .

10

Hladnim nožem je sovražnik,

V krvi dušo je izdihnil
Pred domačim sivim gradom.

Ta pogled je občutljivo
Dušo mlade Radomere
Vso pretresel, jo presunil
Ter napolnil s studom vsega,
Kar na hrupnem 'svetu biva.
Zaželela si je mira,

Hrepene po Njem, najvišnjem,
Ki, dobrota vekovečna,

Iz ljubezni je človeka
Rešil grozne, večne smrti,

Ki edini more dati

Mir ljudem, če zrner živijo

Po njegovih divnih naukih:

Da ljudje pač vseh jezikov,
Svojstev vseh so vsi si bratje.

S čisto dušo, s čistim telom
Vdala se je mlada deva
Njemu, ki je vir modrosti.

V tihem miru vso je htela
Zatajiti samo sebe

In v posluhu in v pokori
Le živete v samostanu
Pa za brate v njem moliti.

Ki so padli v strastnih borbah,
Naj bi Bog njih duš se smilil.
Davile so misli njene
Z večnostjo se le in sodbo,

Ki jo večni Bog izreče
Brez ozira na osebo,

Čim človeka smrt pobere.

Ljubeznivo, ali resno
In dosledno je učenke
Vodila, da čiste misli

Na dejanja dobra, dična
Bi jih vedle, vzviševale
Nad množino; da hodile
Pot bi pravo v vsem živenji
Prepričljive nje besede
Segale so v srca mlada
Nje učenk in so prinesle
Sad obilen jim v poznejših
Vseh liven ja resnih časih.

»Vsaka čuvaj se napuha,
Ki ti dušo zastrupljuje,

Ki srce ti trdo vstvarja,

Ki te vodi le v nesrečo,«
Resnim slovorn je svarila,
Povdarjaje, da pohlevnost
. Vir je sreče, blaženosti,

Vere stalne; da le delo,

To telesno, to duševno,

Uri, blaži zmer človeka;

Da lenoba, da zabave
Plitve niso v zadovoljstvo.

Še učila je dekletca,

Da pristaje ženskam boljše
In ponižnost in molčanje,
Nego prazno govorjenje,.
Nego grdo čevrljanje,

Ki vedenje sester gloje.
»Brzdaj jezik! Saj beseda '
Zbode mnogo krat človeka
Hujše, nego ost puščice.«

Taki nauki izpodbudni
Na kreposti dan za dnevom
Tekli so iz njenih usten.

Druga mlajša redovnica,
Hči premožne laške hiše,
Zvala se je Šolska mati.

11

Ta jezika je učila
Čisto, pravo, spretno rabo
In v govoru in v pisanju.

Kazala je ukaželjnim
Devani mladim po izgledih
Prejšnjih časov, da vrline
In pregrehe vseh narodov
Zadobijo vse po sebi
Plačo ali hudo kazen,

Da nekdo nad njimi gleda,

Ki jih sodi po zaslugah,

Tudi če jim ne odmeni
Plače naglo za vrline,

Kazni brzo za pregrehe.

Bistroumna Valdemara
Vvajala je mlade glave

V številjenja mnoge tajne,
Devam, zlasti že odraslim,
Razne zvite je račune

O domačem gospodinjstvu,

7 jasnim slovom razvozljala.
Nauk ta bil je dobrodošel

V vseh domačih opravilih
Mladim, skrbnim gospodinjam
In na vrtu in,o v hiši.

Naglo sestri Menegildi
Tekla nit je izpod prsta
S preslice in kolovrata.

Tanše predla ni nobena,
Gošče pletla ni nobena,

Lepše vezla ni nobena
Sestra v tihem samostanu.

Teh domačih del potrebnih
Mlade deve je učila
Z urno roko in besedo.

Lepoglasna sestra Čila,
Glasbe, petja pospešnica,

Mlade svoje je gojenke
Vežbala i v petji i v glasbi,

Da bi mogle tudi one

V glasnem zboru, kakor sestre
Redovniške v samostanu,

In po dnevi in 1  po noči
Večno hvalo Bogu peti
Za prejete blagodati,

Ki razsipno On pošilja
Z visočine jih nebeške
Raznovrstnim stvorom svojim.

Zlim in dobrim dol na zemljo.

Mož pobožen, siv duhovnik,
Častivreden oteč Molčič
Dajal v gladki je besedi
Mladim devam nauke svete
Na podlagi pisma, ki je
Po pravici sveto zvano,

Ki za tako svet je žnade.

Pravil devam ukaželjnim
O postanku je vsemira,

0 razlogih vsega stvarstva,

Da nevidno Bog je bitje,

Duh, ki vstvaril je z besedo
Vse, kar biva v vsem vesoljstvu,

Skrit, pa v delih velikanskih
Vendar jasno nam očit, in

Da modrosti vseobsežne,

Neizmerne Božje človek
Z umom v stanu ni limeti,

1 e modrosti, ki svetove

V najtočnejši red je dela,

Ki je dala vsaki zvezdi
Pravo mesto, ki je dela

Z veščo roko vsako bitje

V divnem stvarstvu na svoj prostor.,.
In dobrote in lepote

12

Viru, ki se'v stvarstvo vliva,
Kdo do dna bi mogel zreti?

Kdo z razumom ga doseči?

Kdo dovolj bi hvale dajal
Njemu, ki ga čas ne zmore,

Ki vse vodi v svrhe svoje?
Človek torej naj ravna se
Po vodilih razodetih,
Priprosivši si še milost,

Da spoznava Otca tvorca,

In počival v Njem bo srečen,

V Njem, ki kakor dober oteč
Po pregroznem padli v raju
Adama in Eve, prvih
Staršev, vodil ga je Varno
Do spoznanja, do rešitve

V enorodnem svojem Sinu.

»Naj le sluša Njega, ki je

Vstvaril, vredil svet nevidni,

Pa postavil nam ga v varstvo,
Nam, ki lahko pot zgrešimo
Do spoznanja, po katerem
Hrepenimo vedno, pa se
Vendar vdamo zmotam, zlasti
Če nas vlada strast ognjena,

Če napuh nas zapeljuje
In od luči večnožarne

V stran zavede v grde zmote,

V tmino, v strašno grehov mlako.
Gladkim slovom kazal jim je

Zmote, v ktere človek pade,

Če napuh ga grdi vodi,

Če strasti ga moč obvlada.

»Le resnica«, je govoril,

»Mir ljudem pač vzmore dati,
Pravo, ljubo jim svobodo,

Vse zemljane, ki gizdavost
Loči jih in jezik, v eno
Človečanstva spet družino
Zdražiti, pa naj potomci
Bodo Frankov in Rimljanov,
Nemcev, Grkov in Slovanov,
Ali drugih še narodov,

Ki sloveli so na zemlji,

Ali ki so danes silni.

Vsem ljudem po širni zemlji
Oteč en je: Bog v nebesih,

Ki otroke svoje vabi
Na nebeško ženitnino,

Trajajočo v vekov veke.

Še besedil je s poletom:

Krist je drugi, sveti Adam,

Ves brez greha, ves ponižen,
Kralj rešitve, kralj pravice,
Kralj presvetli On je mira,

Kralj naznanjen po prerokih,
Pokore se vsa mu ljudstva.

On prežene mrkle tmine
In zapah vsemu svetu
Luč prosvete, preroditve.

Pride čas, da Krista nauki
Prerode vse človečanstvo!

In pridel je vnetim slovom:
»To zgodi se, naj bi tudi
Vsak še Njega ne spoznaval.
Taka moč je v svetih naukih,

Ki učil jih Sin je božji.«

Še dostavil vneto je: »Saj
On je, kakor sam je rekel
Pot, resnica in živenje.

On obljubil je učenčem,

Da jim pošlje razsvetlivca,

13 -

Ki prižge jim luč spoznanja;
Razsvetlivca, tolažnika,

Ki se sveti Duh naziva,

Ki je z Otcem ino Sinom
Lden Bog od večnih časov.

Ko jih sveti Duh obsenči,
Učenika uk spoznajo
Jezgrovito, temeljito
Iri brez straha in brez zmote
Naukov bodo vseh njegovih
Večnoživih, večnopravih.

Vse ljudi po Širfii zemlji
Modro dan na dan učili.

Kakor rekel, je učencem
Zbranim poslal razsvetlivca
Po prečudnem in preslavnem
Nebohodu. In laži se
Grda trna je umaknila
In umika se resnice
Luči vedno,... Luči večni,

Ki vso zemljo razsvetljuje,

Ki ne ugasne več nikoli,

Daši skuša knez upora,

Knez prokleti v večno peklo,
Da bi ugasil jo za vedno.

Vse uči to sveta cerkev
Po nalogi jej od Krista
Dani, njega zmagovito
Se s pomočjo, vekotrajno.

Pa razlagal je na drobno
Vse te svete božje nauke,
Pravil z lepo- je besedo
Modro vere naučitelj
Ukaželjnim šolskim devam,
Se, kako je Luč po svetu
Razprostrla se vesoljnem

Ter razkladal jim je živo,
Kakšne onih so dolžnosti,

Ki dosegel jih je žarek
Te presvetle, svete Luči,

Do Boga in do zemljanov.

Poslušale so gojenke
Kaj pazljivo svete nauke,

Ki izražal jih z besedo
Blagoglasno je in živo,

Da v srce so vsem prodrle.

Tak učitelj veronauka
Vnet je vodil redovnice
Ter pripravljal jih na rajsko
Ženitnino.

Ž njim pa skupaj
Vodile so redovnice
Skrbno deve navkom, vzgledom,
Da že mlade v tem zavodu
Bi spoznale, kar je dobro,

Bi hotele, kar je pravo,

Bi vršile v vsem živenju,

Kar je Bogu milodrago.

Z raznih krajev Laške zemlje
In Slovenske so hodile
Mlade deve v dobroglasno
Sester šolo v Starem mestu.

V šoli tamkaj ste bile že
Lkaželjni dve učenki:

Iz Slovenskih Lander Vera,

Iz Šempetra pa Danica,

Po odhodu je očeta
Opatica tema dvema
Mlado Vido izročilo.

Vodile ste one dve jo
Na dvorišče razprostrano
Sredi staube, igralisče

14

Vseh gojenek samostana.

Ki v okrogu so rnu stebri
Kakor rožen venec stali.

Tam v ozadji na podnožji
Kamenitem pa se dviže
Soha svetca Benedikta
Samostancem v počeščenje,
Mladim devam v izpodbudo
Na posnemo bogoljubja,

Ki žarelo je ognjeno

V duši tega redovnika,

Rajskih bitij ugodnika.

Vedle ste jo kaj veselo
Tudi v cerkev krasovito,

Ki je stala ponosito
Med ozidjem samostana.

Izmolivši tri molitve
S čisto dušo, s čistim srcem

V hramu božjem, vse tri deve
Sle na vrt so samostanski,

Ki se širi nad Nedižo
Ves obzidan za konventom.

K njim pritekla urno še je
Oskrbnica samostana.

Ta je Vido spremljevala

V obedišče, spalne izbe,

V vse prostore druge v hiši.
Pravila je Vidi plahi,

Da imela v samostanu
Bode dobre tovaršice,

Ki jo kakor novo sestro
Rade bodo vse imele.

Ni še noč na zemljo padla,
Že bila je mlada Vida
Za živenja vsega dneve
Ljubezniva, zvesta sestra
Svoji Veri in Danici.

Šolska mati pa po znanji
V šolski red jo je vvrstila.

Vera ste in Dana Vidi
Pravile, kar je duhovnik,

Kar so v šoli redovnice
Govorile in učile.

Vzljubila je njo prav kmalu
Vsaka njenih součenek.

Zrle na-njo so veselo
Zarad lepe nje obnašbe,

Zarad uma nje bistrosti
In napredka v vseh predmetih
Z opatico redovnice.

Ona pa je vidno rastla
Od spomladi do spomladi
In na telu in na umu,

Razvijaje se v divotno
Gorskih krajbv vzor-deklino.

IV.

Nemirna gorjanka Nediža
Na rebru stermem rojena,
Kako šepeče,

Kako trepeče,

Kako šumi med gorovjem,
Kako se vije,

Kako se bije,

Kako bobni med skalovjem
Vodica tvoja studena,

Kokler 'se. ne v dniki približa,
Ne dade druža pozdrava
Ti Soča, hčerka Triglava.

Ta vabi v svoje naročje
S tabo vse gorsko potočje,
Ki ga slovenske planine
Lijo v furlanske nižine
Ter pelje v širno morje
Vse ,združene gorske vode.

Pozdrava vesela Nediža
Ostavlja slovenske višine
In dere v Jaške nižine
Ter meče od skale do skale,
Od ostrega roba do roba
Svoje srebrnaste vale.

'Ni je zmogla lenoba

Med slovenskim hribovjem
Med sivkastim, trdim skalovjem.
Ko prišumi pa v laško nižavo
Tu se vije in krije

V širno peščeno planjavo,

V nje se globino zarije.

Tu se mrtvilo je loti.

Meniš, da ne bi se vnela
Nikdar več k hudi togoti,

Nikdar več zašumela

V suhi laški planoti,

Da v toku tihotnem
Bolestnem, slabotnem,

V pesek zavitem,

Gruščem pokritem,

Kar nič je ne moti,

Da na peščeni se poti

V sestrično belo naročje,
Nosečo to gorsko potočje,
Žalost merilna je loti.

Usiha in hira,

Polagoma umira.

A gorske prijazne jej vile
Napnejo vse sile,

Da svojo si hčer obude,

Z živenjem jo spet obdare.
Kličejo južne vetrove,

Da zamorijo mrzlote otrove,
Da se v gorkem objemu bore
Z mrzlim severeem, pode
Zlega hudobca črez gore.
Skrite odprejo zatvore
Silnim pritokom,

Vode doskokom

Iz hribov, zelenega Stola,

Iz tratnega dola.

In gorska hči spet oživi.
Veselja se peni, vskipi,

Bobneč sestrici v naročje hiti.

A Bog te varuj,

Če te zasači

V struga pretesni,

Ko spet se ojači.

Val njen te besni
Reveža zvrne,

V globino obrne.

Saj niso ti varni
Še trdni mostovi

V uri soparni.

Od njih so močnejši,

In v toku silnejši
Deroči valovi,

Ne vzdržujejo sile
Podzemeljskih vrel,

Ki iz otvorjenih žrel

V nje jih zaganjajo vile.

In steber se trese,

Vez se lesena, priprosta
Maja čedajskega mosta:
Vode sila ga nese.

Od kraja do kraja
Pot ni več prosta,
Voda zapira
Motna jo, gosta,

18

Ob skale pljuska, razsaja,
Bregove razdira
V divjem zdaj begu.

Na desnem bregu
Zdihuje dekle,

I )a je ločen od nje
On, ki srcu nje ugaja.
Zdihuje meščan,

Da kupovavec vaščan,
Črez svojo ne more stran.
Saj za dober denar
Blago mu prodaja. —

To mu pač velik je kvar.

Snide mestni zbor se torej,
Sklene, da se silna skala
Za podklado mosta dene
Iz kamena stebru, kteri
Naj oboka dva bi nosil
Širna, speta črez nediško
Strugo. Gladka cesta naj bi
Šla po mostu med obzidjem,
Breg vezala desni z levim
'1'udi v časih, ko Nediža
Bi narasla v zlem vremenu.
Zbor razglaša, naj prijavi
Mojster se, ki bi si upal
Staviti tak temelj stebru,
Zgraditi prav v kratkem času
Trden steber in oboka,

Da bi voda nikedar ju
Ne odnesla najsilnejša.

Stopil je pred zbor, župana,
Mož v obrazu neprijazen.

Kril si glavo je z rdečo
Kapico pa med očmi je
Dolg štrlel mu nos zakrivljen,
Brk prečrnih gozd preširen
Senčil usta mu poševna.
Neprijetno svita. Brade
Debelost in zrenje srpo,

Divje, jasna pač je priča
Trdosrčne mu narave,

Da raduje se pogube.

Starejšin je zboru rekel
In županu: Jaz napravim
Most po vaši želji, cesto
Širno od brega desnega vam
Črez globino tja na levi
Breg še preje, nego vsi vi

19

Mislite, a pod pogojem,

Da mi sluga bodi prvi,

Ki črez most na levi breg mi
Pojde.« Po le tej zahtevi
Starejšine so spoznali,

Da sam škratelj mora biti,

Ki pogoj tak čuden stavi,

Da se loti težke zgradbe.

Starejšina Provid zviti
Za besedo je župana
Prosil ino rekel: »Meni,

Tam pa tudi bilo bi pač
Kaj koristno, če bi mojster,

Ki obeta, da izvede

V kratkem delo, most sezidal
Kamenit nam in močnejši

Od nediških strašnih valov,

Da na veke bode trajal.

Naj ne briga zbor preslavni,
Kdo hitel po njem bo prvi,

Samo vprašam mojstra to-le,
Če končano bode delo

V trikrat štirih tednih, ali
Več, če treba bo zapreti
Ulico, ki gre do mosta,

Da med hudo težkim delom
Nikdo motil ga ne bode.«

»Naj vas skrb ne tare. Predno
Zajde lune rog v četrtič,

Most dodelam trden. Mnogo
Pomagačev vedno služi
Urno mi na delu. Vhod pa
Le zaprite k mostu.«

»Dobro!

Jaz zahtevam to še«, Provid
Zboru pravi, »da naj mojster

Vzame si za slugo samo
Prvega, ki zbor ga pošlje
Tja na levo stran Nediže.«
»Bodi! rekel je nastavnik.
Poslovil se je. — Župan pa
Dal je brzo vhod zapreti,

Ki v nediško vodi strugo.

Tretji dan se je oglasil
čudni mojster pred županom.
»Most stoji že vam!« je rekel.

Odgovoril mu župan je:

»Naj se pot črez most otvori
Prav slovesno, to je želja
Moja ino starejšinstva.

Danes osem dni naj bode
Otvoritev v pričo ljudstva
Naj črez novi most jo udari
Oni, ki vam služil bode.«
»Prav,« je rekel čudni mojster
Stopil čvrstim je korakom
Iz dvorane, mestne.

Brzo

Dal župan je razglasiti
Dan in uro, ob kateri
Novi bode most otvorjen.

Zbralo se je mnogo ljudstva,
Ki do mosta se je gnetlo,

Da je straža le se silo
Mogla silo še krotiti.

Stal župan je ob ograji,

Stal odbor je prav zvedavo,
Kak je most ta čudni mojster
Pač napravil. Provid zviti
Psa je držal močnega, a
Pes je gledal le na krožek
V prtič čeden, bel zaviti,

20

Ki ga Provid tiščal skrbno
Pod ramenom. Kaj prijetno
Ta je dišal, silno budil
Slast veliko že do kruha
Psu, ki ni več dni jedila
Kušal; bil je ves izstradan.

Ko zatvor so mestni sluge
Odstranili, vse je ljudstvo,

Most veliki zagledavši,

Krik zagnalo proti nebu
Od radosti neizmerne.

V tem razkril je zviti Provid
Hleb okrogli, ga zatačal
Z vso močjo črezmost, spustivši
Psa za njim po gladki cesti,

Ki črez most je novi vedla.

Pes hitel je za okroglim
Kruhom v naglih, dolgih skokih
7'er je onstran mosta zgrabil
Hleb kolesni, sedel h kraju
Pa ga hlastno grizel.

Šel je

Prvi torej pes črez novi
Most in škratelj bil je plačan
Ž njim. Človeka, ki bi hodil
Drugi tja na ono stran, ni
Smel pač vzeti po pogodbi.

Ko bi trenil bil je škratelj
Onkraj mostu pa je zgrabil
Jezno psa za zadnji nogi,

Trčil ž njim ob trdi steber,

Da na kose mu je glava
Šla s telesom. Črt izginil
osramočen je pred ljudstvom.

Šla čfez novi most župan sta
Ino Provid, šli očetje
Mestni, drla je množica
Radovedna starejšinam
Za petami brez obzira
Na župana, starejšine.

Kdo pač brzdal bi množico*
Ko zvedavost jo kam žene?

v.

Le prehitro teče čas; on
Rast razvija, moč mladenču,
Devojčici pa lepoto,

Ki mladenča očaruje.

In za Vido je dospela
Ona doba zlata, da je,

Dovršivši težke nauke,

Vrniti se mogla v ljubi
Dom ocetni.

Oče Srečko

Došel je po ljubo hčerko
V stari slavni zavod nunski.
Prav lepo se je zahvalil
Dobrim nunam za veliko
Skrb in pažnjo, ki so let že
Šest njegovi hčerki vse jo
Skazovale dobrohotno.

Vzrastla v tem bila je času
Kakor jelka ravna, krepka.
Jasno širno, gladko čelo
Zdelo se je iz mramorja ji
Sklesano pa v varstvo deto
Pod osenčje krasno modrih,
Gostih las. A pod obrvmi
Par očes je modrih švigal
Žar pogledov ljubkih, milih,
Sezajočih v dno ti duše.

A obličje zalo, zorno
Krasile so zdrave barve,

Slične onim zrelih breskev.
Ustni rožni, kakor črešnji
Rdečeči se, v govoru
Kazali ste niz zobov ti,

Iz beline slonokostne
Vdetih v nežna mala usta.

Lepo glavo je ponosno
Nosil beli vrat, nasajen
Na oprsje in oplečje
Krepko, lično ustvarjeno.
Slikovite te postave
Veselil se dan je božji.

Zadovoljno je pogledal
Oče hčerko, se zahvalil
V novič srčno dobrim nunam.
Pčerka se je, pozdravivši
Ljube svoje součenke,

Prelivaje bridke solze,

Prav prisrčno poslovila
Od preljube opatiee,

Ki je kakor dobra mati
Skrbno zmer jo negovala.

Tudi nunam je prijaznim
Zahvalivši se za nauke,

Vdano roko celovala.

Da bila bi vedno srečna!

Ta bila je nun voščitev. —

22

Stopil Srečko še je z lepo
Hčerko v božji hram veliki,
Da Bogu bi se zahvalil,

Ki ohranil milostivo
Drago hčerko mu je zdravo.

Ko sta cerkev zapustila,
Brezštevilna ljudstva truma
V ulico je strmo drla,

Ki na reko dol globoko
Vodi, gledat novo čudo,

Most veliki, kameniti,

Ki imel se je odpreti
Prav ob tisti uri, ko sta
Hči in oče šla iz cerkve.

Ljudstva tok ju je zanesel
Dalje v gnečo do pomola,

Ki ga škratelj sredi mosta
Za gledalce je napravil,

Če globino vrtoglavo
Bi hoteli dol do vode
Meriti na njem s pogledom,
Gor lepote se nazreti,

Na polnočni strani mosta
Dvigajočih se v ozračje.
Pogledavši dol v globino
Strahom, sta na ljudstvo zrla.
Ki je mimo s silo drlo
Na nasprotno stran Nediže
Kakor val, ki vse pred sabo
Žene, kar bi le njegovi
Stavilo na pot se moči.

Ko naval ju gnal je ljudstva.
Vil se skoz-enj je mladenec,
Lep po stasu, po obrazu,
Krepek, zdravja prava slika.
Resni, ljubki mu pogledi

Zmagonosne so ti vabe,

Da zaupaš mu. On delal
Z vso močjo je, da bi devo,

Ki je šla pred njim z očetom,
Pred pritiskom ljudstva branil,
Da bi mogla iz navala
Kreniti na stran na mostovž.

Ko stopila je na mostovž,
Obrnila proti ljudstvu
Lice, njiju ste oči se
Srečale in nju pogledi
In oba sta se spoznala
Ter spomnila se nezgode
Pred Nediškim ozkim mostom
Šenkvirinskim nad Šenčurjem..

V hipu devo je oblila
Rdečica; on si vtisnil
V dušo njeno je podobo,

Da je nikdar več ni zabil. —

Ta pogled je v njem zanetit
Neugasno ljubostrastje
Močno, kakor mala iskra,

Ki na slamo naglo štrkne
Pa zapali velik ogenj.

Rad bi branil bil deklino
Ljudstva toka in pritiska,

A odnesel ga naval je
Premogočni te množine
Na Nediže levo obrežje.

Oče hčerki pa velel je,

Ko naval je že pojemal
Ljudstva sem po dolgem mostu,
Naj pozorno v stiku za njim
Stopa, pa je proti mestu
Iz pomola se obrnil
Ter preril se skozi ljudstvo

Srečno v krčmo. Natovoril
Vso prtljago je na Belca,

Ki bila jo je prinesla
Službenica iz zavoda
Za njegovo hčerko, pa jo
Vrezal naglo proti domu.

V srcu ranjen je mladenič
Čakal težko, nestrpljivo,

Da se ljudstva tok ustavi,

Da se vrne brez ovire
Do pomola mosta, kjer bi
Morda srečal devo krasno,

Ki s pogledom mu je živim,
Nežnim mlado vzela dušo.

A obkoljen od sodrugov
Ž njimi moral je v gostilno,
Predno drugi v njo bi sedli.
Tekla sladka je rebula,

Ki pod Starogoro raste.

Ta ogreva prsi; noge,
Zapeljivka, tajno veže
Pivcu, ki jo dosti srka.

Ali ko je videl, da se
Ljudstva tok od onstran mosta
Manjša, pustil je sodruge,

S silo riti je začel se
Med'množico, če drugače
Ni dobiti mogel hoda,

Črez mogočni most na desno.

Ko prišel je do pomola,

Videl ni na njem dekline
Vendarle se je pomudil
Za trenotek ino gledal,

Če nahaja se v bližini,

A iskala brezuspešno
Krasno devo so med ljudstvom

Trudna zrenja mu očesa.

Ditel torej je do konca
Mosta, v mesto zapuščeno,

Iskal jo je po vseh krčmah,

A zastonj je iskal devo

V mestu. Daleč pač na poti
Proti domu že je bila.

Žalostno se je obrnil
Proti domu tudi mladič
Ter hode o devi sanjal
Krasni. Ino kakor da bi
Nekaj vleklo ga do mosta
Zopet, stopal je počasi,

Vdolben v misli ves, po cesti
Do mostiča Šentkvirina
Ter zavil od tu na desno.

Steza vila se med poljem
Aželjskega je selišča
Do potoka, ki poteka
Z jezerine Livške ino
Matajurja v Koderjano,

Z dreško reko združeno, pa
Vodi te med gostim lesom
Do doline reške konca,

Kjer se steka Koderjana
Topolovška z dreško Reko.

5  Tam selišče vidiš malo.

V tem mladencev dom se dviga
Lep, ograjen s širnim vrtom,

Z rodovitnim, ravnim poljem,
Da z veseljem ga je gledal
Z gospodarjem slednji tujec.
Zmenil ni se pa mladenec
Za lepoto div op ol n o
Te doline in obrežja
Bistre Reke žuboreče.

24

Gledal je le v tla, stopaje
Vedel skoraj ni, kedaj je
Mimo ovinkov šel, ki reka
Tupatam jih v lesu stvarja.

V dom prišedši ljubi, sicer
Starše svoje je pozdravil,

A le kratko, ne prisrčno
Po navadi lepi, stari.

Vprašal ga je oče skrbni,

Mati ljuba ga vprašala
Kaj povod je temu, da se
Tok govora, prej živahni.

Zdaj mu ustavlja. Ves zamišljen,
»Truden sem,« je odgovoril
Sinko. »Mnogo sem na nogah
Danes bil. Čez novi most sem
Šel na levo stran Nediže
Ter preril se skozi ljudstva
Brezštevilno gnečo, strašno,
Kakoršne še morda svet ni
Videl v Starem mestu. Vse bom
Pravil jutri vam na tanko.
Prav potreben sem počitka,

V slast ne gre mi jed nobena«.

Starišem je sin poljubil
Roko, lice, šel počivat.

Čudila se ljuba mati,

Čudil se skrbni oče
Ob vedenju nenavadnem
Ljubega jim sina ter sta,

Ker je truden bil, dejala,

Da naslednji dan gotovo
Bo zgovoren in bo peval.

Kakor peval je navadno,

Kedar vzel je delo v roke.

Ali motil se je oče,

Motila se je i mati.

Nič več sina ne raduje.
Bridka tuga ga objema,
Tare zdravje mu bohotno.

Huda pač je srčna rana.
Vse telesa ude tare,

Kdor ima jo, vidno hira.

Tej bolezni pa ne najde
Človek leka na zdravilih.
Pravijo pa tej bolezni
Vsi ljubezen, ki se loti
Največ mladih le ljudi, pa
Tare starca tudi izjemno.
Hrepenenje sladko to je,

To po vzoru prelepote
Nadčloveške, dovršene,

Ki človeku polni dušo.
Človek bi jo rad dosegel
A je nikdar ne doseže.

Ta ljubezen pa ni čista,
Brezsebična ni ljubezen,

Ki na drugi spol te veže,
Kakor prava mora biti,

A odsev je prave, čiste.

Prav tako je srčno rano
Nesla mlada deva na svoj
Dom. — Le malo govorila,'
Če je oče potom kaj jo
Vprašal. V roko je in lice
Svojo mater celovala,

Ko je v ljubi sivi gradič
Sred vodine lahkim čolnom
Stari zvesti .hlapec varno
Bil z očetom jo pripeljal,

In prtljago mnogo, ki jo
Konj do kraja je prinesel.

25

Mati srčno je objela
Hčerko, jo po tem in onem
Prušala, o potovanju,

O živenju v samostanu.

Rada hčerka majci ljubi
Dajala je odgovore
Na vprašanja razna mnoga.
Mati, oče z ljubo hčerko
Bdeli so do pozne ure
Skupaj, kasno šli počivat.
Šturem pa je, odloživši

V čoln prtljago, brž odvedel
Belca v stajo, drgal s slamo,
Da prehlada bi ga ubranil,
Ker potil se je prehudo;
Krme davši, je postlal mu.

Ko se Belec je najedel,

Piti mu je dal in ovsa
Vsul pa šel je na počitek.

Vida pa, če tudi trudna,

Ni zaspala. Premotrivši

V duhu, kar je doživela,
Videla je lepo lice
Mladca, zrla milomodrih
Par oči pod vedrim čelom,
Med očesi ravno vstvarjen

Nos, pod njem pa drobne brke,
Ki so krile njemu ustni
Leporožne, kakor črešnje,
Krepko brado, izrazito,

Raven stas in lahko hojo.

Ta podoba iz spomina
Zginiti jej ni hotela.

Proti jutru je zaspala
Cas le kratek, ker že zgodaj
Klic budil jo je očetov.

Po navadi dobri, stari.

Klic je devo hudo stresel.
Menila je, da s pomola
Pada, ki nad stebrom nosi
Most visoki ga v Čedadu,

V glob strašanski. Otresivši
Snu se, mehko brez zamude
Zapustivši vzglavje, se je
Brž oblekla, šla je veslat
Po vodini, kakor nekdaj,

V gozd hitela skrivališča
Iskat, mladih dni veselja.

Vedno pa je ž njo hodila
Divna slika nje mladenča,

Ki srce jej je odnesel.

VI.

Na Lesah semanji je dan.

Z zvonika visokega širnih lin
Pošilja, za jutra že zvonki bron
Vabilni svoj ljubki glas
\  vsaktero te srejne vas,

Naj on, ki ga ljubi najviši tron.

Ki diči ga venec krasnih vrlin
Anton se sveti,čudotvorec,časti,
Naj slava povsodi mu vselej doni,
Ter v častni sklicuje božji hram,
Stoječ na zelenem hribu tam,
Pobožne vernike v bratovski zbor,
Na službo božjo, na sveti govor.

Zvečer pri Hlodičih so godci,

Ne sluh ti žaleči ropotci:

Vsak kakor umetnik je znan.

*

* *

Dideldaj dum,

Bumbili bum,

Poje globoki bas,

Glasov spremljaje veselih tok,
Da se sliši v deveto vas.
Naglo goslarjev pa lahki lok
Po strunah pleše,

Po ubranih melje,

Glasove kreše,

Da je veselje.

Ce tudi pozorno nanj gledaš,
Lehkovno pač tega ne ugledaš,

Kako se razširja mu roka na skok
Po strunah in stiska se zopet v obok.
Goslar pa drugi lovi
ln spretno sladko podi
Strun melodijo,

Da se glasovi
V nagli tej lovi
Milo vrstijo,

Da vsak jih radostno posluša,

Da v zvoke gubi se- mu duša.
Pavkar pa suče palčice lehke,

Kaj ljubke zvoke izvablja
Strunam in glasne in mehke.

Glas se v glasu kar utaplja.

Na visokem odru godci sedijo,
Na podu se mladi pari vrtijo,
Stari stojijo pa v kotih izbane,
Glasove poslušajo ubrane
Ki na vrtenje jih vabe.

Ali jim volja je dobra,

A šibke so noge in slabe.

Ne vdajo vabilu se z odra.
Drugi so v bližnji izbani
Pri rujnem vincu
V veselo omizje zbrani.

Govor se suče o vincu,

O solnčnem Zverincu,

Pod katerem trta rodi
Kapljo, ki veselje plodi,

O mladostni, minuli dobi,

28

Kako se malo spodobi,

Kar uganja sedanja mladina,

Kako pač manjka jej stara vrlina.
Posebno star Topolovec,

Znani neutrujeni lovec,

Poudarja, koliko zajcev, srnjakov
Vstrelil je, kosmatih lisjakov,
Kako je lovil kljunače,

Kupcev pridne vrtače,

Večerne te ptice,

Kako zalezaval plašne jerebice.

Ni se prehvaliti mogel,

Kako je na Brezo, Okrogel,

Na Ključ, na Zverinšček
hodil na lov, preiskal kotiček
Vsak po visokem gorovju,

Vsako lažno v gostem lesovju.

Čujte, reče, kaj se mi je
Pripetilo, ko lovil sem
Zadnjič srno. Drl sem naglo
Skozi gosti les črez Brezo,

Pa sem našel novo stezo,

Ki me je pred ozko lažno
Pripeljala. Bližal pazno,

Kakor mora skušen lovec,

Ne pa kakor bik, ki zvonec
Nosi, sem se izsečnini
Tej. In kaj sem tam zagledal?
Mlado srno in v bližini
Njeni, čujte, mlado devo,

To, krasote, ki ogreva
Prsi. Da bi kdo mi pravil,

Da je videl krasno vilo,

Vilo v lesu, lepo, milo,
Veroval bi prej, no mogel
Verovati sem očem, da
Res je deva ta prikazen.

Eh, tam videl sem na trati
Polnokrvno devo stati
Tako, krasno. Pod obrvmi
Gostimi, se par oči jej
Modrih svetel je, pod belim
Čelom in nad tem pa kodrov
Splet mogočnih; od milobe
Lice njeno je žarelo,

Da peklenske še grdobe
Bi je bile spoštovale.

Tiho torej sem v goščavi,

Ne da bi se ganil, ležal,

29

Roke male sem devojke
Primerjaval s svojimi, njen
Glas čarobni občudaval,

Ko je laško zaorila
Pesem sveto iz cvetočih
Rožnih usten, miloglasno,
Znano pesem, ki v Čedadu
Cesto sem jo slišal peti.

A 'potem je še zapela
Pesem, ki je nikdar slišal
Nisem. Pomnim še besede
Svetne te-le laške pesmi:

O zentil mio zovinutt *

Che ti ai sul puint viodutt,
Tu mi as ferid il cur,
Tanche di dolor mi mur.

Ko je krasna deva pela,

Urno srna pa zavoha,

Da je človek kje v bližini,

In za devo se je skrila.

»Pač nevarnost morda slutiš,
Ljubka, da se stiskaš k meni.
No, ne boj se. Tu ne giblje
Božja stvarca se nobena
V lesu. Ali čas je že, da
Greva v stajo prek vodine,
Kjer si varna vseh napadov.«
Rekla lepa deva ter kar
Dvignila se je; in vilo
Menil sem, da vidim, tak je
Bil njen stas in taka hoja.
Srna je za njo skakljala.

* Oj mladenec brhki ti,

Ki na mostu so zazrle te oči,
Ranil si srce mi, da bolečine
Pač prehude, zdaj mi gine.

Cvetek je iz prva slušal
Le na pol to pripovedko,

V misli svoje se zagrebši,

Bil je v duhu na Čedajskem
Mostu novem, zrl deklino,

Ki je ni več mogel najti.

Ko je slišal pa besede
Laške svetne pesmi, se je
Zdramil, kakor da bi iz spanja
Kdo ga klical, pa je prašal
Topolovca: »Ste sledili li
Devi? Kam je šla iz lažne?«

Nisem hotel za njo iti,

Da bi je ne vstrašil. Videl
Pa sem, ko sem stopal više

V gozdu, čolnič na vodini,

V čolnu devo, veslajočo
Žilavo, in srno mlado.«

Ko je lovec topolovški

0 deklini pravil krasni,

Mladi srni in jezeru,

Naplesavši se mladini

Bil odmor je že potreben
In potrebna okrepčava.

1 udi godci trudni radi
Stopili so urno z odra. —

Ples je nehal. Starejšina
Vedel potna je dekleta

In mladence v stransko izbo
In razredil jih za mizo,
Poskrbivši jim jedila,

Sladko vince suhim grlom.

Ko so slastno se najedli
In napili pa šaljivke
Pravili, je naprosila
Lepa Mica, žverinčanka,

Strica, da bi blagovolil

30

Na veselje vse te družbe,

Ki mu sluha ne odreče,

Praviti o božjej poti
Lanskej svojej na Osoje,
Obotavljal ni se striček,
Vstal, začel je svojim zvestim
Poslušavcem govoriti:

>.• Hvalo htel sem srčno dati
Majci Božji na Osojah,

Ki se milo je ozrla
Na ponižno mojo prošnjo.

Šel od doma sem popoldne.
Močno solnce je žarelo,

Saj veliki srpan bii je
Že prišel na delovanja
Vrsto. Lazil v solnčnem žaru
Proti Brezi sem počasi;

Pa zavil od tod na desno
Skozi les jo preko Kolka
Nad vodino do poti, ki
Do velike vodi ceste
Vozne v kotlu Koboriškem
Mimo grada na strmini,

Ki posestnik, vitez ropar,
»Rotenštajn« ga imenuje.

Hotel iti sem po noči.

Noč bila je mrkla padla
Že na zemljo, ko sedel sem
Na obronku Kolka vrha,
Kruhom, vinom se krepčaje.
Ves zamaknen zrl sem v gore.
Na polnoči, na katere
Mladi mesec je pošiljal
Žarke blede: V vrh kanina,
Na Rombon, na sivi Mangart.
Čudom gledal sem na goro,

Ki oko vam nosi v čelu.

Ta predor, prav skozi skalo,
Velik vam je, kakor cerkev.
Do noči sem čakal pozne,
Predno sem tja dol spustil se
V Koboriško planjo. Sreča,

Da zakrival je oblakov
Plašč prijazni lunin svit pa
Da korakom tihim, naglim,
Krit v temino teh oblakov,
Mimo grada roparskega
Zmuznil sem po cesti, ne da
Bi kedo me bil zapazil.

Grad stoji nad cesto v Boleč
Na visokem, strmem griču.
Malo je od Koborida
Le oddaljen. A človeku
Pač gorje, ki pade v kremplje
Teh zločincev trdosrčnih
Z novci, blagom svojim. Hvali
Naj Boga, če živ odrine,

Če dovolj jim je imetja.

Na povratku taka ni me
Doletela sreča. Skriti
Za veliko skalo sluge
Vitezovi so prejeli
Prav nenadno me, ko bil sem
Precej daleč še od grada.

Vzeli so mi novce, kar je
Žep jih hranil, slekli suknjo,
Češ da v gorki noči suknje
Ni potreba gorke. - Nisem
Torej mogel prek vodine,

Ki v višini se med Kolkom
Širi ino Matajurjem.

Ni bilo jih več okroglih,

Da bi plačal prevoznika.

Nad vodino sem pod Kolkom
Lazil skozi gozd na Brezo,

Pa domov od tod pretruden,

A vesel, da me zadela
Ni. nesreča hujša v skopcu,

V dolu grajskem tem prokletem.
Ko prišel na dom sem zmučen.

Ni mi dala do besede

Priti žena, da zapravil
Suknjo sem, mi očitaje.

Mislil sem si, naj pač bode
Karanje to za pokoro
Neštevilnih mojih grehov,

Pa da Bog že plača tudi
Grajskim hlapcem moje suknje
Rop. Saj dober je plačavec.«

To govoril stric je Trinko.
Hudovali so se strašno
Vsi nad hlapci napadavci.

Mladec pa si je besede

V dušo vtisnil ter si mislil,

Ona deva, ki je pela
Laške pesmi, ona bode,

Ki jo išče neprestano,

Ker ljubezen mu je vnela
Na čedajskem mostu v srcu.

Minila ga je otožnost
Prav živahno je o mostu
Pravil, ki ga naredil je
Škratelj v slavnem Starem mestu.
Plesa pa se ni vdeležil,

Ker imel je vedno v mislih
Devo, kterej pač enake
Ni bilo na vsem plesišču.

In radostno je primerjal
One deve stas in hojo,

Vse poteze na obrazu
In milobo, stasu, hoji,
Kretanju in licem dev, ki
Po odmoru jih vesela
Plesna godba po izbani
Še do jutra je gonila,

Pa jednake njej ni našel.

Sklenil je, da pojde brzo
Na vodino, da se uveri,

Je-li dekle, ki je pelo
L.aško pesem, ono dekle,

Za katerim hrepeni mu
Brez odmora bolna duša.
Topolovca je pobaral,

Kod je hodil, da prišel je
Skozi gosti les na lažno,

Na katerej vzrl je devo,

Ki je laško pesem pela.
Pomnil dobro je besede,

Ki govoril jih je lovec,

Vzel slovo od gostov milih,
Dal je plačo redno godcem,
Ki so zbrali jo sodrugi,

Šel počivat in prevdarjat

V tihem miru, kaj storil bi,
Da prišel bi, če bo treba,

V gradič trdni sred vodine,
Da bi videl, ali ona
Krasna deva v njem stanuje.

Šli so godci, šli plesavci,
Šle plesavke, šle so starke,
Zrenja site, šli so starci,.
Vina težki in govora
Siti, trudni nočevanja
Na počitek v svoja sela;
Vsak vesel je po zabavi,

Ki za leto dni zadošča.

VII.

Bil je krasen dan jesenski.
Mrgolele so selivke
Ptice že po gozdu, laznah.
Ščinkovci so pa škrjanci
Prifrleli, se spuščaje

V gostih tropih na lesovje,
Peli pesmi so veselo

Ter si brali pičlo hrano
Po drevesnih širnih vejah
In po trsju. — Tu je pikal

V trdo skorjo močnih debel
Štokovec, da jih očisti
Črvov, ki so grizli v jedro,
Tam senice so skakljale,
Svoj cimbe in cicimbe so
Cicimbale prav živahno,
Veverice nežne s skokom
Lahkim vejo z vejo dalnjo
Menjevale, te šaljivke.

Ali Cvetek ni živenja
Motril v gozdu, pač je s stopom
Lahkim, ali s srcem težkim
Ril v lesovje gosto, maral
Ni, če trn ga je opraskal.

Jezero je kakor steklo
Zabliščalo; sredi njega

Stal je svitel grad na skali.
Ob pogledu tem se ustavi
Cvetko, ker mu je nemirno
Zlo srce ob rebra tolklo.

Umirivši se, je iskal
Tajno stezo, o kateri
Pravil lovec je besedni

33

Topolovski in pristavil,

Da na malo lažno vede
Pri vodini, ono lažno,

Na katerej je sedela
Deva, krasna, kakor vila,

Srno kratko negovaje.

Kar zasliši govorjenje,

Smeh dekliški, čist in mehek,
Glas prijeten, ki je segal

V dno mu duše. Stope ustavi,
Lažni bliža se oprezno,

Vid napenja, da premotril
Skozi drevje bi, kedo se
Srčno smeje, razgovarja,
Kakor sodil je, na lažni.

A perilo čisto, belo,

Tani razpeto, ni mu dalo,

Da bi videl devo, ki se
Prostosrčno je smejala
Čistim glasom, kakor da bi
Srebrn zvonček svoj pošiljal
Glas po gostem, črnem lesu.
Dvignil nogo je, da stopal
Bi previdno proti nežnim
Glasom, kar mu sladka pesem
Spet ustavi stope. Pesem
Ženskih grl je kaj prijetno

V teh besedah se glasila:

Oj jezero,

Ko stotero
Kdo prehodil
Raznih krajev,

Gor bi, gajev,

Njiii lepoto.

Njih krasoto,

Pa bi sodil,

Videl ne bi
Našel ne bi
Take v njih krasote,

Take v njih divote,

Kakoršno je voljno rodil,

Ko v sveta je jutru hodil
Tu pod Kolkom dobri Bog,
Stresel jo ob vodni krog.

Tu doline,

Tu planine
Zelene,

V dalji tam vršavci se vrste.
Po strminah njih bobne

Pa studencev bistrih vali,

Da bi dolom zdravja dali.

Srn strmine,

Rib vodine
Mrgole,

Čist je gorski zrak.

V njem se ziblje
Ptičev rod lehak.

Ali meni za teboj,

Mili, ljubi fantič moj,

Srce utriplje.«

To so pele deve v zboru.

Ali kmalu je zapela
Jedila sama s čistim glasom
In otožnim, srčno milim:

»Oj ti brhki mladec moj,

Oj ti ljubi pobič tnoj,

Ki na mostu sem te srečala,

Ki v množici šem te vgledala,

Ti srce si meni, revi, vzel,

V meni čute prej neznane vnel.

3

34

Ktera tebe krije streha,

Ktera tebe nosi cesta?

Kteri majci bodeš uteha,
Kteremu boš otcu ti podpora,
Ko na delo klicala bo zora?

Oj ti pobič, oj ti pobič moj.

Šlo srce je moje za teboj!«

Glas prijetni je potihnil.

Po odmoru kratkem pa je
Zaorila zopet deva:

O zentil mio zovinutt,

Che ti ai sul puint viodut,

Tu mi as ferid il cur
Tanche di dolor mi mur.

Ko je slišal mladec pesem
To, zastala mu je v prsih
Skoro sapa od veselja.

Ali je pa ona, ki jo
Ljubi? To je htel na naglem
Vedeti in dvom odgnati.

Silno drl je proti lažni
Skozi gosti les ter stopil
Ven na jasno. Zaslišavši
Deva šum, se je ozrla,

Vzrla v lažni je mladenca,

Ter obstala kakor kip in
Zardela. 1 tekle pa so
V čoln skočile polne straha.

Trepetaje od veselja,

Na njo zroč je mladec vskliknil;
»Sanj ti mojih deva, ki sem
Dolgo iskal te povsodi,

Bodi hvaljen Bog, da sem te
Našel, kjer .se nisem nadal.

Ne huduj se deva, če sem

Nagloma pred te stopivši
In nenadno, te oplašil«.

Umirivši se, deklina
Plahim rekla je dekletom:

»Ljubi znanec iz Čedada
Sem prišel je, gor k očetu
Nas obiskat. — Zdaj perilo
.Suho naglo poberite.

Le bodite brez strahu mi.«

Njemu pa je deva rekla:

»Če si slišal mojo pesem,

Ves, da bodem videla te
Rada v gradu pred očetom
Dragim in pred rnajko ljubo. —

V grad prišedši, pošljem sem-le
Čolnič v ta-le skriti kotič,

D.a prepelje v grad te k staršem.«

Odgovoril je mladenič
Poln veselja, spoštovanja
Do dekline, ki je modro

V devojk. pričo govorila,

Čute svoje mu razkrila:

»Hvala, deva, za vabilo!

Ali v lovski sem opravi,

Ulovil sem, kar želela,

Kar iskala mi je duša.

Pač primerno je, da stopim
Pred očeta in pred mater
Prečastito tvojo prvič

V čedni, lepi le obleki.

Pridem torej jutri rano

Na to mesto pa bom čakal,

Da tvoj sluga, priveslavši
Črez to vodo, me prepelje
Na domovje tvoje ljubo.«

> Prav-si rekel,« mu je deva

35

Odvrnila. »Zvesti sluga
Šturem bode čakal v tem-le
Skritem kotu, po vodovju
Le dostopnem in po stezi,

Po kateri si prišel sem.

Čakal bode te na jutro
V kotu, ki ga širne veje
Skrivajo in listje gosto. —

1 >anes pa, da prideš jutri
K nam, naznanim, kakor treba,
Ljubi majki in očetu.

Zdrav mi bodi, hodi z Bogom!«

Rekši se je obrnila
Proti čolnu. On je roko
Poljubivši krasni devi,

Stopal ž njo do čolna, pa je
Gledal, gledal skozi veje
Kak umetno je veslala
Proti gradu sred vodine.

Stal zamišljen je ob vodi
Pa zahvalil se Bogii in
Devi, Božji porodnici,

Da je srečno našel ono,

Ki jo smatral je zgubljeno,
Zabiti pa ni je mogel.

Lahkim stopom je korakal
Proti domu kakor nikdar
Prej. Nosile so peruti
Pač veselja ga; saj ono
Moč človeku daje ino
Hrani ga pri zdravju, žalost
Pa nasprotno ga le tlači,

Davi, krajša mu živenje.

Potoma je premišljaval,
Starišem bi li povedal,

Mučno svoje dušno stanje,

Ki veselje bilo mu je
Vzelo pa še sladke strlo
Upe, ali bi še čakal,

Kaj mu slednji dan prinese,

S kako pa bi šel pretvezo
Gospodarsko, pa resnično,

Rano že za dne od doma.

Zdelo se mu to je boljše,

Da vznemirjal ne bi morda
, Brez potrebe staršev, če bi
Brez uspeha le obiskal
c Na vodini v gradu majko
In očeta svoje deve.

Deva pa je proti gradu
Odveslala urno, srečna,

Da mladenca brhkega je

Videla pa govorila

7 .  njim, ki kakor se je vedel,

Ni rodbine mogel biti
Slabe. Kdo da je, od koda,

Bode baral, mislila je,

Oče, ker so bile priča
Na sestanku dekle, pa ni
Prašati ga mogla. Urno
Priveslavši v sivi gradič,
Deklam belo je perilo
Izročila, naj je sprave
Prav tiblano v čedno shrambo,
Ona pa je brzo k majki
Šla v izbano gornjo pravit,

Kar zgodilo se je danes,

K ljubi majki, od katere
Nadejala se pomoči
In utehe, če bi oče
Srčne želje jej ne uslišal.

Vsa vtopljena v misli svoje

36

Stopila je k majki v izbo,
Govorila: »Majka moja,

Videla sem njega!« — »Koga
Videla si, ljubka moja?

Ne umejem, kar mi praviš.

Da žarijo ti veselja,

Vidim, lica, kakor nikdar
Še, odkar si se vrnila
Iz Čedada. Kdo je oni.

Ki srce je razveselil
Ti, razjasnil belo čelo?«

»Moja draga, ljuba majka,
Res me zmoglo je veselje.
Pravila po vrsti nisem
Vam še vsega, draga mati,

Kar se mi je pripetilo
Pred odhodom iz Čedada.
Stopala sva z otcem v gneči
Tam na novem mostu. Vreden
Mladec naju je pritiska
Branil, da sva mogla v stran se
Stisniti na majhen mostovž,

Ki veliki most ga nosi.

Val ljudi je tudi njega
Črez predolgi most odnesel,

Da ga nisem več zazrla,

A podobo sem nosila
Zmer njegovo milo v srci,
Nadejala pa se nisem.

Da kedaj še ga zagledam
Davi pa je kar nenadno
Pred me stopil tam na lažni j
Prek vodine šeptajoče.

Jutri pride k nam na snubo.
Mati, ljuba mati, prosim,
Govorite vi z očetom,

Da ga sprejme dobrohotno.«

Majka hčerko pa prijazno
Vpraša, »kdo je srečni mladec,
Ki ljubljenki moji brumni
Vzel srce je, ki Bogu in
Staršem le do zdaj je bilo?«

»Na vprašanje to odgovora
Nimam, ljuba moja mati.

Vem le, da ga ljubim, da je
Govorice naše, naš da
Človek, brhek je mladenič.«
»Resna ta je stvar« je mati
Odvrnila, je potrebna
Še prevdarka. Oče, ki je
Skušen mož in mnogo videl
Ze ljudi vseh vrst, odloči,

Ali vreden je mladenič
Tebe. Ti pa vdaj se voljno
Sklepu, ki ga sklene oče.

Naj le pride mladec jutri,

Kakor praviš, v goste. Oče,
Menim, saj. ne bo protiven
Temu. Bodem govorila
Z njim, pripravim na obisk ga.
Skrb pa, vedi, bodi tvoja,

Da obed bo prav primeren
Jutri, da od hiše lačen
Gost ne pojde.«

Nasmehnila

Majka se je hčerki ter jo
Odslovila. Poljubivši
Deva dragi majki roko,

Spet je šla po svojem delu.
Polna upa in veselja.

Slugo Šturma je pozvala,

Da naj pojde z lepim čolnom

37

Čakat jutri zjutraj rano
Mladca, ki po stezi pride,

V kotič skriti preko vode
K jezeru na odpeljišče,

Naročila mu, naj v gradič
Pred očeta ga pripelje.

Materi se pa je solza
Ulila, ker je menila, da
Morala se bo ločiti
Od edine hčerke ljube.

Vjedala jo skrb je tudi,

Bode-li na srečo hčerki,

Li v nesrečo sklep očetov.
Sveto Božje porodnico,

Majko sveta dobrega, je
Zaprosila, naj očetu
Pravo, srečno misel vdahne,

Šla takoj je na razgovor
K njemu.

Čudil se je oče
Vsem besedam svoje žene,

In s povdarkom ji je rekel:
»Do le-tega je imelo
Enkrat priti. Bog v srce je
Del človeku čute take,

Ki ne moreš jih z vso silo
Nikdar streti. Ali resno,

Hudo resno je vprašanje
Za deklino vsako, ki jo
Lepo lice lahko vara
In zunanja vidna čednost,

Komu vdalo se srce je.

Bog ne daj, da bi prekasno
Vida naša razpoznala
Prevelike hibe v možu!

Naj le pride jutri mladec.
Skleneva po vtisu dobrem
Ali slabem, ki stori ga
Nama. Bog daj hčerki srečo.
Njemu naj bo dana v varstvo.

Šla počivat sta vtopljena
V skrb za srečo ljube hčrke.

VIII.

Zarja ni še rumenela
Jutra, teme plašč zavijal
Gosti les je še in travnik,

Ko je mladec naš otresel
Sladki spanec pa je skočil
Brzo, ko se prebudil je,

Od ležišča, se napravil
Praznično pa brž jo vrezal
Gor po strmi, tesni stezi
V Topolove in črez Brezo
I.esovito na vodino.

Ko prišel je skozi goščo
Tja na lažno ob vodini,
Vzdržal naglo svoje stope
Ob spominu je pomenkov
Sladkih, ki jih tam je vodil
Včeraj z devo ljubeznivo,
Krasno. — Malo pa postal je,
Med vejevje kraj vodine
Stopi! gosto in čakaje.

Gledal preko vode širne.

Ni mu bilo treba dolgo
Čakati na kraju. Čolnič
Lep in trden se je bližal
Sem od grada mu črez vodo,
Gnan po veslih do pomola
Tn priplul se podvizaje.
Pozdravivši ga, ustavi
Čoln veslar ob skalnem kraju,

Da se ukrca mladec; urno
Ino spretno ga obrne
Ter odrine proti gradu.

Ki iz vode se je dvigal.

Na stopnicah v grad vodečih,
J am že čakal ga je oče
Krasne deve ter mu rekel:
»Bodi tvoj mi vhod pozdravljen.
Ki ste mati ga in hčerka
Včeraj dali mi na znanje.«

Odgovoril je mladenič:
»Hvala oče za prijazni
Vaš pozdrav, ki dobrim upom
Napolnjuje dušo mi, da
Našel srečo v tem sem gradu.«

»Stopi z mano v gornjo izbo,
Da se malo pokrepčaš, in
Da spoznava v razgovoru
Boljše se.« — Po teh besedah
Vodil oče v gornjo izbo
Mladega je gosta. V izbi
Stala skleda je na mizi
Z mlekom, poleg nje še sol in
Kruh. Naj le za mizo sede
Pa naj jede ino pije,

Vabil ga je, in obraza
Vse poteze je razmatral,

Stas mladenčev, vso postavo.
Pa je srcem zadovoljnim

39

Gledal ga ter pravil mu, da
Znana sta že iz Čedada,

Kjer je v gneči bil zapazi!.

Ko je ljudstvo drlo gledat
Most veliki črez Nedižo,

Da za hrbtom zadržuje
Nekdo ljudstva hudo silo,

Pa da mogel se vsled tega
Umakniti brez ovire
Na pomol je mosta s hčerko,
Prerivaje se iz gneče.

Na veliki trg dospeti
In na gradeč svoj hiteti.
»Veseli me,« je dostavil,

Da pozdravljam te, branivca,
Tu na svojem domu, ki je
Čuval zlega naju v stiski.

Ali reci mi, od kod si,

Kdo je oče tvoj, katera
Mati, da ne bom v nejasnem.«

Odgovoril je mladenec
Vdanim glasom na vprašanja:
»Starega sem sin junaka
Gosa. Biva on v selišču
Na sovodnji bistre Reke
S Koderjano. Samosvojec
Obdeluje svoje plodne
Njive, širne travnike, pa
Oskrbuje lepe gozde.

Dva sinova, mene, brata,

Ki je mlajši, zmer na delo
Poučljivo je navajal.

In na božji strah, ki naj bi
Vsikdar segal nama v dušo.
Mati pa je Ažle slavne
Hči. Podrekar je njen oče.«

»Eh, Podrekar!« naglo segel
Stari gradnik mu je v govor.
»Stari oče tvoj je bil moj
Ljubi znanec, lahko rečem,
Moj prijatelj dragi. Bodi
1'orej zopet mi pozdravljen
V hiši moji, v tem-le gradu!«
»Ta beseda vaša,« pravi
Presenečen mu mladenec
Prav veselo, »odvezuje
Me potrebe, da Vam dalje
Govorim o starših svojih.

In o sebi le omenim,

Da učil me šentlenarski
Dobri župnik branja, pisma,
Štetja je za vse potrebe,

In resnice verske, ki jih
Krščen človek mora znati.«

»To me srčno veseli,« je
Oteč rekel. »Zdaj povej mi.
Komu neki naj bo hvala.

Da imam pred sabo vnuka
Onega, ki bil mi v mladih
Letih mil je, ljub tovariš.«

»Preprijazne te besede
Dajejo mi, oteč, srčnost.

Da besedim vam odkrito,
Brez ovinkov kakor otcu.
Saj imeti pač želim Vas
Še za otca. Prosim, dajte
Svojo hčer mi za družico.

Na čedajskem novem mostu
Njen izgubil bil sem sled, in
Brez odmora sem jo iskal,
Dokič sreča ni hotela,

Da sem včeraj onkraj vode

40

Našel 30 in danes devam
Srečo svojo in prihodnost
Zaupljivo v vaše roke.«

Utihnivši, mladec čakal
Odgovora je boječe.

»Resno si mi stavil prošnjo,
Prošnjo, ki je za prihodnost
Tudi mojo odločivna.

Hčerke svbje ne bi mogel
Pač nikomur dati, da mi,

Bodi tudi v carski beli
Dvor, odvede jo iz hiše.«

Zadrhtel je tužno mladec,
Ali vprašal je na dalje
Oteč: »Ljubiš res mi Vido?«

»Prav iskreno ljubim hčerko
Vašo,« mladec je odvrnil.

Rekel mu je oteč milo:
»Evangelje sveto pravi.

Mož ostavi ljubo mater
In očeta radi žene.

Ne odrekam jaz ti hčerke,

Ali priti moraš v mojo
Hišo mi za zeta. Star sem,
Vladati, to znaj, ne morem
Sam več vsega gospodarstva,
Potrebujem pomočnika.
Vprašaj. sebe resno, bi-li
Mogel z nami tu živeti
Ter očeta ino mater,

Pa za vedno, zapustiti?

Hočeš radi Vide priti
K nam za zeta, oskrbnika?

Ko me dobri Bog pokliče
Iz sveta po delovanju
Trudapolnem, pa se loči

Duša mi od šibke, stare
Že telesne te lupine,

Bode moral zet skrbeti,

Da ohrani se posestvo
To veliko z malim gradom
Sredi vode, ki sem zidal
Z mnogim trudom in skrbjo ga.
Druga skrb me tlači. — Praviš,
Da iskreno ljubiš hčerko
Mojo. — Dobro! A vprašanje
Drugo še je tu prevažnc.

Bog le znade, je-li vjema
Tvoja čud se z njeno. Pravo,
Resno bodi v tem spoznanje.
Ni zadosti, da ti pravim,

Da je hčerka mehkosrčna.

Da jezično, svojeglavno,
Trdovratno dekle ni to,

Ki nevoljo dan za dnevom
Hudo vzbuja, in prepolno
Ran srce ti, od prepira
Trudno dušo vtaplja v žalost,
Le miloba je, dobrota
Srčna žene dika trajna,

A lepoto čas razjeda.

Bog ne daj pač, da mladosti
Blesk in zornost le bi vaju
Združila, ne dušna sloga!
Kmalu mine čas mladosti,

A ljubezen, srčna sloga,

Ta do groba mora stati. - -
Ker bi hvala ne veljala
Lastne hčerke, treba, drug da
Drugega se prav spoznata.
Pridi torej k nam, ko bodeš
Mogel, skušaj, da v globino

41

Njene duše zreš in ona
Prav tako naj tebe motri,
Vznade dobro. Prašal torej
Boš po letih treh, če vama
Dovolim to vez.« -

Umolknil

In zamislil se. je starec,

Ki je mnogo videl, mnogo
Na prostranem svetu skusil.

»Vdam se, oče, volji vaši.

Saj pogoji ti-le vaši
Niso, sodim, mi pretežki.«

To je mladec odgovoril.
»Dobro,« je odvrnil oteč
Pa poklical ženo ino
Hčerko v izbo ter je jima
Rekel: »Prosim, da na mizo
Okrepčanje kmalu pride.

Dolgo vedla že razprave
O stvareh sva velcvažnih
Z milim gostom, vnukom krvnim
Ljubljenika mi sodruga.«

Zažarelo od veselja
Hčerici je zorno lice,

Mati pa je zaupljivo

Kar s pogledom rekla, ko je

Sla iz izbe: »Kar napraviš,

Vem, da bode prav storjeno.« j

Brhka hčerka mizo, stole
Priredivši urno, stregla
Otcu je in gostu, mati
Na ognišči se trudeča
K njim prišla je često v izbo,
Oživljala razgovore
In prisedla z Vido k mizi.
Odslovivši udvorljivo

Po kosilu gosta, k čolnu
Vsi trije so ga sprovedli.

Vida svojim je pogledom
Razumeti dala gostu,

Ko je stopal v lahki čolnič,

Da njegova je za vselej.

Starem gosta je do ključa
Vozil, tamkaj ga izkrcal
In ponižno ga pozdravil.

Šel je skozi gozd zamišljen
Cvetko proti domu.

Čudno,

Da se človek rad oklene
Tega, česar bil je vajen,

Pa po tem, kar mora priti,
Hrepeni, da nikedar prav
Čiste, revež, nima sreče.

Hudo bo mu, ko zapuščal
Mater, otca bo za vselej,

A še hujše, ko slovo bi
Vidi dal, po kteri mu je
Duša hlastno hrepenela.

Čim prišel je v dom očetni.
Stopil je pred starše svoje,
Čute svoje, muke svoje
Vse, vse njima je razložil.

Oče pa je odgovoril:

»K temu hoče se prevdarka,
Da odgovor dam ti pravi.
Kaj ti mati neki meniš?«

Delo mater ni v zadrego
Preozbiljno to vprašanje.
»Sinko moj,« je rekla »pojdi,
Kamor vleče te srce in
Morda sreča kliče. Bog ve,
Če ne bo ti boljše v gradu,

42

Nego tukaj na domači
Grudi, kjer je brat še mlajši,

S kterim moral bi deliti
To posestvo naše, kedar
Bog pokliče otca ino
Mene k sebi na vse veke.
Blagoslov ti dam z vsem srcem,j
Kedar pride čas ločitve
Od te hiše rojstne, ljube.

Sinko mlajši v tem nam zraste,
Rekla otcu. On je vedno
Na podporo mislil, ki mu
Snaha s sinom jo odtegne.

Mati ima vse sinove
Rada, ali bolj pri srci
Vsakej sinček je najmlajši.
Upala je torej, sreča,

Ki bi v gradu jo starejši
Sin dosegel, mlajšemu še
Sinu srečo bi prinesla.

Srečo, ki jo je obema

Pač želela prav z vsiin srcem.

Rekel je na zadnje oče:

Tudi jaz te blagoslavljam
Kakor mati, ljubi sinko.

Ta snubitev srečna bodi.

Tebi v trajno srečo, kakor
Pričakuješ. Moraš pa mi
Na ločitev še do časa
Čakati, da nam doraste

Brat tvoj mlajši. A ne pojdeš
Praznih rok iz hiše naše
V gradič, vedi tudi to. Saj
Dobro ni. če človek pride
Kam za zeta pa opore
Nima lastne v novi hiši.

Bodi priden in marljiv mi,
Kakor bil si mi doslej, in
Pedščino ti dam primerno,

Ko po letih preseliš se
Gor k nevesti v beli gradič«.

Odobrila je ta govor
Mati in na to še rekla:

>,Pametno si to odredil.

Oče. Naj se ti po volji
Stvar razreši ta, a treba
Pripomniti, da potreben
Blagoslov je božji v resnem
Tem le poslu. Pojdi, oče,
Kedar prvič boš le mogel,

Na svetišče Staregore,

Da izprosiš od deviške
Matere si Božje srečo
Za simi, za naju snaho.

Ti pa sinko glej in pazi,

Če srce se s srcem sklada,
Predno zakon te zaveže.«

Dogovorov bil je konec.
Padla h kratu je osode
Kocka o dveh rodnih bratih.

ix.

Veliki traven, mesec lepi, je prišel.

Po silnem dežju vedro bilo je nebo.

Da se obnavlja svet in da nadene si
Obličje novo, vsak bi mislil; listi vsi
Na drevju lesketali so se drobnih srag
Prozornočistih, kakor svitlih biserov:
Nebeški vzduh je volhek bil in svež in čist,
Da sleherni je božji stvor ga vdihal rad,

A zemlja je presita hladnih kapljic, še
Premehka, da za delo bi nosila te.

To je mislil Cvetkov oteč,
Mož vladavec umen v hiši,
Pa je rekel ljubi ženi:

Jutri rad bi se napotil
Zgodaj že na Starogoro,
Kjer svetišče veličastno
Materi se Božji dviže,

Da izprosim od presvete,
Milostive nam device,
Tolažnice betežnikov,
Pomočnice krščenikov,
Brambo nama in sinoma.
Rekla mu je skrbna žena:
»Pojdi, vreme je prijazno.
Bog varuje naj nesreče
Vsake te na poti.« Sel Se

Torej oteč, šel črez leso,

Ki držala je za silo
Z desne skalne Strane Reke
Tja na levo črez globino
Ozko, da bi jo preskočil
Mož mladosten; šel po stezi
Ravni je ob bistri vodi
Pa zavil črez šumno Reko

V Hrastovje jo in od tukaj
Skozi Merso v dolu v župno
Staro cerkev šentlenarsko.

Božjehodci mnogi so se

V tej bili že cerkvi zbrali,
Da bi skupno šli k Devici
Božji gor na Starogoro
Molit v slavno nje svetišče.

44

Tem se oteč je pridružil.
Potoma so vsi molili
Rožni venec, pošiljali
Prosbe vroče in ponižne
K materi, ki Božja mati
In ki mati je človeštvu,

Vedno dobra.

Na poklonu
Čakali so jih duhovni.

Pod njih vodstvom stavili so
V lepi red se pa v višino
Po stopnicah širnih, lepih
Šli k svetišču in grede so
Skupno peli litanije.

A stopaje v slavno cerkev
S polnim srcem, polni upov
To so pesem sveto peli:

»Zdrava! rajska ti kraljica,

Rajskih stvorov vladarica,.
Slava tebi, slavna vrata,
Slava tebi, zarja zlata,

Slava, slavna ti devica!
Najkrasnejša lepotica,

Zdrava, dika na prestoli,
Krista za nas revne moli!«

Vsak po spevu božjepotnik
\ hramu božjem je pokleknil
Pa je srčne svoje prosbe
K porodnici Božji vznašal,

Da bi vzela ga v obrambo,
Da pri svojem sinu ne bi
Priporočbe mu odrekla.

Tudi Cvetkov oteč padel
Na kolena je v svetišči
Pa je srčne prosbe vznašal
Do kraljice gor v nebesih..

»Oh, blaga, preblaga devica,
Zaščitnica vseh ti ljudi.

Pred tvoja bližam se lica,

Ti milo se na-me ozrl.

V svetišču le-tem Starogorskem
Kraljuješ že stotine let,

Po kopnem, po planu tam morskem
Razlivaš darove med svet.

Kdor koli zatekel se k tebi —
To znano povsod je, povsod —
Sprosila si zanj ti na nebi
Obilno mu zemskih dobrot.

I

Oh, sveta devic ti devica,
Nevesta Boga ti Duha,
Nebeška ti mila kraljica,
Poslušaj te prosbe srca:

Dal Bog, čuj, dva mi je sina.
Zaklad mi predragi srca,

Izprosi'od svojega Sina
Obilo mi sreč za oba.

Da vedno bi lepo živela,
Ko jima pa mine mladost,
Da v milosti božji dospela
Bi v sivo pa častno starost.

Da sleherni brumno devico
Bi v zakon za ženo dobil,
Da s svojo to pridno družico
Svoj zemski bi vek si sladil.

Da v srečni živela bi 'slogi,
Vzgojila lepo si svoj rod,

Da vsega živenja le v Bogi
Nju sleherni bival bi hod.

Potem da po zeinskem živenjj
Vselila bi v sveti se raj,

Ki ga po tem trdem trpenji
I meni in ženi še daj!

46

Med tem pa naj slava odmeva
Z višav na prostrano ravan,

Ki tebi jo vdano prepeva
Pobožno vsakteri Kristjan.

Stotisočkrat bodi češčena
Marija, oj rožni ti.cvet!
Podobna ti žen ni nobena,
Imej jih še toliko svet.

Prisrčni čtij torej moj »zdrava«,
Dor.eva ki tebi povsod.

Od vekov na veke ti slava,

Tvoj vedno je s tabo Gospod!«

To molitev Cvetkov oteč
Z gorkim srcem je izmolil
Ter obetal Mtijci Božji,

Da prepeval bo ji slavo
Vse živenja dni do smrti
Vdanim srcem.

Z zbranim duhom
Bil je i pri sveti maši,

Ki pred glavnim žrtvenikom
Peval jo je siv duhovnik;

Kaj pazljivo pa poslušal
V božjem hramu je propoved,

Ki besedil jo je z leče
Zvonkim glasom propovednik, j
Slavni župnik iz Šempetra
Ukaželjnim božjehodcem
O slavljenji Majke Božje,

O dobrotah, ki deli jih
Temu, ki se zaupljivo
K njej zateka.

Po končani
Sveti maši in molitvi
Pač bilo je otcu, kakor
Da bi čutil že podporo
Majke Božje, milostivo
Podeljeno mu, in lahko
Že bilo mu je pri srci.

Pa je v cerkvi divno krasni
Pomudil se, ker zamaknen
Prej v molitev, ni opažal
Veličine in lepote
Njene. — Gledal zdaj žrtvišče
V apsidi je glavno, lepo,
Izklesano iz mramorja,

Krasni kip na njem Marijin
Velikosti skor prirodne.

Sladke čuti v njem je vzdramil
Kip v obliki tam sedeče
Žene, ki na svojih prsih
Dete ljubo k sebi stiska.
Pogleduje je prav ljubko,

Kakor da bi htela milost
Izprositi za častivce
Svoje. Njej po ustnih plove
Smehljaj, ker je mati srečna,

Sramežljiva, ker je deva,
Kaže lice res nebeško,

Ker je dete Jezus, Božji
Učlovečen sin. In ona
Z blagoslovom vsevladarja,
Izmed ženskih vseh izbrana,
Zdaj nebeška je kraljica.

Stal je oče ves zamišljen.
Božji strah ga je presunil.
Vzdihnil je iz prs globine:

Rajskomila Božja mati,
Ki s prijazne te višine
Svoje siplješ blagodati
Na uboge zemske sine,

Ti, ki prosbe k Bogu nosiš,
Da človeku greh oprosti,
Prosim te, da ga priprosiš,
Naj spregleda moje zlosti.

Ti izprosi mi še milost,

Da poboljšam se za vedno,
Da ne spravi me obilost
Grehov več na pot nevredno.

Tako milost izprosila
Od Boga si marsikomu,

Ki zatekel se, premila,

K tebi v tem je božjem domu.

48

Bog očeta vzor devica,
Odrešnika Sina mati,

Bog — duha ti zaročnica,
Na pomoč te smemo zvati.

Gor v nebesih ti kraljuješ,
Strši sile črta klete,

Ki, kar hočeš, izposluješ
Od trojice sveto svete.

Kakor dete majci dragi
Rad izročam v bran se tvojo,
Ti, dobrotna, mi pomagi,

Ua zveličam dušo svojo!

Po globokih teh vzdihljajih
Prekrižavši se pobožno,
Poklonivši se pohlevno
Pred podobo Majke Božje,
Mramornata žrtvenika
Dva na vsaki strani cerkve
Oče si je še ogledal,

Na zidovih plošče, ki so
Milosti vseh priče jasne.
Potrdile so mu nade,

Da prišel ni brezuspešno
V to svetišče Starogorsko.

Zadovoljen ino miren
Stopil je iz cerkve; gledal
Zid mogočni, ki svetišče
Vse obdaja in varuje
Pred sovragov vseh napadi.

Zdi se v dalji velikanski
Grad na vrhu, dobro utrjen,
Vse svetišče v silnem zidu,
Ki starinske, znamenite
Dragotine hrani. Te so
Rožjehodci jih nanesli,

Ali brumni darovali
Spoštovavci Božje deve.

Kar le gola je resnica.

Videl oteč tam obilo
Čudalepih je zakladov,

In med njimi Deve Božje.
Malo soho vso srebrno,

Ki kraljici je nebeški
Habsburžanec je poklonil.

Gledal dolgo je z višave
Zadovoljno Cvetkov oče

Brdne kraje, šentlenarske
Griče, gore nad Šempetrom,
Ki visoki Matajur jih
Nadkriljuje vse, in gledal
Radostno je mnogih svetli
Niz vasi, na njih stoječih,

Pa obrnil je pogled še
Na planjavo laško. Staro
Mesto trdno na Nediži,
Videm mladi sred nižave
Rodovitne, vrtu slične.

Ko do sita se nagledal
Cvetkov oteč je dežele

Rajsko divne, trudne ude
Pa okrepčal z jelom, pilom,
Ravnim potom skozi Merso
Vrezal jo je po kratici
Na svoj dom. In tja prišedši,
Pi avil ženi je veselo,

Kar je videl, kar občutil,

Pa je sklenil, da ogleda,

Čim ponudi se prilika,

Sam osebno jezero in
Grad, družino drago sinu,.
Bivajočo sred vodine.

X.

Odšli so že lastovic tropi,
Potihnili ščinkovcev zvoki
Po strmem so Kolkovem boki,
Tihota na nebesnem je stropi.
Čemernata zima se bliža,
Zmrzava že bistra Nediža,
Snežinke letite,

Po vzduhu drvite!

Že lahna snežena odeja
Gozdove in polje pokriva
Srce ti veselja ne uživa,

Ko beli od ivja se veja,

Ko mrzli od Krna vetrovi
Besne črez jezersko zrcalo.
Pod njim je, kar živo, zaspalo,
Po njem ne zibljo se valovi.

Zmrzuje jezersko ozemlje,
Čmerno črni se podnebje,
Pomnoža surovo ozebje,

In vsako veselje odjemlje.

Le krokarjev četa
Po lokah, po njivah,

Po vzvišenih grivah
Ponosno se seta.

51

Medvedi in polhi so skrili,
V brloge se svoje zarili,

Po zraku lete le sokoli,
Lisica le lazi okoli
Po trdem, po snegu debelem
Priroda dozdeva se mrtva
Prerane pač zime bo žrtva,
Če sodiš po listju jo velem

Ne sren pa, ne ivje samije,
Ne vetrov okrutnih mrzlota
Človeškega nikdar srca
Ne stisne, ne zvije,

Če žive ljubezni do dna
Ogreva je žarna toplota.

Hodil torej je mladenič
In po zimi na vodino

V gradič, kedar so opravki
Dovolili mu domači

In za pot mu ugodno vreme.

Ko prišel je neko jutro

V solnčnem svitu v ljubi gradič,
Zatemnel je svod nebesni

Do popoldne kar nenadno.
Merzel veter je snežinke
Dvigal ino gnal na divji
Ples, da nisi videl, kam bi
Stopal, nisi vedel, kam bi
Čel, da ne bi te zavile
Z mrzlim krilom v večno spanje.

Ni dovolil oteč Srečko,

Za živenje mladca v skrbi,
Da se vrne v tej .nevihti
K svojim staršem, dasi hotel
Kljubovati radi njih je
Temni noči, ljutej vihri.

Sedla oče sta pa mladec
Za ognjišče; o povedkah
Raznih, smešnih in veselih,
Tužnih, kakor le nanesla
Domišljija bi jih jima,

Pozno v noč sta govor vedla.

Ve se, da je mladec rajše
Slušal, nego sam kaj pravil,
ker je gledal rad, kako se
Vida suče v gospodinjstvu.

Oče mu je pravil, da je

52

Luč sveta ob tej vodini
Vgledal, šel še mladec v službo

V Videm in od tod v Benetke.
»V mestu tem sem si pribavil
Izobrazbo prepotrebno,

Iz Benetek pa odrinil
S kupcem v slavni sem Bizancij.

Tu postal je oteč Srečko.

Ni prav pazno več poslušal
Mladec, kar je pravil oteč,

A »Bizancij« ga je vzdramil,
Radovednost mu vzbudivši.
Otca torej je poprosil,

Da bi česa mu povedal,

Kar je slišal, kar je videl

V slavnem mestu, je li lepo,
Kakor je po belem svetu
Zaslovelo?

Oče Srečko

Na vprašanje je odvrnil
To-le: »Če ne izgubodeš
Potrpenja, ko bom pravil,
'ločen dadem ti odgovor
Na vprašanja razna tvoja.«

»Govorite, lepo prosim.

Prav hvaležno bodem slušal
Pripovedko vašo.«

»Slušaj,«

Rekel mu je oteč Srečko,

In začel je govoriti:

»Izvenredno krasno mesto,
Dika Grkov je Bizancij,
Carigradom sme se zvati.

Lega mesta ob ožini
Morski, ktera dve celini,

Našo loči od Azijske,

Čarovita je v resnici.

Kaj naj rečem o prelivu,

Kteri veže Belo s Črnim,
Bučnim morjem, o zalivu,
Pristanišču, ki v celino
Daleč sega. »Zlati, ali
Rog obilja« prav se kliče.
Jadran gozd iz njega raste.
Ladje zemelj vseh bogastvo
A to svetovno noše mesto.

To ime mu pač pristaje.

Ono namreč svet Evropski
Morjem spaja z Azijatskim,
Belo morje s Črnim morjem
In vse zemlje, ki jih morja
Valovita voda liže.

Krasnih staveb dolga vrsta
Divni »Zlati rog« okraša.

Na sedmerih holmih mesto
Velikansko to počiva.
Velikanski so stolpovi
Ob obzidju velikanskem
Mesta stali mu v obrambo.
Čudo mora te prevzeti,

Ko zagledaš z morske planje
To obširno mesto, ki ga
V petih urah ne obhodiš.

Niti sebi verovati
Nisem mogel od početka,

Ko sem motril mu širino
In sem vgledal mestnih stolpov
Silovitih ter obzidja
Pas okoli mesta širni
In visoki, staveb svetnih
In cerkvenih to množino.

Rov globok pa se je širil

53

f

Pri obzidju mestnem. Lahko
Bi ga voda napolnila,

Da v izrednih je potrebah
Od celine ločil mesto.

A stopivši v mesto, boš še
Bolj se čudil na okrasih,

Na umelcev starih Grkov
Kipih, ki so jih na širne
Mesta trge že predavno
Vshodni deli imperatorji.

To so dela prve vrste.

Njim enakih ni na svetu.

Trg, ki se po Konstantinu,
Slavnem carji, Konstantinov
Trg naziva, kip ogromen
Here, rimske je Junone
Krasil, prava čudovitost.
Velik bil je kip tako, da
Štiri pari volov vlekli
Komaj glavo so iz mesta.

Ko je v vojni bil razrušen.

In Minerve je boginje
Soha, znana po visosti
Tridesetih čevljev, na tem
Trgu stala v jug gledaje.
Ljudstvo je ta kip podrlo,
Češ, da zvabil je pred mesto
Strahovite križanike.

Obelisk je stal na istem
Trgu; nanj je bil umetnik
Čudovite lepe slike
Vklesal, da jih vsak je tujec
Kar očaran ogledaval.

V eni ptice je napravil
Vsake vrste, ki so v jutru
Pele, solnce pozdravljaje.

V drugi kmete je izklesal,
Delajoče na poljani.

A na tretji so pastirji
Jagnjeta in ovce pasli,

Raduje se sredi črede
O piščalek ubranem glasu.

Na četrti pa si videl
Morje mirno, ribe v mreži
Žive; druge, ki ribarji

V morje spet so pometali.

V peto dečke je krilate

Del, ki so med sabo ljubko
Z jabolkami se igrali.

Obeliska vrh pa dičil
Kip je ženske, ki ga veter
Vsak na svojo smer je sukal,
Prav zato so po pravici
Veternico vsi jo zvali.

Kip jezdarski pa je dičil
Trg »tavriške gore«. — Človek,
Ki ga motril je pazljivo,

Menil bi, da konj s' kopitom-
Naglim dviga prah pocestni
In da v teku silni veter.
Prehitava. Tako umni
Mojster delom bif živenje
Mrtvemu je bronu vdihnil.

Na prostranem dirjališču
Stal je krasni, velikanski
Kip Ilerakla, ki Lisip ga,

Slavni mojster, je izdelal.

Dal mu v roke ni ne loka,

Ne betice, no junaka
Rahlo del je na ležišče,

Spleteno iz bek. Komolec
Levi trdo je naslanjal

54

Na koleno pripogneno,

V dlan pa glavo. Bridko tugo
In nevoljo, ki jo zloba
Ljuta v srci njemu brata
Evristeja je vzbudila,

Bral z oči si mu, z obraza.

A junaka ga je vstvaril,

Dal mu pleča je široka,

Ude krepke, žilovite
Iri izredne veličine,

Nogo večo od človeka.

Oroslana koža, ki je
Zadaj mu črez močni hrbet
Dol visela, je nosila
Ostro grivo, tako glavo,

Da zatuli zdaj pa zdaj si
Menil; strahom bi jo gledal.

Blizu tega kipa gonil
Čudno vstvarjen je možicelj
Dolgoušca. Po držanji
Ta je pravi bil regljavec,

Kar zatikal bi si človek,
Zagledavši ga, ušesa.

Stala še je na poprišči
Strašna volčja zver, dojnica
Romula in brata Rema,

Ki sta slovom pripovedke
Rim preslavni vstanovila.

Zrla v te je grda Sfinga.

Lice deve je imela,

Dolgo truplo pa zverine.

Strašila te je grdoba
Kokodrila, ki v oklepu
Trdih lusk na plen ob Nilu
Čaka. Blizu tega bil je
Človek v strašnem boju z levom.

Slon je tudi z dolgim rilcem
Kazal svojo moč in spretnost.
Kazala je tamkaj Scila
Spredi grdo žensko lice,

Zadi ptičja krila, strašne
Krepke kremplje.

Orel pa je

Tiščal kačo v krempljih, kruto
Kljul jo s kljunom. To bilo je
Vlito ti na tak način, da

V bronu še si bolečine
Videl kače, se vijoče

V krempljih orla, pa zmagalca
Ponositost. Kraljevske te
Ptice silne so peruti,

Kazale ti v solnčnem svitu
Po umetnih črtah dneva
Vsega večo polovico.

Na poprišči drug je steber
Nosil krasno ženo. Kite,

Ob zatilnik jej pripete,

Po vsem čelu so se vile.

V eni roči je nosila
Konja, z drugo mu držala
Nogo, a na njem je jezdec
Jahal, svetel prsnik prsi
Temu oklepal, a oba sta,

Menil bi, kar po napadu,

Kar po boju koprnela.

Na poprišča vshodni strani
Zmagovalcev pa so v dirkah
Prejšnjih časov kipi stali,

Stali so po konci v svojih
Vozili, kakor da bi tekli.

Zdaj povlekli, zdaj spustili
Bi povodec, priganjaje

65

Konja glasom in znakovi.

Blizu teh je bil postavljen
Na ploščado rnramorito
Trop živali egipčanskih:
Kokodrilov, kač strupenih,
Baziliskov. Bitko smrtno -
Bila so med sabo v kipih
Teh živali grda trupla.

Buda jeza in bolesti

V njih kipeče, ljuti strupi
Sikajoči v divjem klanji,
Napolnile bi te z grozo.

Mojstersko pa drugo delo
Služilo je v slast očesom:
Najkrasnejša žen Helena.
Radostno bi bil ti gledal
Nje smehljaje in popolno
Nje, prelepo rast telesa,

Goste vlase plapoleče

V vetru, črna nje očesa.
Ustne v bronu so se zdele
Mehke, kakor rožni cveti,
Roke polne, zaoblene
Vstvarjene so jej bile, in
.Tak ves stas, da moral si se
Oiviti na krasnem stvoru.

In križarji zrušili so
Umotvorov teh večino,

Mož preslavnih slavna dela:
Praksitelja in Lisipa,

Pa Fideja in kiparjev
Drugih, dobro znanih Grkom
Po različnih njih deželah.

Kar ti pravim, ni verjetno
Skoraj, da so to storili
Križaniki. Zlili kipe

Mojsterske so, da iz brona
Priskrbeli bi si vsote
Za vojakov revnih plače.«

»Res ne more verovati
Skoraj se, da so Križarji
Take stvore zrušili, saj
Častna starost bi že tega
Morala jih varovati.«

»Praviš prav, da naj bila bi
Varovala jih že starost.

A še hujše so pregrehe
Zagrešili, ki jim Grško
Ne oprosti jih pač nikoli.

Še po cerkvah častnih segla
Lakomnost je križanikov.
Počenjaje vse oskrumbe,

Ulekli iž njih so plen za plenom
Da! — nečista plesala je
Zenska v cerkvi najkrasnejši,
Kar ima jih svet krščanski.

Ta »Sofije svete« grško
Zove se, po naše bi se
Pa »modrosti svete« zvala.

V tej nesramna ženska druge
Še počela je grdobe.

Ni zadosti jim bilo še
Te mrskoče. Svetosveti
Žrtvenik so Majke Božje
Porazbili, vino pili
Iz obrednih kupic. Skratka:
Ropali so po palačah,

Hišah, cerkvah, in morili
Po nesrečnem, krasnem mestu,
Da je bilo groza. Pa še
Grobov niso spoštovali.

Truplo carja Justinjana

56

Vlekli so na dan, steptali.

Ni da mislim, kaj počenjal
Trop za tropom je križakov.
Grden bodi njih spominek!«
»Kar ste rekel o križakih.

Zdi se skoraj neverjetno,

Ako ne bi bili zrli

Teh dogodeb pregnusobnih.

Ti križarji so se zvali,

Ki za Krista se borijo,

A so bili tolovaji,

Ki v krščansko slavno mesto,
V Carigrad so se zagnali.

In da niso šli pomagat —

Kar veleval jim je sveti
Oče, papež — tja v deželo
Sveto ljudstvu, ki za Krista
Bilo svet in hud je boj, že
To križarje te obsoja.«

»Prav si rekel,« je opazil

Oče Srečko pa dostavil,
»Danes je že kasno. Čas je
Že, da gremo na počitek.

Izba, ki sem redkim gostom
Priredil jo, sprejme gosta
Tudi.tebe. — Jutri rano
Pa odideš.«

Vstal od stola.
In zahvalil se očetu
Za prijaznost vso je mladec.
Lahko noč je voščil mamki
Častni pa i Vidi ter je
Z otcem Srečkom šel v gorenjo
Čedno izbo. Vstal je rano
Drugo jutro, pa jo mahnil
Proti domu po vodini,

Ki jo mraz je bil poledil.
Zapustil je grad mu ljubi,

Misli so pa v njem ostale.
Vidine za njim hitele.

XI.

Misli te so vedno vlekle
Mladca v mili kraj pod Kolkom,

V sivi gradeč sred otoka.

Ko je zimski sneg polegel,

Ko se vreme je zvedrilo,

Pa mu delo pripustilo,

Z doma stopal je mladenec
Po brdinah, po strminah
In korakal tja na gradeč
Sredi tihe jezerine.

Ljuba Vida, oteč, mati
Srčno Cvetka so sprejeli
Spraševaje ga, kako se
Srečno mogel je preriti

V hudem mrazu po zametih
Gor črez Brezo v dom očetni?

Razloživši jim na drobno
Potežkoče dolge gažnje
Z jezerinske ledenine
Na višino gor na Brezo
Po debelem zimskem snegu,

Ki se je, če prav vtrjen,

Zmer udiral pod nogami,
Srčnovroče je čestitke
Zel mladenec v belem gradu,
Da dospel po takem snegu
Srečno je na dom svoj ljubi,

Kjer je zanj pač skrb očeta
Trla, mater ino brata.

Kaj prijazne razgovore
Dolgo vedli so med sabo.

Ko pa Vido z materjo že
Skrb je zvala za kosilo,

In ko ž njima vsa služinčad
Trla se je v hišnih poslih,
Radoveden je mladenec
Vljudno prosil deve otca,

Ne bi česa li mu pravil
O Sofije svete cerkvi
Velečastni v Carigradu.

»Rekel ste, da je Sofije
Svete cerkev pač najlepša.

Kar Krščanstvo jih imade.

Menil sem, da je oglejska,
Meni znana, vseh največa
In najlepša, kar jih hrani
Svet krščanski. Razložite.
Prosim, kakšna pač je cerkev
Carigrajska, ki največa
In najlepša je po sodbi
Vaši na vsem širnem svetu.«

Oče prošnji rad je vstregel,
Vljudno mladca je povabil,

Da za ogenj bi prisedel
K njemu, ter je rekel:

»Cerkev

Pač velika je oglejska.

Dika njena tlak predragi

58

Mozajiški, slikoviti,

In podobe so po dolgih
In visokih stenah. Lepo
Žrtvenik je tudi delo.

Po stopnicah pred-enj hodiš
In moža, ki ga je zdelal
ln postavil, tega smemo
Pes umelcem zvati. Ali
Kaj je cerkve te oglejske
Veličina in lepota
Proti cerkve carigrajske
Veličini in krasoti
Izvanredni in posebni?

Stavba, vedi, je nastala
Na povelje Justinjana
Carja, mojstrov pa Antemja
Tralskega in Izidorja
Iz Mileta po načrtih
Premišljenih dobro. Slišal
Že gotovo si o templu
Velikanskem, ki ga modri
Salomon je bil sezidal
Na »Morija« zvanem brdu.

Car Justinjan pa je vzkliknil
Od veselja, ko bila je
Posvečena krasna cerkev.
»Zmagal sem te, Salamone!«
Pes je čudo velikosti
In krasote hram ta božji.

Po osnovi mojstrov cerkev
Ta imela je dolžino
Dve sto črevljev in desetkrat
Štiri, tako skor širino.

Štirje stebri velikanski
Na sredini te ploščadi
Nose kuplo, ki, visoka

Trideset ti črevljev šestkrat

V velikanske cerkve prostor
Siplje skozi dvakrat dvajset
Oken jasne luči dneva

Svit mogočni pa poseva
Tlak prekrasni, drobnokršni.
Ali vedi, prav ne pravim,

Ker pač ni to tlak navaden,

A muziven pod je krasen
Z marmorastih, malih kocek
Raznovrstnih vrst nanizan.
Zlate žile vežejo te
Raznobarvne kocke v podu,
Čudovite pač stvarjaje

V njem okrase. — Sploh prelepi
Mramornastih plošč okrasi,
Mozajiških slik množina
Raznih, divnih, trudni vabe
Gled na vsako cerkve strano.
Radostno pač zreš valeče

Na sveta se štiri kraje
doke Raja. Mislil bi, da
Nose va-nje blagoslove
Božje. Znamek odrešenja,

Sveti Križ, ti kaže širni
Svod visoke, svetle kuple.

Divne slike raznih raznovrstnih
Kameničev v rog obilja
Ponabrane, so ti krasi
Sten visokih svete cerkve.

Ne načudiš se, ne moreš,
Umetnine te lepoti,

Mojstra umu, njega roki.

Svodi pa se lesketajo
Srebrnih in zlatih listov.

A iz poda kar srebrna

59

Raffla divna so drevesa
Z živim cvetjem na plamene.

Od obokov so srebrne
Spuščale se lampe, v sliko
Razvrščene križa, da bi
Nam sijajno, večno slavo
Odrešenja, ki živenja
Gosto tmino je razgnalo,

Kazala že razvrstitev
Teh svetilnic dragocenih.

Z vitkih stebrov, sten navpičnih
Neštevilne so svetilke
Na obredih svetih lile
Po prostorih božje veže
Širne silno vzorsvitlobe
Morje. Dvakrat šest je stalo
Stebrov, s srebrom ponalitih,
Pred svetiščem vmes ograje,

Ki stoji za pevaliŠčem.

Glave stebrov so nosile
Pregrinjala dragocena
Znotraj, zunaj proti ljudstvu
Divne slike: Odrešnika,

Majke Božje in krilatcev
Božjih, onih še prerokov,

Ki vesti so nam prinesli
Blage, ter ga vedno zvali
Na češčenje, na molitev.

A v ozadji za pregrajo,
Skrivajoče nam svetišče,

Tam na zlatu je slonelo
Divno-krasno žrtvenišče,

Ki nadkrival ga je stožcu
Sličen stolp, prav lahek, vitek,
Zložen umno iz srebrnih
Plošč, postavljen na oboke,

Ki sloneli so na glavah
Štirih stebrov, vseh srebrnih..
Križ molel je zlat iz stolpa
Velik, bleskom raznovrstnih
Biserov še ves okrašen.
Vznožje stolpa je krasilo
Lepotičje vse srebrno,

A žrtvišče je slonelo
Na stebričih zlatih. Miza
Pa žrtvišča, iz zlata in
Biserov in dragih kamnov
Zložena, je divno delo.

Svetel biser poleg kamna,
Svetel v njenej se je čaši,

Da od svita vsa votlina
Žarno se je lesketala.

Mizo samo je preproga,

Vezana vsa s suhim zlatom,
Krila, od obokov štirih .

Pa zavese so visele,

Ki žrtvišče vse so krile.

'Je krasile so podobe,

Ki jih mojster vtkal je v svilo -
In oživil zlatim vezom,

Videl Krista si podobo
Tamo ino svete Majke
Božje, Petra še, pastirja
Krista cerkve, Pavla svete
Vse modrosti učenika,

Pa na krajih teh zaves še
Čudodela Odrešenika
In podobe drugo, umno
Vse. v tkanino vezane, da
Kje drugod bi težko našel
Taka dela dovršena.

Tam pri steni za žrtviščem

60

Patrijarhov stol visoki,
Srebročisti, so nosili
Zlatom kriti še stebriči.

Stalo je še sedem stolov
V polukrogu za duhovne
Nižjih tam na vsaki strani
Tega stola, vseh pa iste
Iz kovine dragocene.

Kaj naj rečem pa o leči?
Stala je na sredi cerkve.

Na ploščad so njeno vedli
Podolgato, kroglovito,

Dvojna vhoda: sem od vshoda
Prvi, drugi od zapada.

Stopal gor po prvem, stopal.
Propovednik dol po drugem.
Eden sam je mramor - kamen
Stvarjal širno to ploščino
Od ploščine šel obširne
Na obeh je ožjih Stranah
Dolg podaljšek širen, raven,

Ki je kakor vrat na truplo
Na stopnice se naslanjal.

To ploščino veličansko
Osem stebrov je nosilo,
Namreč dva na južni strani,
Druga dva pa na polnočni,
Zopet dva na vshodni strani,
Koncem dva še na zahodni,

Vsi enaki, vsi visoki,

Da med njimi pod ploščino
Lahko stal je v lepem krogu
Dečkov zbor, ki miloglasni
»Kirie elejson« svoj je peval,

Da donela je po cerkvi
Slava Krista Odrešnika.

Da bi varno stal duhovnik
Propovednik na ploščadi
Ino hodil gor in doli
Po stopnicah, tekla trdna
Mramornata je ograja
Krog ploščine in držalo
Umetninsko pri stopnicah.

Pri stopnicah, na podnožji
Istih dvigal se po par je
Mramornastih, vitkih stebrov.

Na obojih leče Stranah
Krasna tekla je ograja

V polukrogu, da ves prostor
Pod ploščino pred navalom
Ljudstva brani. Na ograji
Tej so stali marmornati
Štirje stebri proti južni
Strani, štirje na polnočni.

Na ograje konci mojster
Nakrivljena je napravil
Dvojna vrata: prva proti
Jutru, druga na večerno
Strano, ki so vedla pevce

V skriti prostor pod ploščino.
Vseh osrnerih stebrov glave
Skrivljen venec so nosile,

Ki z lesu ga je izdelal
Spretni rezbar kaj umetno.

Ta je venec v svojem krogu
Vseh teh stebrov glave vezal.
Nad tem vencem pa srebrne
Razne veje so žarele
Cvetke ognja, ki je svojim
Bleskom svetil po svetišču.

V vse ograje, v vse držaje,

V mramornaste vse stebrovje

61

Spretni mojstri umetniške
2 mrarnorjem, le raznih barev,
Osnovali so okrase
Imenitne, druge pa šo
Vklesali, a v vse ograje
In držaje divnokrasne
Vdeli plošče kroglovite
Iz srebra so, da svetile
Živo so po božjem hramu.

Kakor dviže iz gladine
Morske zelen se osredek
Pa pozornost vseh mornarjev
Nehote na se pozivlje,

Istotako divna leča
Sredi cerkve te prostrane
Vseh poglede na-se vabi.

Saj okrasa jo bogato
Delo uma in nauka,

Lepotičje vsakovrstno,

Ki nikjer na božjem svetu
V tej krasoti je ne najdeš.

O prostorih stranskih v cerkvi,
O gorenjih, v kterih žene,
Ločene od možev, mole,

O visoki lopi, ki jo
Grki »Narteks« zovejo, in

0 predlopi, ki pred vhodom

1 e ste širne cerkve stali.

Ni mi treba govoriti,

Ker ti daje jasen pojem

O krasoti, veličini
Nje izredni, kar doslej sem
Pravil. — Kdo bi pa množino
Zlatih kup in težkih križev,
Svečnikov še dragocenih,

Ki jih hranil je ta tempelj,

Mogel šteti?

Ta-le krasna,.
Velikanska cerkev žrtva
Zle oskrumbe, teh brezvestnih
Bila ti je križanikov,

Ako smeš te divje čete,

Ki so kakor Obri, vsuvši
V Carigrajsko mesto se, tu
Vse raztepli, sploh križarje
Zvati.«

»Bogme! O krasoti,.
Veličini izvenredni
Te svetovne božje veže,«

Rekel Cvetko je, »slušaje
Vas pazljivo, kar strmel sem
In priznati moram Vam, da
Neizmerno ta je lepša
Od Oglejske, meni znane
Stare cerkve. — Srčna hvala
Za besede poučljive,

Ki množi o svetu nazor.

Pa kako so mogli trdno
In veliko glavno mesto
Carstva vzeti, tega vendar
Ne umejem?«

»Vse umel boš;
Kmalu. Kar se je križarjem
Samim zdelo neverjetno,

Vse prav lahko so izvedli.

V Carigradu med prvaki
Vsak hotel je biti prvi,

Vsak ukaze le dajati.

A nesloga, nevošljivost
In razpor, to so šibkosti
Viri. Vrhu tega strašna
Še storila je mehkužnost:

62

Grke scela nesposobne
Na odpor in bran cesarstva.

A o tem bom pravil drug ti
Dan, ko prideš k nam v oglede.«

Zvali Cvetka ria kosilo
In očeta so, prisrčnim

Vsi govorom ga sladili.

Po kosilu dokončanem,
Poslovil se je pri Majki
In pri otcu, ljubi Vidi
Pa odšel je preveselo
Mladi Cvetko proti domu.

XII.

Drug prišel je željen praznik,

V jasnem jutru je mladenec ■
Šel od doma na vodino

V gradič dragi, da obišče
Svojo ljubo, starše njene.

Ko je srčno vse pozdravil
Pa govoril z ljubo Vido,
Okrepčal se jelom, pilom
Za domačo gostoljubno
Mizo, ga je vabil oteč,

K ognju ž njim naj sede, da se
Dobro zgreje.

Sedši, Cvetko
Tok je speljal slova spretno
Na dogodke, ki jih oteč

V Carigradu je doživel
Ter je vljudno ga zaprosil,

Ne bi njemu li razložil,

Da nesloga, nevošljivost
Pa mehkužnost je storila
Grške može nesposobne
Na odpor in bran cesarstva.

Oče Srečko je odvrnil:

»Prav storil si, me spomnivši,
Naj besedo rešim svojo.

Dobro de i’ meni, kedar
Spomnim, starec, se mladostnih
Let, minulih davno že, in
Tega, kar sem v njih doživel.

Pomladim se zopet v duhu
Ko vgloblm se v te spomine
Saj spomin je naš prijatelj
Naj zvestejši, predočuje
Naša dela nam in dobra
Ino slaba vseh dni naših,

Kaže v pravem svitu vzore
Naših mladih let in težnje,
Mnogobrojne zmote naše
In sodrugov, ki pred nami
Preselili so se v večnost,

In živečih še. — Poslušaj
Torej, kaj se je v preslavnem
Dogodilo Carigradu

V tej križarski grdi vojni.

»Hudo sprla sta se bila
Izak car in brat Aleksij
Pa Aleksij mlajši, carja
Sin Izaka, kterega je
Brat s prestola pahnil pa še
Oslepiti dal. Aleksij
Mlajši pa je všel iz ječe
In križarsko vojsko klical
Na pomoč, ki Benečanom

V prid bila je takrat vzela
Dalmatinsko mesto Zader.«

Razboriti mladec segel

V govor je na to očetu

64

In opazil mu pohlevno:

»No, križarje, Zader, pač ne
Vem, kako bi ta imena
Skupaj združil, in kako so
Benečani in križarji
V Zader, slavni grad, dospeli.
Razložite, prosim, to-le.

Slišal sem o tem napadu
Benečanov in križarjev
Na starinsko mesto Zader,

A povoda ne poznadem.«

»Slušaj torej. Papež, tretji
Inocencij po imenu,

Ta je zvabil bil Francosko
In Angleško, slavni zemlji,

Na križarsko novo vojno.

Danim slovom so imeli
Sniti v mestu se Benetkah
Vsi križarji. Ali mnogi
Šli na ladje so že v drugih
Bližjih lukah, in križarji,

Ki so zbrali se v Benetkah,
Niso mogli več pokriti
Benečanom prevoznine.
Slovom nove so pogodbe
Za plačilo prevoznine
Šli pomagat Benečanom
Zoper Zader, grad v uporu. —
Carjevič je tu Aleksij
Križanike te premotil,

Da očetu bi cesarju,

Ki je pahnen bil s prestola,

Šli pomagat spet na vlado,
Obljubivši kup jim zlatih
In vojakov silno vojsko
Za v deželi sveti vojno,

Če podjetje se sponese.

Carjeviču so prosilcu
Ti križarji, in zlasti dože
Benečanov Dandolo, ki
Trideseto leto trikrat
Že je videl, obečanje
Čvrsto dali, da in njemu
In Izaku na pomago
Bodo zoper Krvoloka,

Ki zločinom je ostudnim
Prilastil si carsko krono.

Šli so torej si osvajat
Carigrad in pokorjavat
Carja, ki se zoper pravdo
Polastil je bil prestola.

Ko Aleksij je dozvedel,

Da križarska se je vojska
Obrnila proti njemu,

Skupil vojsko je veliko.

Ali Grki mu mehkužni
In plašljivi, kakor ovce,

Ki beže pred sivim volkom,
Strahopetci niso mogli
Zmagati te male, ali
Hrabre vojske križanikov:
Car bežal je. — Oproščeni
Slepi Izak, stari car, je
Spet zasedel prestol, s sinom
Carjeval, a malo časa.
Opomnili so križarji
Carja sina in očeta
Na storjene jim obljube. —

Kar obeča kdo v potrebi,
Vsakda tega ne izpolni,

Če ga sila ne pritiska. —
Slepi Izak in Aleksij

65

Skusila sta jako bridko,

Da pač nikdar ne obetaj.

Kar ne mogel bi držati.

Ta osodna pa nezmožnost
Carjev dveh, da zadostila
Bi obljubi častno dani
Križanikom, je postala
Kakor pravil bom po redu,
Pravo vrelo moje sreče.

Novi mladi car Aleksij
Naložil je ljudstvu nove
Davke, težke, da bi plačal
Vsote, ktere je križarjem
Bil obečal dati. Ljudstvo
Pa, ki novih davkov teže
Ni hotelo na-se vzeti,

Jelo močno je mrmrati,
Govoreč, da car storiti
Idoče Grke siromašne,

A bogate tujce te, da
Domovine je sovražnik.

To zapazil je Marzuflo,
Dvornik, gnjusno zlob smetišče,
'1 er našuntal carja, da ni
Plačal vsote križanikom
Obečane, da odrekel
Ono tudi je podporo,

Ki jo bil je že obljubil
Za križarjev v Palestini
Težke boje z muslimani.

Stari Dandol, dožd beneški,

In križarji pa oglasbo
Vojne carju so poslali.

To tembolj je ljudstvo vnelo.
Da metalo je na ladje
Benečanov čuden ogenj,

Znan le Grkom. No, na srečo.
Ni nakanam zlim ugoden,

No nasproten veter pihal,

Ki je barke branil ognja.
Zlobni dvornik pa Marzuflo
Trosil je med ljudstvo lažno
Govorico, češ, da hoče
Car predati mesto vragom,
Netil ogenj zli je upora,

Da je vstalo zoper carja,

Da zaprlo ga je v ječo,
Proglasivši še Marzuflo
Carjem. On naj domovino
Reši! V ječo je Marzuflo
Tekel, carja je zadavil
V njej in javno še razglasil,
Da si sam je vzel živenje.

Izdajalec grdi, zlobni
Stopil je na carski prestol!

Kdo pač ne bi bil zgrozil se
Ob novici tej strašanskej?

Groza vojsko je križarjev
Spreletela, ko zločin je
Ta doznala in sklenila
Kaznovati je zločinca,
Ljudstvo ž njim, ki ga je delo
Na sijajni carski prestol.

On je slutil, kaj ga čaka.

Zlob morilec polni ni si
Dal miru, je ščuval ljudstvo,
Izpodbujal na odpor ter
Skupil vojsko je veliko
In obzidje trdno mesta
Z njo zasedel pa je na-nje
Dal kamenja in orožja
Vsake vrste naložiti,

5

66

Da navalov bi križarjev
Zlih se ubranil in odbil jih
Zmagovito, jih uničil.

A oživlja duh, krepi. Saj
Pes veliko četo zajcev
Spravi v smešni beg slepotni.

Ker zaupal ni junaštvu
Grkov, nudil je križarjem
Silnim mir, a krutežu ga
Niso dali, ne premirja.

»Boj, le boj naj bo zločincu!«
Rekel dožd je ter pripravil
Nov naskok na carsko mesto.

Odločili so križarji,

Da naj bode cesar grški
Kdo glavarjev ter so carstvo
Že pred bojem razdelili.

Po nasvetu Benečanov
Z morske Strane so napadli
Mesto. Novi car Marziiflo
Vodil pa je boj z višine
Sam, stoječ na hribu v mestu.

Smel naskok je bil križarjev,
Silen, vroč, a brezuspešen.

Grki so ga srečno odbili
In Bogu za lepo zmago
Hvalo peli že po cerkvah.

A prezgodaj! Križaniki

Popravivši ladijevja

Škodo, ki jo je trpelo

Zlim naskokom brezuspešnim,

Ponovili še besnejše

Svoj naskok so v kratkem času.

Ta oglas so vodci dali:

»Kdor postavi prapor prvi
Na obzidje, on dobode

Vsoto marek vseh srebrnih
Petdeset in sto v nagrado.«

Vnela se je z nova borba,
Grozna, hud je bil naskok in
Hud odpor; ves lom oklepov,
Dolgih sulic tresketanje,
Kamnopadov hrum gromovni,
Ostrih mečev jaki udarci
Na branivne težke ščite
Kar užasno so hrumeli
Črez bregove azijatske.

Ko so ladje že priplule
Blizu trdnih mestnih zidov.
Nagnili so kar se stolpov
Ladij težke dvigovalke,

Da mostove na zidovje
Mnoge vrgli bi od krovov
Barek, varne za prehode.

Drli so po njih vojaki
Trdim sklepom, da naskokom
Prisvoje si vrh obzidja.

Pač je mladec marsikteri
Padel v boju grozovitem.

Grki brane z mečem, z ognjem
In kamenjem se napadov.

A križarji se odbiti
Niso dali, na višini
Kakor divji se boreči.

In glavarji, ki vodili
Bojne čete so na suhem,

Vzeti hteli so po lestvah
Vrh zidovja, napadaje
Čete grških bojevnikov.

Ko je veter pa potisnil
Barke prav do zida, nanj je
Težka padla dvigovalka:

67

Skočila sta dva vojaka
Na grebene in za njima
Drugi drzni njih sodrugi.

Pod udarci neki Grki
Legli, drugi so bežali
v  slepem strahu. Zmagovavci
Zasadili so križarski
Svetli prapor na višini.

Kdo bi zdržal bil sodruge,
Kar je bilo jih na ladjah?

S krovov vsi so prihiteli
Pa so lestve naslonili
Na zidovje mestno; v hipu
Osvojili štiri stolpe,

Grke hrabro se braneče
Vse pobili, v kratkem trojna
Mestna vrata so prebili
Pa konjikov trop spustili

V mesto. Ž njimi je križarjev
Vsa množica noter drla.

Tak prevzel je Grke strah, da
Več ustavljal se noben ni
Zmagovavcem; in Marzuflo
Zapuščen od vseh vojakov,
Iskal v begu je rešitve.

Strašno klali so, divjali,
Ropali po širnem mestu
Tolpe silnih so križarjev.

Jok otrok in stok si ženskih
Bridki slišal pač povsodi.
Strah, obup je gospodaril

V Carigradu. Svečeniki
Bežali se zbeganim so
Ljudstvom v cerkve; bogatini
Plaho krili so zaklade.

Mnogi so iz mesta utekli,

Vedeli pa niso, kam bi
Tekli v silnej tej zmešnjavi.

Res zmešnjavi silni, ker je
Ljudstva del si zbral v Sofije
Svete cerkvi novega spet
Carja. Našel ta poslušnih
Ni vojakov. Car brez vojske
Tekel brž je kar iz mesta.

A križarji brez zadržka
Plenili po vsem so mestu.

Dokič jih na prosbo Grkov,

Da bi mestu prizanesli,

Ni ustavil jih načelnik.

Stanoval je blizu mene

V lepi hiši neki Grški

Mož učen. Prav rad sem njemu
Služil v stvari marsikterej.
Rešil me je on napadov,

Ko so tujce kar podili

V mestu. Htel sem mu hvaležen
Biti. Znake sem, opravo

Vso križarju vzel, ki padel

V krutem bil je boju, stopil
Pred njegovo sem stanišče
Jer je branil vseh napadov,
Rekši, da je moje, da sem
Pridobil je v hudem boju.
Govoril sem po beneški,
l’orej so mi verovali.

Tja prišli so tudi taki,

Ki me niso razumeli.

Zbal sem torej se, da ne bi

V nje vlomivši vseh pobili
Drage plene s sabo vzeli.
Nagovarjal sem gospoda
Torej, da bi z vso družino

68

Bivališče to zapustil
Pa pred mano šel do mestnih
Vrat. In mož je rad ubogal.
Kakor da so sužnji moji,

Gnal sem jih pred sabo. Srečno
Ven iz mesta smo dospeli.
Zjokal se je dobri starec
Od veselja, da je rešil
Vso družino zle pogube.

Srčno se mi zahvalivši,
Poljubivši me na lice,

V žep mi del je težko mošnjo
Novcev, dasi branil sem se
Trdo. Videl sem pozneje,

Da je mošnja polna zlatov.
Zlati ti so blagostanja
Vir, ki v tem ga s paziš gradu
In na mojem tem posestvu.
Uredili so križarji

V Carigradu novo carstvo,

Ki latinsko Grk jo zove.

Stalo pa ne bode dolgo,

Ker nasilstvo grdo to je
Porodilo. — Kar je sile
Stvor, obstanka nima. To je
Pač prirode zakon.

Čim sem

Najhitrejše mogel, mestu
Dal slovo sem Carigradu. —
Kupil to sem jezerino
In visokih gor pobočje
Na okoli. Bospora me
Vse posestvo to spominja
Ino mladih let minulih.

V blagem miru tukaj bivam,
Skrb mi dela tolovajski

Vitez le, ki po dolini
Soški pleni; on utegnil
Dlan bi svojo grabežljivo
Stegniti po mojem gradu.

In po vsem, kar v njem mi biva.
Rekel je na to mu mladec:
»Strašna vaša je propoved
O nasilnih križanikih,

O nestalnem grškem ljudstvu
In o viru blagostanja,

Ki po vašej le zaslugi

V mirnem gradu sredi valov

V starih dneh vam je na užitek.
Mirno, menim, smete v gradu
Spati. Vitez ne bi mogel
Sredi vode vas napasti.

Ko bi pa se vendar upal
Silni vitez, grad napasti
Sred vodovja, prihitim vam
Brez zamude na pomago
Z znanci z dola. Zlobneža kar

V dno vodine z vso njegovo
Divjo četo potopimo.

»A kako naj o napadu
Vas obvestim?« Prašal ga je
Srečko, ki ga skrb za svoje
Zla je trla.

Rekel mu je:

Srčni Cvetko: »Čim prikazal
Grabežljivi bi se vitez,

Nasadite kar nad gradom
Črnobarven prapor, da ga
Zdaleč bode videl Ravnar
Od visoke svoje staje.

On grmado, pa veliko.

Onstran Kolka proti naši

69

Strani vžge. Njen svit nam bode
Znamenilo, da v pomoč nas
Kličete in pravočasno
Pridemo, da zapodimo
Roparja. Tudi dajte vseči
Smrek mi osem v skritem kotu,
Po katerem jaz prihajam
Na vodino, da nemudno
Splav sestavim, če bo tega
Treba mi.«

»Prav dober, sodim,
Tvoj nasvet je,« mu je rekel
Oče Srečko. — Brez odloga
Po nasvetu tem, kar treba,
Vkrenim.«

Nič več ni skrbelo
Otea Srečka; ni več mislil
V nepristopnem svojem gradu
Na pogibelj, ki pretila
Vsak mu dan je vedno hujše.

XIII.

1 .

Oj vedno živo, šumljajoče morje,

V prostrano nepregledno ti. gladino
Mogočnih ladij hrbtovica orje
Prodolžne brazde nad temin globino,

Ki za narode bolj so mnogoplodne

No na planjavah njive žitorodne.

2 .

Teh dolgih brazd pa ne orjo ratarji.

Vetrov in jader se posluževaje,

Režo globoko smeli jih mornarji.

Za žene, za-se, deco se brigaje,

Po planem morju jadrajo veselo
Tovornim blagom v tujih mest deželo.

3 .

Ponosno močne plavajo jim ladje
Z izbranim blagom za potrebe razne
Tvari živalske, rude, žito, sadje
Neso v dežele daljnje, jim prijazne.

Z napornim delom si množe zaklade,

Da siromaštva zlo jih ne napade.

4 .

Oj morje, vedno zdravo v svojem krasu
Neštetih stvorov čete v sebi hraniš!

Gomze po tebi osci, gorostasi,

Življenskega veselja jim ne braniš,

Kar vekostara govori priroda,

V domovji tvojem vlada le svoboda.

71

o.

Po dolih tvojih se vrste livade.

Po njih zibljo se najbujnejše trave,
Najlepše cvetje ti krasi ograde,

Nobene prazne nimaš goličave.
Spomlad v globinah vedno tvojih biva,
Živenje bujno se po njih razliva.

6 .

Sedaj svetlika tvoja površina,

Sedaj pokriva senca te oblakov,

Sedaj te zopet venca zelenina
In opasuje s šapljem sinjih trakov.

Kedo od vzhoda solnca spet do zore
Živenje tvoje v slike deti more?

7 .

Bogastvo razno v tebi je zakrito,

Na nedrih nosiš perle in korale.

Kdo vsako ladjo bi naštel razbito,

Ki ti z naklado je prišla pod vale?

Pač neizmerne tvoje vse globine
Kar neizčrpne hrane dragotine.

8 .

Divotno morje, ti pojas si zemlje!
Objemaš ž njim jo z vzhoda do zahoda.
On v skrbno svojo brambo isto jemlje.
Saj vso oživlja pač njegova voda.

Kdo krasu bi se tvojemu ne čudil,

Pred veličanstvom tvojim se ne mudil?

9 .

Mogočni podnebesni vsi oblaki,
Studenci, male in velike reke,

Izšedši iz tebe vsi ti iztočnjaki,

Iznova v te imajo teke.

Pretvorba ta pač čudežna v prirodi
S predavnih časov svojem potem hodi.

10 .

Kedo pa tebe mogel bi krotiti,

Ko v ljuti boj si vrglo se z vetrovi?
Kedo togoti tvoji se izviti,

Ko burni kar črez brod grme valovi?
No, po nevihti solnee se prikaže,
Vetrovi, burni vali spet se ublaže.

11 .

In ko nebo razjasni se oblačno,

Ko lahki vetrič v bela jadra veje,

Ko vse obzorje zopet je prozračno
In ladja redno v kraj željeni speje,

V mornarjev srca zadovoljnost sega,
Da pesem njih na daleč se razlega.

12 .

Oj, veličastno ti, svitlobno morje!
Na te se svitlih zvezd nebroj ozira,

Ko črez nebesno plavajo obzorje,

Njih žarkov svit gladino ti prodira,

V vodah se tvojih solnee z luno kopa,
Ko na nebo spet z mladim licem stopa.

73

13 .

Kedo mejnike tebi je postavil,

Kedo izkopal tvoje je globine?

Kedo ti stalno zdravje je pribavil,

Da vedno črstva tvoja je vodina?

On, komur mirni šepečo valovi,

On, komur burni vsi buče slapovi.

14 .

Naj v miru šepčeš pa s seboj se meniš,
Naj v gube stiskaš svojo že vodino,

Naj razbesnevši hudo se razpeniš,

Da širno vso zavijaš v smrk gladino.
Pred tabo duša k nebu se vzdiguje,

In veličastvo božje premišljuje.

Po tem resnem razgovoru
Bil je miren oteč Srečko 1 ,
Mladi Cvetko pa je stopal
Ves zamišljen proti domu.
Pridobiti si je želel
Najhrabrejših pomočnikov,
Dobrih borcev v hudem boju.
Mislil je na strica Trinka,
Vzor-junaka, pleč širokih,-

In pesti.- te kar jeklene,

Ki udarja kakor kladvo,

Če bi hotel ž njim na borbo,
Ni mu treba drugih mnogo.

Še na druge misli borce
In na lovca Topolovca,

Ki je strelec bistroviden.

Ki korake nagle dela
In kar večkrat se osukne,

Predno drug bi se obrnil.

Čim je torej brže mogel.

Na Zverinec stopa,, vabit
Strica Trinka, da naj grede
Ž njim v oglede k Otokarju
Na vodino gor pod Kolkom.
»Videli vas bodo radi,«

Trdil mu je, »v svojem gradu,
Ki ga niste videl znotraj,

Ko ste vračal se črez Brezo
Iz Osoj na dom preljubi.«'

Pad je obečal stric mu Trinko.
Da se tjakaj ž njim napoti
Pa pristavil, naj bi Cvetko
Oteč z mamko tudi ž njima
Na vodino šel v oglede,

Da bo družba veča, da se
Bomo dobro vsi imeli.«

74

Naj bi k njima se pridružil
Tudi lovec Topolovec,

Da pripravi prčevine,

Da bo teklo na kosilu
V lepem zboru rujno vince.

Rad je slušal te besede
Strica Trinka mladi Cvetko.

Določivši prvi praznik
Za izlet ta, šli so rano
In dospeli do vodine,

Kamor jih je Topolovec
Vodil. Tam je čakal Šturem
Pa prevodil jih do grada.

Vsi presrčno so vsprejeli
Ljube goste v sivem gradu.
Dolga miza kar šibila
Od jedi se je in pila.

Resne svoje razgovore.
Gospodinjstva se tičoče,
Ženske so med sabo vedle,
Srečko pa je goste vabil,

Naj izbere vsak za mizo
Sedež si po stari šegi.

Teklo ni le rujno vince,

In razgovor živ je tekel
Na obilnem oteščilu
O radosti in bridkosti,

Ki vrsti se vsem v živenju.
Vstavši prosil stric je Trinko
Otca Srečka, da bi pravil,

Ker so vkupe, o povratku
Svojem česa z Bizanca,

Ki je moral biti srečen,
Kakor kaže grad na sredi
Te vodine, in omenil,

Da je Cvetko že mu pravil,

»Kar ondukaj ste doživel?

Vi povejte nam, kar videl,

Kar ste skušal na tem potu.
Vračal ste li se do doma
Črez Bolgarsko, li črez Srbsko,.
Črez Hrvaško, po Slovenskem,,
Ali pa po sinjem morju?

Jeli vas je sreča mila
Vse do doma spremljevala?

Odgovoril mu je Srečko:
Nisem vračal se po kopnem.
Pot me vedla je po morju.
Varna hoja po Bolgarski
Zemlji zdavna že ni bila.

Grški cesar Vasilj drugi
Tisoč petkrat tri vjetnikov
Tam na vojni oslepiti
Jno k carju Samuelu
Na Bolgarsko, tužno zemljo,
Krutež dal je odposlati.

Muko trpni so Bolgarji
Neugaslo ob to sovraštvo
Na križarje vse prenesli,

Ki so se i Carigrada
In cesarstva polastili.

Dolga vožnja mi po morju,
Kakor sreča je nanesla,

Zdaj prijetna, zdaj nevšečna,,
Lepa bila je in grda.

Poslušajte moje čudne
Zgode, pa mi pritrdite,

Da imel sem na povratu
Iz Bizanca v rodno zemljo
Srečo večo no nesrečo.

Božja roka, pač bi rekel,

Preko morja me je vedla..

75 .

Vkrcal sem se na galejo,

Ko lepo je šolnce žarno
Svetilo na divni Bospor.

Ta imela se v Benetke
Vsled opravkov je vrniti.«
»Kakšna, barka je galeja?«
Praša Trinko, »razložite,
Prosim, nam, ker nimam pojma
O ladjevji, sploh pa nisem
Nikdar videl še Benetek.«

Rad razjasnim vam, kateri
Vrsti ladij so nadeli
Ta nam čudni stvor imena.«
Oteč Srečko je odvrnil
Pa še rekel te besede:

»Naši čolni so vam znani,

V njih ste davi se vozili.

Daljši pač od naših čolnov
Osemkrat je trup galeje,

Sest krat blizu tudi širši.

Sred galeje jadernik se
Dviže v'zrake najmočnejši.

Po tri črevlje so široki
Po petnajst pa dolgi čolni
Moji, ako se ne motim.

Proti premi lažno zoži
Za tretjino se galeja,

Proti krmi trup jej stišče
Pa se kar za polovico.

Ko noben ni puhal veter,

Pet in dvajset na desnici,

Pet in dvajset na levici
Vesel ladjo je gonilo.

Vsako veslo, ki počiva
Vzdolž galeje na posebnem
Močnem odru, je na berglah

Po petero mož ravnalo.

Vsako veslo je po črevljev
Trideset in štiri dolgo.

Dve tretjini ste dolgosti
Šle nad morje, a tretjina
Tekla z brgle je v veslačev
Roke. Kedar vsi so h kratu
Dvignili ta dolga vesla
Pa prav krepko jih zagnali
Zopet s konci v vodo, in se
Krepko ž njimi v njo uprli,

Zdrknila je daleč ladja

V morji, skor črez čevljev, sodim,,
Osemnajst, da čuda naglo

Rila dalje je galeja
Po širokem tihem morju.

V sprednjem delu pa galeje
Kljun molel je daleč s trupa,

Ki zagnali so v sovražne
Ladje trup ga, če ni mogla
Ta ogniti se napadu;

Ko pa ugoden veter spet je
Pihal, jadra so razpeli
Na skrižicah, ki nosila
Dva, na večih so galejah
In trije jih jadernjaki.

Zad krmilo je viselo
Na železnem močnem stalu.

Da krmar po svoji volji
Lahko kretal je galejo.

Taka ladja več od dvakrat
Dve sto možev je nosila. —

Na veliko tako ladjo
Stopil sem. Na njej sem vrnil
Iz Bizanca se v Benetke.

Od začetka plova pihal

76

Nam je sever v jadra in nas
Gnal lepo do Prokoneza

V Belem morju. Ko smo srečno
Bližali se že otoku

Temu, veter je prenehal
Ino daleč tam od juga
Lazila je proti ladji
Prav počasi čudna megla,

Megla tanka, skor prozorna,
Zagračalu silno slična,

Na polnočno stran valeč se.
Kmalu ta je bela megla
Vso galejo nam ovila
In, zgostivši se na naglem,

V tako temo nas je dela,

Da od lehtev dveh od sebe
Več nikogar nisi videl.

Taka megla je pogubna

Za mornarja, kakor da bi
Dragoceni vid izgubil.

Le počasi so veslali,

Pravim lahko, komaj vesla
Premikaje, da zadeli
Ne bi v kako kje pečino,

Ali v drugo ladjo, ki bi
Proti njim po morju plula.

Zagledavši še pred meglo
Na rešilno svojo srečo
Otočino Prokoneško,

V s-talni smeri smo veslali
Proti isti le na levo.

Po veslanju trudapolnem,

Ko ni vetrič ni popuhnil,

Vsi čute se zakopani

V grob megleni, smo preriji
Kaj oprezno se v zaklonek,

Kjer smo vrgli kotve v morje.
Naša nada, da razžene
Kmalu veter to meglino,

I o nezgodo za mornarje,

Ni se htela izpolniti.

Minul dan je, minul drugi:

Ni ga vetrov zapuhljaja.

Ko pa tretji dan je minul,
Zamigljala je na nebu
Severnica, zvezd vodnica.
Oster veter je zažvižgal
Pazpršivši meglušino,

Nas je rešil iz te stiske.

Ko so urni pomorščaki
Težke kotve k sebi izvlekli
In razpeli bela jadra:

Kmalu so na širno morje
Z ladjo težko priveslali.

Tam po njem je kakor tiča
Pod nebesi tekla ladja
Do preliva Helesponta,

Ki med Azjo in Evropo
Veže Egejsko morje z Belim.
Dotaknivši se Lampsaka,

Kjer najboljša trta raste,

Do Abida smo pripluli.

Tam je Kserkses, kralj Perzijski,
Most nametal bil v Evropo
Črez proliv ta za vse čete
Neštevilne, ki jih vodil
Iz Aziatskih svojih zemelj
Sam nad Grke je Evropske.

Na planjavi pri Abidu
Na visokem stal je odru -
Kar mi pravil je sopotnik,

Mož učen iz Grške zemlje —

77 '

Ino motril svoje čete,

Ki v tisočih štirdesetih
Mimo njega so hodile.

Kedar je po dolgem času
Vse pregledal, pa je vskliknil:
»Smrt pregrozna, vse te čete,
Vse pobereš v malo letih.
Škoda, škoda 'teh junakov!«

Jadrali smo, v stran pustivši
Mal otok, ki zvali so ga
Tened, če sem si zapamtil
Klic imena. Ali komaj
Izgubili smo iz Vida
Tened, jelo se črniti
Vse nebo je grozno; da se
Morje kuha, se je zdelo.

Ob ozračju mirnem, tihem.

Tam v daljavi pa zazrli
Neko grozno smo prikazen.
Steber vode, ki je rastel
Ven iz morja, z vrhom segal
Pa do mrklih je oblakov.

Nad površjem morja plesal
Ta je steber malo časa,

V se se vsuvši, kar pogreznil
Kmalu v vodo se je morsko,
Ven iz roba pa oblakov
Bli$k je žaren švignil v vodo.
Pomorščakom zevajočim
Na prikazen, kapitan je
Dal povelje, naj ob škarje
Zvež.o jadra. Med poveljem
Zahrumel je piš strašanski
Pa je žvižgal po skrižicah,

Da uho je vsem glušelo.

Vstali v morju so valovi,

Groznim hrumom so se gnali
Nad galeje krepke boke,
Nazibaje jo na desno,

Nazibaje jo na levo,

Zdaj v dolino jo pahaje
Zdajci jo nad se vzdigaje,

Zdajci nos jej povzdiguje,

Brž potem pa ožjo krmo.

Krog in krog nas morje črno,.
Meni grozno, kakor muža,

Tam v daljavi pa vse belo,
Kakor sneg je nov se zdelo,
Divji zveri skor podobno,

Ki nas hoče vse požreti.

Še mornarje strah je zmagal
Stare radi grozne sile
Te nevihte, ki bi zadnja
V njih živenji mogla biti.

O živenji se boječi
Roke vili smo k nebesom,

Srčne prosbe mu vznašaje,

Da pomire ljuto morje.

Strah veliki pomnožila
Žarna strela, ki zadela
Jadernik je z groznim treskom..
Ta je v hipu bil v plamenih.
Svet je ondaj moj pomagal.
Naglo vrgli smo okoli
Njega mokra ogračala.

Žar tako smo zadušili.

Pač na srečo svojo pluli
Ondaj smo po planem morju.

Ni ondod ga ne otoka,

Ne predgorja, da bi ladja
Nanj trčivši, nam se strla.

Kar nas ladja je nosila

78

Vse šibkost je huda trla.
Oslabelim, bledim po tem
Strašnem, groznem gugljevanju,
Po naporih na veslanju,

Po vseh drugih pomorščakov
Strašnih delih na galeji
Zdelo se je, da nebesa
Niso gluha za ponižne,

Srčne, vroče naše prosbe.

Hrum je vetra že pojemal,
Bolj in bolj je omagaval,

Dokič ni skor nič več vejal.

Vedno manjši morski vali
Koncem koncev so polegli,

In nastalo je v okrogu
Tako zvario »mrtvo morje«.

Mimo Lesba smo veslali,

Ž njim iz vida izgubivši
Drug otočič, smo dospeli
K Andru, koder po ožini
Med Androsom in Evbejo,

Ki sta grška dva otoka,

Pluli smo do kopna v Grško,
»Atika« od nekdaj zvano.

Ob tem koprni slavno znanem
Srečno smo dospeli v mesto

V starih časih še slavnejše
Od Bizanca. Isto mesto,

Ki Atene se naziva,

Ne stoji na morskem bregu,
Nego daleč od pristana.

V nja pristan smo hteli priti,

Da bi škodo poravnali,

Ki trpela jo je ladja
Vsled nevihte in vsled strele.
Topolovec ustavivši

Tok govora, praša Srečka:
»Ste li morda šel v Atene
Gledat, kedar je galeja

V ladjenici na popravi
Stala?«

Šel sem večkrat, šel sem.

Da ogledam vse si mesto
In njegove vse krasote,«

Del je Srečko in dostavil:
»Mesto to je res divotno,
Dokaj starše od Bizanca,

Saj Atenci so Bizancu
Deli s prvo hišo temelj.

Krog strmine, v vrhu plane,
Širi se to mesto. Stavbe
Slavne diče to planoto.

Nji se pravi »Akropolis«.

Na planote te vzvišini,

Do katere vas stopnice
Vode, sklad je krasnih stebrov
Propilejskih, vseh pokritih
S trdno streho. Zad za stebri
Stala je kaj divna stavba.

Dom Palade, dom boginje
Od Atencev spoštovane,

Dokič ni jim sveti Pavel
Bil prinesel luči Krista.

Dve ste vrsti krasnih stebrov

V redu lepem in somernem
Stali krog in krog te stavbe.
Strmi grič, ki nosi stavbe
Zgore, po vsem svojem plana
Na okrog je bil obzidan.

Pri besedi tej je zvala
Mlada Vida v drugo izbo
Drage goste, ker gotovo

79

Stalo je na dolgi mizi
Že kosilo. — Pot je kazal
Srečko v izbo ljubim gostom,
Obljubivši jim, da zgodbe
Vse pove jim po kosilu.

Povabilu temu gostje
Radi so se pač odzvali
In molče so skoraj sedli
Za domačo dolgo mizo.

Vsak želodec že zahteval
Svoj je namreč dolžni davek.

Ko pa kaplja cividina
Vsem je jezik razvozlala,
Tudi ženske so dvorljivo

Prizapletli v razgovore:

O prijetni polni žetvi,

In o hišnem gospodinjstvu
To in ono omenili.

Ko besed jim o vsakdanjih
Opravilih je poteklo,

'krinko Srečka je zaprosil.

Da bi jim še kaj povedal
O pomorski svoji vožnji
Iz Aten do brega, dalje
V te prelepe gorske kraje.

In prevzel je oteč Srečko
Spet besedo ter jim pravil:

XIV.

Ko je bila barka v redu,

Iz Aten ob vetru ugodnem
Proti jugu smo veslali
Ter smo mimo dveh otokov,
Salamine in Egine,

Srečno prošli. Oplovivši
Vzhodne brege polotoka
Pelopa in breg Kitere,

Ki osredek ni nevažen,

Ko smo že na stran polnočno

V Jonsko morje hteli pluti,

Tam zazrli smo v daljavi
Bela jadra in spoznali,

Da nasproti nam podviza
Naglo ladja egipčanska,
Oborožen brod korzarjev,

Ki galejo zaplenivši

V bedno robstvo bi nas vrgli
Ter na trgu nas prodali
Mosleminskim gospodarjem.

O svobodo, o živenje
Slo je drago. - Z ladjo urno

V beg se nismo mogli deti.
Vsak nas vzel je v dlan orožje.
In junaški kar nasproti

Ladji pluli smo korzarski.
Dokaj naglo se sovražna
Bližala je barka naši,

Plula tik je preme naše,

Da bi hlastno polomila
Vesla nam na desni strani.

Ali naši so vesljači
Dvignili jih pravočasno
Vsi ob enem čuda spretno,

Naši ladji zasukavši
Krmo malo v stran na levo,

Da se nos je ladje teknil
Skor sovražne. ---V tem osmelil
Velikan se je ter skočil
S svoje ladje je na našo
S strašnim vpitjem: Alah, Alah!
Drug za njim pa ni se upal,

Da poskoči k nam na ladjo,

Ker mornarji oddalili
Z vesli ladjo so od ladje. —

K velikanu ni nobeden
Upal se, ker z mečem mahal

V eno mero je krog sebe.

Naši pa so vse mahljaje
S ščiti spretno mu lovili.

Bila se je 1 juta borba.

Zroč to borbo sem si mislil:
Kaj pa, če bi velikana
Uloviti mogel tega

V zanko, da ne tvori škode,

Da nikogar ne pogubi,

Kakor dela v naših krajih
Cesto človek bistroumen,

81

Ko sta vol mu, ali krava

V dir zbezljala, da ne more
Uloviti ju izlepa.

To sem mislil mu storiti.

Pred nogama mi je ležal
Kolobarno zvit konopec.

Brez zamude ga odvivši,
Krepko stisnil sem zadrgo
Ter zalučal gorostasu

V hipu sem jo preko glave.

Ko mu padla je črez rami
Do laktov, pa z vso telesno
Silo sem jo kar zadrgnil.
Gorostas ni rok več gibal. —
Priskočivši pomorščaki,

Meč iz rok so mu izvili

Ter v vezi ga urno deli.

Kakor hlod na črni zemlji
Ležal je na ladje krovu,

Brcal, rjul je kakor besen;

S tem pa on si ni pomagal,
Strašil le je svoje druge
Ino srčnost v naših vzbujal,
Spretno naši pomorščaki
Na povelje kapitana
Brzo z vesli so galejo
Obrnili in zapluli
Kakor vihra proti ladji
Tolovajev afričanskih,

Ž njo zagnavši se z vso silo
Mimo boka tuje ladje.

Vrsto vesel so jej v hipu
Polomili in s cempini
K svoji brž jo priklenivši,

S krikom: »Živel sveti Marko«
Srečno na njo so skočili.

Vsled poraza velikana
Vsplašene so vse mu druge
Pritiskaje, pobijaje,

Žive, mrtve kar metali

V tečno hrano lačnim ribam,

Ki okoli njihne ladje
Prežale so željno na-nje.

Malo divjih teh sovragov
Preživelo je to borbo
Kruto. Naši so uklenili

Te, odvzernši jim orožje.

Vsem veslarjem krščenikom
Zlato dali smo svobodo.

Nje nad gležnjem k nizki klopi
Lanec vezal je železen,

Da v oklepih so gonili

Pod poveljstvom krutogledca,

Ki jih z bičem je naganjal,

V enomer po taktu vesla.

Tem krščanom, zdaj svobodnim,
Dali v roke smo orožje,

Ki nosili je pred njimi
Kruti njih so gospodarji,

Ujetniki zdajci naši.

Te smo kmalu na krščanov
Trda mesta posadili.

Na povelje kapitana
Ti so novi spononosci
Z malim tropom krščenikov,

V to izbranih pomočnikov,

Ki nosili spon pa niso,

Sukali zdaj čvrsto vesla.

Po sijajni, srečni zmagi
Nad sovragi čast in hvalo
Dajali so s' kapitanom
Vsi mornarji meni, ker sem

v

e

82

S trdno zanko naglo zvezal
Močne roke velikanu,

Lepo zmago omogočil.

Odklonivši vse češčenje,
Opozarjal sem, da rajše
Za trpeče ranjenike,

Ki pomoči so potrebni,

Po krščanski bi skrbeli.

Na galeji smrtno ranjen
Ležal mož je sivobradec.
Gorostasnik v naglem skoku
Z mečem na-nj je bil naletel.
Ter mu prsi razmesaril.

Svečenika si je želel,

Da opravi zadnjo spoved,
Predno duša se mu loči
Od telesa, predno stopi
Pred obličje Vsevladarja.

Ni na krovu svečenika.
Tiho grehov mu priznanje,
Kes in up in sklep poprave,
Kar je vedel večni sodec,
Dušo reši pač njegovo.

Saj odpustil je Zveličar
Grde grehe še žločincu,

Ko na križu se je kesal

Videl sem že marsikoga,
Ko je umiral, in približal
Torej sem se ranjeniku.
Pokleknivši, sem kesanje,
Vero, nado in ljubezen
Glasno molil, dušo Božji
Milosti mu priporočal.

Z mano srčno so mornarji
Na kolenih rožni venec
Odmolili. Dušo svojo

Neumrlo je izdihnil.

Solze tekle so niz lice
Meni in še marsikomu,

Ki pač nikdar v vsem živenji
Mislil ni na zadnjo uro. —
Pred večerom pomorščaki
Zbrali so se pred mrličem
Ter za dušo mu molili.

Vsled povelja kapitana

V vrečo truplo so mrliča
Urno deli in z naklado
Izpustili v grob jo mokri.

Ta prizor me je pretresel,

Da nikoli na-nj ne zabim.

Sanje sanjal sem pa v spanji,
Da so vergli me v globino
Morja. — Gledal v njem sem
Lepe osce raznoverstne,

Male, da sem v kalni muži
Njihne zvezde krasovite
Komaj, komaj le opazil,

Videl čudne sem in grde
Ribe, kterih trup je z glavo

V krogle sliko vkup potisnem,
Ribe videl sem, ki imele

V glavo vdrte so globoko
Vida okna, da oči so
Kakor skozi par cevij se
Dolgih zrle tem grdobam,

Videl strašno sem, ostudno
Zver podmorsko, ki tipalne
Grozne ude svoje steza
Proti ribam, k nji plujočim.

Ko imela je vloviti

Večo ribo, ven iz sebe
Bljuvala je sok črnikast.

83

V nepreglednem mrgolenji
Male ribe in velike

Tro se naglo v kolobarju,

Manjše ribe neprestano

V žrelo večili kar pode se.
Nikdo tega jim ne brani,

Saj tam vlada le svoboda.

Menil sem, da hče i mene
Moroželjni stvor požreti. —

Pa sem vzbudil se prestrašen.
Pluli smo po Jonskem morju,

Ki se nam je lesketalo
Neprestano očimorno,

Kakor da mu površina
Sklada se kar iz miljonov
Svetlih malih lusk srebrnih,
Naglo vedno se gibljočih.

Bolj in bolj na stran polnočno,
Polni upov, smo veslali,

Ogibaje se otokov,

Zvanih, če se prav spominjam,
»Vzhoda krasni cvet Zakinta,
Kefalonja«, vsa gorata,

»Levkad, Paksos in Propaksos;«
Koncem koncev na Korciro
S svojim plenom smo veslali.

Tam zaradi slavne zmage
Nad sovragi so sijajno
Otočani nas vsprejeli.

V slavni stari smo Korciri
Nekaj dnevov le ostali.

Tam oprali smo galejo
In sovražno barko, zdajci
Našo, in ob dobrem vetru
Kaj veselo skoz Otransko
Pluli morsko smo ožino

V Adrijansko naše morje.

Proti Zadru in z ondukaj,

Kjer mudili smo se malo,

Preko morja pa v Benetke,
Starodavno mesto slavno.

Nov prizor se je prikazal
Potom nam na planem morju:
Ven iz morja poskočila
Za moža je na visoko
Urna riba Pliskovica
Ter se zopet v morje skrila,
Dokler zopet ni skočila.

Drugih takih šest pliskavek,

V dolgi vrsti plavajočih,

Ven iz morja znova v morje
Delalo je slične skoke,

Da igranja teh plavačev
Kraja ni ne konca bilo.

Ko dospeli skor do srede
Morja v lepem smo vremenu,
Merzel veter je popuhnil,

Veter merzel od polnočnih
Merzlih krajev. Pomorščaki
Urno jadra so razpeli,

In z veslanjem neumornim
Po nedolgem smo v Benetke
S plenom srečno vsi dospeli.

Iz zvonika, ki vse druge
Nadkriljuje v širnem mestu
Zagledavši nas v daljavi
Benečanje so naš prihod
Oznanili z zvona glasom.

Radi plenov nenavadnih
Počastili so nas divno, -
Pogostih še častnejše.

Ko prispeli v grad smo slavni,

84

Kapitan je bil sporočil,

Da za zmago nenavadno
In za plene ponosite
Vseh zaslug je prva moja.

Lepo vsoto so mi torej
Dali novcev iz blagajne
Staroslavne ljudovlade,

Obečali mi po vrhu,

Da ob prvi me priliki
Odpremo gor v mali Gradež,

V patrijarhov slavni sedež,

Od ondod pa v stari Oglej.

Slova niso prelomili.

Jezerski ta svet z obvodom
S cvenkom kupil sem v Ogleju«.

Tu je rekel Topolovec:

»Po prostranem, daljnem svetu
Dokaj videl ste in slišal,

Dosti skušal in užival
Vsakovrstnih ste prizorov.

Mila sreča vas dovedla
Koncem v te je lepe kraje.

To pač Božje je plačilo
Za poštena vaša dela. —

Oh, Benetke! lepo mesto
Mora to na morju biti.«

Oče Srečko je odvrnil:
»Basnoslovno se dviguje
Iz gladine širne morske
Krasno mesto to, Benetke,

Ki enako mu nobeno
Na prostranem vsem ni svetu,
Sredi njega v sončnem žaru
Rumeni se vitek steber
Že od daleč »Campanile«.

Ta zvonik je svetca Marka

Divne cerkve. Nadkriljuje
Po visosti vse zvonike
V mestu. Cerkev krasi
Kupel pet, teh divnosvodnih.

Radovedno se po morju
Bližaš mestu, v eno mero
Gledaš na-nje, ker pač meniš,
Da iz vode čudno raste,

Da vse stavbe gorostasne
Dvigujo se kar iz morja.

Ko v bližino te prinesla
Nagla barka je po vodi,

Naredi ti res poseben
Vtis množina lepih zgradeb
Sred vodine«.

»Ne umejem

Pa zakaj so tam zgradili
Te palače, ki so, kakor
Sploh je znano, dragocene
In ponosne, ko so laže
In cenejših kje na kopnem
Staviti jih vendar mogli.

To je vprašal Topolovec.
Srečko pa mu je odvrnil:
»Mnogo divjih je narodov
Drlo tja na Laško zemljo.

Po otokih v grezetinah
Tam ljudje so imoviti
Že oddavna lepe njive,

Loge, mnogo vil imeli.

Tamkaj vedno v hudih stiskah
Pred nasilstvom divjih Gotov,
Krutih Hunov, Longobardov
Ltočišča so iskali
Razni sloji ubežnikov,

Ker otoki sredi morja

85

Bili varni pred napadi
Vsakovrstnih so sovragov.

Zapustili so pač rajše
Drago svojo domovino,

Nego da jih kruti tujec
V svoj neznosni jarem vklene.
Slednji branil je pozneje
Novo svojo domovino
Pred napadi krutih vragov
Krepkim dlanom in orožjem.

Posamesne te otoke,

Od začetka samostojne,

Združili so tekom časa
Novi njeni prebivavci
Pod vrhovno vlast vojvode,

Ki je vladal razborito
In krepostno, da država
Vedno boljše je slovela,

Da postala koncem koncev
Morja silna je kraljica.

Ko smo pluli v mesto, nas je,
Kakor sem vam že omenil,
Va-nje spremljal glas z zvonika
Svetca Marka. Na prostranem
Trgu, zvanem »Markovišče«,
Ta zvonik se dviže smelo
Pod oblake. — Po kanalu,

Ki se kakor kača vije
Skozi mesto v dolgem tiru
Ter je cepi v dva oddela,

Do »piacete« smo veslali.

Stala tam so že oblastva,

Ž njimi pa i kopa ljudstva,

Da veselo nas pozdravi.
Nepozabna mi še vedno
Ta je vožnja: veličastne

Ob kanalu kar iz morja

V nepregledni skoraj vrsti
Rasto zgradbe, domovišča
Imenitnih mož Beneških.

Najkrasnejšamd vseh zgradeb
Veličastvom in bogastvom
Dobro po vsem svetu znana,
Dožd beneških je palača
Ino cerkev svetca Marka,
Krista vere učenika,

Pisca Božjih Krista naukov
In kar činov je njegovih,

Čigar truplo neiztrohlo
Benečanje so prenesli
Iz Egipta, ven iz mesta
Aleksandra, ter je dali

V isto mesto, kjer počiva.

Na krščanskem bo zahodu

Cerkev ta pač najkrasnejša,
Kedar bo na njej končano
Slednje delo. — O nji pravil
Več ne bodem, ker podobna
Po divotnem svojem slogu,

Po lepoti in krasoti,

Po bogastvu, veličastvu
Znani vsem je Carigrajski
Cerkvi svete Modroslave,

Če je tudi dokaj manjša.

Pomudil sem se v Benetkah
Nekaj dni do Nebohoda.

Na ta praznik veleslavna
Ovršila se poroka
Z morjem mesta je Benetek.
Vse kar giblje se v Benetkah,
Vse je tam po konci bilo.

Plul je doze v Bucintoru,

86

Kiasni ladji ljudovlade,

Ven na širno, piano morje.

Tam v znamenje je vladarstva
Ljudovlade te beneške
Nad prostranim bučnim morjem
Z vrha krova »Bueintora«
Krasen prsten zlat zalučal

V globočino morja. — Čolnov
Neštevilni broj, prepolnih
Ljudstva, še je »Bueintora«
Spremljevalo vse do kraja,

Kjer ustavil se je z dožem.

Po povratu pa so bile
Veselice, razne igre

V mestu, da se naužiti
Nisi mogel jih gledaje.

Po tej lepi veselici
Na galeji sem odvedel
Iz Benetek se na Gradež,

Davni sedež Patrijarhov.

On, posvetni knez, je vodil
Za posesti hude spore
In z oglejskim Patrijarhom,

Da je moral v spor poseči
Cesto sveti oteč Papež.

Po kanalu do Ogleja
Vodil sem se vedno varno.

Iz Ogleja pa sem jezdil

V Staro mesto in z ondukaj
Sem v to svojo domovino.«

Tu je striček 'krinko otcu
Trudnemu že po govoru,
Razborito rekel slovo:
»Vsevladar naj vam podeli,

Da užival boste mirno
Mnogo le še v društvu svojih

Trudov svojih sad zaslužni!«
»Bog daj, Bog daj!« zagrmela
Iz vseh grl je enoglasno,

In majolka cvetkovita
Tekla z usten je do usten.

Tu je Cvetko se oglasil:

»Res zaslužen bil bi otcu
Na vodini tej počitek,

Roparski pa vitez, čegar
Hlapci so i vas obrali,

Dlan bi utegnil po tem gradu
Kdaj stegniti, kar je hujše,

In po Vidi, ki podprta
Z matere je urno roko,

Priredila nam okusno
To kosilo, htel bi ropar
Seči. To pač skrb mu dela.

Kaj dozdeva vam, možje, se
O naklepu tem prokletem?«

Tu ponudil je majolko
Stricu ino Topolovcu,

»Ni mogoče!« reče Trinko;
Topolovec, ki mu v hipu
Ta novost je glas odvzela,
Pregovoril je pa jasno:

»Tu ne grede, ljudje božji,

Več za suknjo potovavca!

To je pravo hudodelstvo,

Ki ne sme se izpolniti.

Nikdar, nikdar ne posreči
Vragu temu se nakana.«
Oddahnivši se, še pravi:

»Ako smo, in smo še vedno
Nekaj vredni, kar dokaže
Krepka naša pest brez dvombe,
Sveta bodi nam naloga,

87

Da zapreči naša roka
Vragu grozno to zločinstvo.
Komur mari je svobode,

Kdor domačo grudo ljubi,

V sveto brambo se pripravi!

Vi pa, dragi stric nam Trinko,
Svoje mnenje nam povejte,

Če besedil sem razumno.«

»Govoriti niste mogel
»Lepše,« rekel stric je Trinko.
»Z vami skladam se do jedra.
Pripeljite Topolovce,

Zverinčane in še druge
Na odpor pa jaz pripravim.
Gostoljubno tu vsprejetih
Sveta veže nas zaveza,

Da sosedom v stiski hudi
Vsi pomoči svoje damo. —
Stvarnik pač ni dal Slovenom
Krepkih rok, ne, le za tlako,

Za oranje in sejanje,

Za mlatitev in vršitev,

Nego, tudi, da se brane
Pred napadi krutih vragov,

Da ohrane si svobodo, j

Čast in svojo domovino.

Z mečem dlan i naša vlada,
Znamo kopja silne vbode.

Strela pa iz naših lokov
Zasadi se tudi rada

V okovane prsi vragov.«
Domačica, Vida, Srečko

In mladenec, krepki Cvetko,

Ki za trdno se zanašal
Na sodrugov je pomago,

Srčno hvalo so izrekli
Topolovcu ino stricu
Za besede raznetljive.

Vedli so še dolgo govor
O napadih krutih hlapcev
Vitezovih. V tem pa Cvetko
Pridno polnil je majolko.

Saj obljuba, da prispejo

V hudi stiski mu pomagat
Srčno ga je veselila.

Ko se dan je že nagibal,
Cvetka mati je dejala,

Da dospel je čas slovesa.

Dvignil se je torej Trinko
Dvignil se je Topolovec,
Dvignili so vsi se gostje.
Pozdravivši vse prisrčno,
Ponovivši obečanje,

Da pomoč jim bo gotova,

Če bi vitez jih napadel,

Stopili so v lahke čolne.
OtecSrečko s hlapcem Šturmom
Po vodinah valovitih
Vse provedel je na kopno.

Srečko goste je prav srčno
Še pozdravil pa vesel se,
Zadovoljen vrnil v gradič.

Cvetkovi pa šli so starši
Zadovoljni in s vsprejemom
Iii z ogledom nenavadnim

V lepem gradu na osredku.

XV.

Govorica ne počiva
Nikdar, brzo se razširja,

Skoči naglo od ust do usten,
Moč dobiva v skoku, meša
Laž z resnico v zmes strupeno.
Da človeku, ki po ustih
Nosi ga, je pač gorje. Ž njo
Ostri grize ga zavisti
Zob prav hudo, da nevoljnik
Mora svoje dni trpeti.

Za zavistjo strast pohlepa
Tiho lazi za človekom
Pa mu skuša čast in dušo
Vzeti, kakor zli polip, ki
Vse meso še iz lupine
Trde zliže bohotniei,

Na visokem strmem griču
Nad veliko cesto v Boleč,
Tam za starim Koboridom
Stal je trden grad. Obzidje
Močno, štiri stolpi so ga
Varovali vseh napadov.
Steza tesna na polnočni
Strani, v trdo skalo vrita,
Vedla je do vrat navzgore.
Jezdec ne bi bil se upal

jahati po takej stezi
Tesnej. Raje vodil konja
Vsak za uzdo je do grajskih
Vrat, iz dobja narejenih
In železom okovanih.

Kdor bi upal se, napasti
Ta visoki grad po stezi
Tej, gotovo bi bil našel
Smrt pred vrati. A dohoda
Drugega ti niso dala

89

Strma, gola rebra griča.

Bolj položno je od steze
Pot se vila do koroške
Ceste, skrita med grmovjem.

Bival je na gradu vitez
Ropar, ki za božje maral
Ni zakone, ni za svetske.
Svoje sluge je pošiljal
Na veliko cesto ropat,

Vodil smele je napade
Tudi sam na potujoče
Kupce, ki so tovorili
Po tej cesti, in na hiše
Polne božjih blagoslovov.

Bil teda je čas nereda
In nasilstva brez cesarja.
Kdo bi neki red vzdržaval,
Pravo branil po cesarstvu?
Vsak je torej vitez delal
Sebi v prid po svojej volji,

S hlapci plenil je, roparil
Po vaseh, po cestah. Potnik,
Kupec ni bil nikdar varen
Ni živenja, ni imenja,

Če se z daiijem ni odkupil
In oprostil se nasilstva.

Tak je vitez gospodaril
V tem-le gradu in enaki
Vsi njegovi njemu sluge
Le na plene so prežali.

Srd in jeza, strah in groza
Tekli širom so pred njimi
Po dolinah bistre Soče
In Nediže hudourne.

Hlapcev eden bil je sila
Zvit in zloben, škodoželjen

In pohlepen. Ko prežal je
Živim okom tu na plene
Nad veliko belo cesto
Ob' stezici v gostem lesu.

Ki na Kolkov hrbet vodi,
Kakor pajek tiho v mreži
Na mušico, glasne slišal
Pogovore dveh je možev
O prelepem, svetlem gradu
Sred vodine gor pod Kolkom
In njegovem gospodarju.

Po strmini sta prilezla
Izpod Kolka dol na cesto.
Drugemu je drug omenil,

Da lastnik je tega grada
V Carigradu bil, v Benetkah,
Da imade dokaj novcev,

S srečo, ali krivim potem
Pridobljenih; da nikomur
Prav na čisto to ni znano;

Da najbrž jih je zaplenil,

Ko križarji Carigrad so,
Prebogato grško mesto, vzeli.
Saj in drugi so prinesli
Dragih plenov od ondukaj.

To je slišal skrit v goščavi
Vitezov ta zlobni sluga
Blizu steze, ki od Kolka
Na veliko cesto vede.

Ni pokazal se možema,

Nego šel je po stezici,

Komaj vidni, po goščavi
Na višino in prišedši
Gor na Skalo, tako zvano
Malo lažno nad vodino,

Nad katero dviga rebra

90

Strma Kolk in sleme širno,
Tam se ustavil je ter gledal.
Videl grad je na otoku
Trden, griče lepe, cvetne
Krog in krog in zelenico
Smrečja, da so mu oči se,

Ki navadno so prežale
Le na plene, zadovoljno
Ob divoti pasle kraja.

Ko je gledal na vodino,
Vnišla deva je v čolniček
Pa veslala po valovih.
Udarjaje krepko z vesli
Po valovih, je hitela
Od gradiča proti kraju.
Povrnivši se od kraja
Do gradiča je z ondukaj
Proti jugu spet veslala,

Kakor da bi moral nekdo
Priti sem od južne Strane,

Ki bi v čolnič k njej pristopil.

Mislil si je sluga: Prav sta
Govorila potovavca,

Ki sem skrit ju slišal v lesu.
Gradec priča o bogastvu
Ino hrani krasno devo.

Eh, to bil bi pač prijeten,
Diven plen za gospodarja!
Nisem hodil gor zaluda
Na visoko to strmino,

Da mi vitez, moj vladavec,
Za novico to nagrado
Lepo, ko si osvojimo
Grad in devo v plen dobimo.

Poln veselja je govoril
Glasno, kar je tajno mislil.

Po stezici ozki v lesu
Vračal se je proti domu
In dospel je kasno v noči
Po veliki cesti vtrujen

V vitezovo trdno gnezdo,

V grad prokletj, ki so s strahom
Gledali ga vsi Notranjci,

Ki ob Soči so zeleni,

Ob Nediži stan imeli,

Bivajoči vsi po gorah
Nad čedajskih in Tominških
Gor do Loga pod Predelom.

Ko prišel do vrat je grajskih,
Trkal na-nje je znakove,

In odprli so mu sluge.

Po stopnicah pred gospoda
Stopal v gornje je nadstropje,.
Da bi brzo mu povedal,

Kar je videl in opazil
O gradiču sredi vode.

Pravil mu je o bogastvu,

Ki ga hrani, kakor govor
Gre, v gradiču gospodar. - «Že
Večkrat slišal sem« — je vitez,
Daljni govor mu prestrigel —
»O bogastvu v onem gradu.

Ni mogoče pa dospeti

V oni gradeč radi vode.

Dobro mesto je izvolil
Gospodar si sred vodovja
Za hranišče vseh zakladov
Bajeslovnih. Kakor mi smo
Varni v gradu tem na skali
Vseh napadov, varen tudi
On sme biti v svojem leglu.

Ne besede več o gradu

91

Sred vodine mi bogatem!«
»Vendar le bi se osmelil
Nekaj reči še o stvari,

Ki utegne vam neznana
Biti. — Gradec hrani drugo,
Najkrasnejšo zakladnino. —
Zakladnine take nima
Vsa krajina naša: krasno
Devo, lepšo divne vile.

Po valovih je veslala
S krepko roko v dičnem čolnu.

V tem samotnem gradu deva
Ta bila bi vam v zabavo!«
»Deva, praviš, biva v gradu?
To bi diven bil užitek

V mojem gradu. Ali škoda,

Da mi netiš žarno željo

Po nasladi takej, ker ni
Možno radi vode do nje
Priti, nje se polastiti.«

Vidim, da bi radi grada
Polastili se in deve.

Kar pa človek resno hoče,
More tudi pač doseči,

Ako sredstva le prikladna
Uporabi. — Jamčim z glavo,

Da dobite gradič sivi
S krasno devo v roke. — Ali
Za život mi gre«.

»Govori

In naznani mi nagrado,

Ki jo hočeš, da besedo
Uresničiš svojo, da mi
Spraviš v roke grad in devo.«

Rekel sem, da v tej nakani
Ob život mi gre, pa menim,

Da mi dve sto marek plače
Za nevarni trud gotovo
Radi daste.«

»Pač veliko,
Izvenredno vsoto prašaš,

Ali ker na kocko stavljaš
Svoj život, naj bode, kakor
Praviš.« — Mislil si je zlobnež
Pa, zavratni mečem sunek
Že odplača dve sto marek
Ti, le da mi spraviš gradič
Sredi vode s krasno devo
V roke.

»Dobro«, je odvrnil
Zviti sluga. »Pač pomagal
Sam mi boste, da uspešno
Vse izvedem, kar sem rekel.
Jutri pojdem zopet gledat,
Kakim vzeli bi načinom
Grad in devo odpeljali.

Danes mi je dobra misel
Zabliščala. — Videl bodem
Tam na licu mesta, ali
Dobro dade se izvesti,

Ali treba mi po drugih
Sredstvih seči, da dobimo
Grad in krasno devo v roke.«
»Pojdi torej pa sporoči,

Kar iztuhtaš, brez zamude.«

Vstal je zviti sluga rano
Drugo jutro še pred zoro,

Sel po cesti do stezice
Pa po lesu gor na Skalo,

In je motril, kod odteka
Voda se iz jezerine,

Kedar z viška ob deževji

92

V njej po drčah se nabira.
Tekel je iz jezerine

Proti jugu potok, vdolbši
Ozko strugo si v skalovji,

Na polnočni pa obali
Slemenita nasipina
Vod zajezo je tvorila.

Nasipine hrbet kazal
Precej širno je korito,

Ki so v dežji jo izdolbli
Črez nasip in ozko sleme
Pluskajoče tam valovi

V glob strašanski za nasipom.
Bistrim spazil je očesom
Zviti sluga to razliko

Med odtokom rednim vode
Proti jugu in med strugo
Na polnočni strani, včasih
Le z dežnico pozakrito.

S Skale šel je vse do vode,
Potuhnivši za nasip se;

Kaj pozorno ga je motril,
Vvidel je, da nima močnih
Skal, da jez je večim delom
Le iz ila in kamenja
Zložen, da se po nedolgem
Delu dade prekopati,

Na opazke te naklep je
Svoj, kako bi grad napadel.
Osnoval ter se nemudno

V grad je vrnil gospodarjev,
Kaj vesel nad tem odkritjem
In naklepom tajnim svojim.

V grad prišedši, je gospodu
Rekel: »Našel sem gotovo
Pot, da v gradič sredi vode

Pridemo brez vse ovire,

Da si lahko vse bogastvo,

Vse zaklade, kar jih hrani,
Prisvojimo, vi pa, da se
Sam zaklada, dragotine,
Krasne deve, polastite,

Če mi daste le za eno
Noč oblast, da Vašim hlapcem
Ukazujem, in če boste
Točno tudi vi se vedli
Po nasvetih mojih.«

»Reci

Torej« vitez je odvrnil
Nestrpljivo, »kako vlogo
Meni, hlapcem si odmenil?

Vsi pa ti na razpolago

V tem podjetji pač ne bodo,
Ker je, kakor sam mi praviš,
Kaj nevarno, vratolomno.«
»Pač nevarno, no uspešno. —
Ko prižene koncem dobe,

Ki poletje žarno sklepa
In jesenski hlad pripravlja,

Jug oblakov črnih kope,

V dolgotrajnem tem deževji
In v oglušnem tem grmenji
Daste svojih slug šestero,

Za kopanje, njim orodje.

Ko bo lilo in deževje

Soče strugo bo polnilo,

In grmenje močno druge
Vse glasove bo dušilo:

V temni noči jih popeljem
K jezerini do nasipa,

Ki jezerske vode silno
Moč oklepa na polnočni

93 :

Naši strani. Ta nasip je
Ozek, šibek. Brez težkoče
Dade ves se prekopati
V eni gromni, temni noči,

Ne da kdo bi nas zapazil.
Jezerina vsa odteče
In po kopnem do gradiča
Vam in slugam Vašim bode
Pot odprta. — Drugo jutro
Po odhodu mojem, naj vas
Sluga pelje po stezici
Strmi, ozki v lesu, ki jo
Prej pokažem jaz mu tajno,

Do jezera gor v višino
Pa naj nese vam opravo
Bojno, težko, vitežko, ki
Zamenite jo pred gradom
Z lahko, potno. Pa vzemite
Nekatere hrabre sluge
Še s seboj, pa sem gotov, da
Po naskoku prvem, ki ga,

Po odtoku vode splašen
Gospodar ne bode slutil,

Grad vam padevroke, ž njimpa
Vsi zakladi, kar jih hrani,

In prekrasna deva tudi.

Kaj bo s starcem, nje očetom,
Gospodarjem sred vodovja,

Ko ne bo ga več, gradiča,

In ž njegovo staro ženo,

To modrost pa vaša, ne da
Jaz bi dajal vam nasvetov,

Že odloči: ali jima
Z glavo skrb za ljubo hčerko
Vzeti hčete, ali v gradu
Svojem, kakor tastu, tašči
Vsaj začasno v stolpa izbi

Stanovanje naklonite,

Dokič sluge nju ne zlože
Odkupnine vam dovoljne.

Divil se je zlobi večji
Še od svoje vitez ter si
Mislil, zloba utegne ta-le
Tudi proti meni kdaj se
Oberniti. Prav bo torej,

Če ti plača meč zasluge
Tvoje. — Glasno govoril je
Zlobnemu pa slugi, ki je
Vreden tega bil gospoda:

»Kaj lepo si jo iztuhtal,
Spodleteti nam nakana
Pač ne more, če po tvojem
Izvršimo jo nasvetu.

Pojdeš torej po nediški
Cesti v Staro mesto sam, da
V njem nakupiš za kopanje
Vse potrebno nam orodje.

Da ne zineš pred nikomur
O tem naju tajnem sklepu,

Če na mesto cvenka dve sto
Zlatih marek nočeš meča
Zle se igre veseliti.«

»Le bodite brez skrbi,« mu
Zlobni sluga je odgovoril
Ter pristavil, da orodje
Bo za časa tu, da nikdo
Nič ne zve pred časom, h čemu
Da je kupil je v Čedadu.

Poslovil se je s poklonom.
Dogovorjen bil naklep je
Zlobni, ki naj bi gradiča
Na otoku gospodarja
Z ljubo hčerko vred pogubil.

XVI.

1 .

Zloba rada tujo srečo ujeda,

Kjer le more, strupom jo razkraja.
Ali lek iž uje se same raja
Slabim činom, ki jih doprinaša:
Kazen, ki jej smelost hudo ugaša,
Stori, da jej lastni čin preseda.

2 .

Red ta hoče večna pač pravica,
Zmagovavka grdo nad krivico,

Ter je kazen dala za družico
Krivdi. Naj se ta-le kakor hoče
Skriva, truda .naj bežeč le stoče,
Vselej zvesta jo vhiti družica.

3 .

Mudno včasih za krivico stopa
Kazen, čaka, da se jej pridruži
Kes, ki ublažil nje strogost bi. Služi
Ta jej redno, ali včasih šepa
Le za njo, se vstavlja, če oklepa
Krivca sen, ga vse moči oropa.

4 .

Tu največa kazen krivca zgrabi:
Za njo pride kes prekasno, ujeda
Prej mu mrtvo vest, da se zaveda
Zlobe, ko je zgrešil pot pravice,
Padel v mlaku smradno že krivice.
Ni mu dano, da rešila rabi.

95

Priden sluga bil je Ravnar,
Nosil zmer je mleko, sveže
Maslo v gradič sred vodine
Iz selišča. Prihajaje
Dol od Skale, je znakove
Svoje dajal. Čolnič plaval
Po-nj do kraja je ob uri
Določeni. V čoln je deval
Vse darove, kar jih nosil
Gospodarju je gradiča.

Kedar hlapec vitezov se
Spel na Skalo bil je širno,
Gledajočo v jezerino,

Truden htel je, da počiva

V temnem lesu, predno svoje
Bi znakove dal v jezerski
Grad, in stegnil se je malo

V dobrodejno temno senco
Ter je ležal, ko prihajal
Vitezov je hlapec zlobni
In se bližal ravni lažni.

Tam postal je zlobnež ino
Na vodino, grad je gledal
Pa razkrival vse nakane
Svoje glasno, ne slute, da
Kdo ga sliši. Ždel na tihem
Ravnar je pa skrit poslušal,

Kaj da pravi zlobni človek.

Ko odšel je zlobni sluga
Vitezov, je Ravnar čakal
Malo časa, vstavši dal je
Običajne v grad znakove,

Po strmini dol spustil se
Pa počakal je na čolnič.
Lahkim čolnom v grad dospevši
Brez zamude je povedal

Gospodarju samogovor
Strašni sluge tolovaja,

Ki ga slišal skrit na Skali:

Da bilo bi, kar je v gradu
Vitezu po godu, Vida
Da naj bode plen grdobi
Viteški, ki nima srama,

Ne vesti kar nič.

To pravil

' Ravnar sluga je gospodu.

Skrb in groza na besede
Te obšla je gospodarja.

On zamislil se je, rekel
Slugi: »hvala, da prišel si
Brez odloga pravit, kar si
Slišal v lesu skrit na Skali
O nakani vitezovi.

O nakani vitezovi
Pravim, ker je mož gotovo
Bil ogleda vitezov. Saj
Dolgo v mislih že imel sem,
Da obišče me v nesrečo
Mojo v gradu enkrat ta-Ie
Vitez ropar. — Sprejmemo ga
Prav dostojno. V dar to damo.
Če dospeje sem do grada
Sred vodine, vitezu že,

Kar junaku gre: Po glavi
Težke čepe, da odnese
Glavo, če jo sploh odnese,
Pod čelado vso razbito
V roparski svoj grad ob Soči
Zdravit. Menda bo po godu.
Če po godu ne, zaslužen
Tak-le dar mu tega grada.
»Pazi dobro, kaj ti pravim! —

96

Ko zapazim, da se vrag nam
Bliža, v hipu črni prapor
Nasadim, nad grada sleme
Velik, da ga bodeš lahko
Iz Ravni dol videl. Saj se
Dobro vidi z visočine
Ravenske na grada streho.

Ti pa hiti, nakopiči
Na slemenu Kolka tamkaj,

Kjer odprt je vid v dolino
Tesno Reke, s suhim lesom
Gorostasno skladovnico.

Krij jo dobro z gosto slamo
Da drvi ti dež ne zmoči.

Da pa lahko jo zapališ,

Vtakni slame še med sklade,
Pazi, da ne izpregledaš
Te zastave, ki jo dvignem
V znak, da bliža se sovražnik.
Čim zagledaš to zastavo,

Urno teci pa zapali
Gorostasno skladovnico,

Naj zvedo po selih znanci,

Da se vitez ropar bliža
S četo divjih svojih hlapcev,
Da napade moje stanje.

Ko se vname, ko gorela
Vsa v plamenih bo grmada,
Da po selih dol pod Kolkom
Bode močno žar se videl,

Hiti, kar boš mogel, doli
Do soteske za vodino,

Ki do skrite steze vodi.

K nam po nji le vitez ropar
Lahko pride. Njo založi
S hlodi ali pa s skalovjem,

Da ne bode mogel nikdo

V sili nam po njej uteči.

Stražil bodeš za zaseko,

Dokič boj ne bo odločen!
»Dobro« Ravnar je odgovoril,.
»Delal bodem po povelju,«

Pa odšel je brez zamude.

Šturmu pa je rekel Srečko:
Smrek naj vseče tam pri lažni
• V skritem kotu jezerine
Kolikor jih treba, da si
Cvetko širen splav sestavi,

Da naj dolge jim odseče
Veje, dobro jih oteše
Pa položi blizu vode;

In mu ukazal, naj pokliče
Perata in Jelščeka, še
Rokoborca Pika brzo
Pa Goloba, sluge verne.

Ko so v gradu vsi se zbrali,
Rekel jim je oteč Srečko:
»Ropar vitez se pripravlja,

Da napade moje stanje,

Da opleni naše staje,

Kar je hujše še, da hčerko
Ljubo v grad mi svoj odvede.,
Trdno se na vas zanašam,

Da mi boste pomočniki

V sili, vsak po svoji moči,

Da odnese klativitez

Iz teh krajev neprijetne
Le spomine, da mi hčerko
Ne zapleni, pa ničesar,

Kar imadem, ne pograbi.«

Pik je svojo pest pogledal,
Stegnil roko pa mu rekel:

97

»Naj le pride vitez. Čutil
Pest bo mojo; ona udarja
Kakor kladvo ter v čeladi
Še mu zlobno trdo glavo
Razmečka in jo navadi,

Kar jej znano ni, poštenja.«

Šturem, Perat sta z Golobom
In Jelščakom rekla: Leni
Tudi mi ne bomo, kedar
Treba bo, da trdo glavo
Neznabožcu razmehčamo.«

»Dobro,« Srečko, gospodar je
Slugam rekel: »veselim se,

Da pripravljen je med vami
Vsak, da bode bil se srčno
Za pravico, za svobodo,

Da navale bo odbijal
Roparjev teh grdih, kletih.
Šturem, Perat, Pik začasno
Preselite se na grad, pa
Naj prinese vsak sekiro
Svojo, dobro poostreno,

In orodje bojno s sabo.
Navozite v lahkih čolnih
Kamnja, kar ga gre na kaščo.
Vsujemo ga na proklete
Glave groznih tolovajev,

Grde misli jim zatremo,
Čednim prostor naredimo.

Če prišli bi v zimskem času,
Silili bi v grad po ledu,

Z batom pa ga bo razbijal
Dan na dan mi krog gradiča
Šturem; gorka voda tudi
Bo skrbela, da ne bode
Mogel močno se vtrditi.

Sredstvo to jim čvrsto kopelj
Pač pripravi v jezerini,

Da shlade si kri prevročo
Repar vitez, kleti hlapci
Gospodarju vsi jednaki.

Če sedaj pa, če jeseni
Na splaveh bi grad hoteli
Ta napasti, jih kaj lahko
Z vesli v vodo potisnivši,
Potopimo. Če bi kdo pa
Njih se rešil, ne pobegne
Zlobnež daleč od vodine.

Ti, Golob, na svojem mestu
Čuvaj, in ko bodeš videl,

Da so vragi na valovih,

Teci, kar boš mogel, hitro
Črez nasipa ozko sleme

V kraj naj bližji jim, kamenje
Lučaj na-nje, da jih splašiš,
Zmotiš, da ne bodo znali
Sredi širne vode, kam se
Obrniti, kajti z grada

Naše čul bo vsak pozdrave
S kamnjem, v zraku žvižgajoče.

Strah obšel je gospodinjo
Vsled novice, ki prinesel

V grad jo bil je zvesti Ravnar,
Radi hčerke ljube. Ta-le

Pa je rekla: »Če do tega
Pride, da nam vitez slavni
Vskromnem tem-lenašem gradu
Čast z obiskom svojim dade,

To pa tudi jaz pomorem,

Da sprejet bo prav dostojno,

In da hranil bo v spominu
Grad. — Naj pride, kedar hoče.

7

98

Ne bojim se ga, divjaka.«

Prav vešči je oče slišal
Te besede ter odslovil
Sluge, da mu vsa povelja

Izvrže. — In bil gotov je r
Da je dobro za obrambo
Vse, kar koli je odredil.

A prišlo je vse drugače.

XVII.

Vroči dnevi so minuli
V miru. Nikdo ni ga motil.
Srečko je že menil, da se
Vitez vendar le ne upa
Orad napasti sred vodine.

Bližala se že jesen je
Hladna. Gorki dan in hladna
Noč v jednaki skoro meri
Sta vrstila se. — Oblaki
Zbirali so se okoli
Sive glave Krna ter so
Pluli naglo, vso dolino
Bistre Soče pokrivaje.

Kmalu lezti so začeli
Krog obronka Kolka ino
Matajurja; hrbet jima
Poljubivši, vlekli so se
Nad vodino do grebena
Kakor kače velikanske
Od furlanske gor ravnine.
Grom začetkom je oglašal
Bolj tihotno se v višinah,

A bobnel je kmalu, strašno
Med gorami se odmeval.

Blisk za bliskom naglo švigal
Žarnim kačjim je jezikom,

Vsul se dež je gromotreskom,
Lil v studenih iz oblakov
Črnosivih, vodetežkih. —

»Zdaj je pravi čas, da gremo,«
Opozoril je prežavec
Viteza, »si grad osvajat
Benečanov sredi vode.

V tem vremenu nikdo v gradu
Čakal nas ne bo, gotovo.
Izberite šest mi hlapcev,

Da gredo za mano, kamor
Jih popeljem. Vi ob zori
Pa na konju dol do tesne
Steze, ki od ceste vodi
Gor v višino, prihitite
Z možem, kteri vam ponese
K jezerini vso opravo
Bojno, svetlo, ž njo čelado.
Mož ob cesti naj vas čaka
Drug, naj konja pase, dokič
Ne dospemo z gore strme. —
Sodim, da se v eni noči
Nam posreči, jez razdreti.
Jezerina vsa izteče.

Stal na kopnem bode gradeč
Brez obrambe dosedanje,

Dan na milost nam, nemilost.

»Res bo huda noč, če sodim
Po grmenju in oblacih,«

Vitez slugi je odvrnil;

»Vzemi torej mož šestero
S sabo, pa jih pelji, kamor

100

Veš, da šibek jez vodovje
Sklepa. Skušaj naglim delom
Sip odpreti ter odvesti
Jezerino, da bom mogel
S svojim moštvom do gradiča
Brez pomoči čolnov, splavov
Priti. Zjutraj se zjedini
Moja četa z moštvom tvojim.
Orad, ki bode stal na kopnem
Sred nekdanje jezerine
Z vsem, kar hrani, osvojimo
Brez predolge, hude borbe.

Da nihče ne rani deve,

S svojo glavo ti mi jamčiš!

Ne o drugem, kar je v gradu,
Le o njej me briga tare.

Na poljani poleg ceste,

Dokič pridem po strmini
Z devo, starim otcem njenim,
Z vsemi pleni iz gradiča,
Čakaj name čili žrebec.

Če gradič bo stal visoko
Nad votlino posušeno,

Ki jo polni sada voda,

Bode treba pil in svedrov,

Da zvrstimo pod gradičem

Lestve ali sklepne odre,
Neogibne za napade.

Vse orodje, vse topore
Naj zneso tja gori hlapci.
Upam, niti miška nam ne
Zbegne z grada. Vsi zakladi,
Kar poskritih je na gradu,
Bodo naši. Deva krasna
Bo pa moja, plen poseben
Moj. — Le hodi! Razgovora
Dosti! — V noči tja na delo!
Zbrani bomo jutri zgodaj
Vsi pred gradom osamelim,

Že gotovi za napade.«

Šel je hlapec, da izpolni
Vitezovo naročilo
Točno. Zval še šest je drugov
Za podjetje to izbranih.

Naloživši jim orodje
Neogibno za kopanje

V dežju ž njimi je korakal

V medgorovje k jezerini.

V gradu pa, da se pogibelj
Bliža v takej hudi noči,

Ni nobeden niti slutil.

XVIII.

1 .

Gospodar je človek vsemu,

Kar po zemlji hodi, lazi,

Kar pod njo, kar v vodi spazi,
Kar v mehkobnem vzduh objemu
Vse oživlja in vzdržava.

2 .

Vsemu, hče, da gospoduje,
Napolnjuje se napuhom
Pa zahteva, naj s posluhom
Brat še dušo mu žrtvuje.

On nad vse se povzdigava.

3 .

Če srce je komu kvarno,

Zlih podjetij sfe ne plaši,

Grdo delo ga ne straši,

Daši njemu je nevarno,

A strasti mu podpihava.

4 .

Smrt pa njega pokorava.

Ona de mu, da le vodstvo,

Da začasno le gospodstvo
Na tej zemlji mu priznava
On, ki svetom gospoduje.

102

5 .

Pravi mu, da vsak bo dajal
Strog račun o sebi Njemu,

Ki gospod je svetu vsemu,

Ki na večno bode trajal,

Ki vesoljni svet vzdržuje. -

Stopa, hlopa mož za možem
Čete klete, ropaželjne
Po stezici tesni, črnim
Gostim lesom v mrkli temi.
Blisk jej kaže zdaj pa zdajci,
Kam naj nogo vsak postavi

V trudapolni mokri hoji.

Težko pač je, še orodje
Nesti v goro to visoko
K jezerini, ki v naročji
Matajur jo s Kolkom hrani.

Ali slednji mož je vajen
Dežju, vetru in vremena
Vsem nezgodam. Up, da plen jih
Čaka, trud jim jemlje, srčnost
Daje, vsi da hrabro s temo,
Vetrom, dežjem trdovratnim
Boj bijejo. — Nikdo ni jih
Videl, ko so v silni plohi,

V ostrem vetru k jezerini
Mrkločrni se prikradli.

Le ponočna kaka ptica,
Opazivši jih, zletela
Črez stezico je z drevesa
In pred njimi se je skrila

V črnem lesu med vejevjem.

Ko do vode je dospela
Divja četa, tam postaja,

Da jej bliska žar pokaže
Pot na šibki kraj nasipa.

Ko je blisk svoj svit razgrnil
Ob krajini pa zaznali
Krog vodine so možje se,
Obrnivši se k nasipu,

Do njegove šli so srede
Po slemenu ter začeli
Nad propadom strašnim, ki je
Pod nasipom zeval, naglo
Riti v zemljo in kopati
Pa v globino dol metati
Odkopnino. »Le hitite,«

Rekpl njih je vodeč, »da vsa
Voda še pred jutrom ranim

V glob izteče in da v gradeč
Pridemo po kopnem pa se

V njem zakladov zbranih mnogih
Polastimo.«

Mah na mah je
Na nasipa sklad udarjal.

Groma strašni glas z odmevom

V gorah, strelni treski žarni
Jek so udarcev delavcev teh

Zlobnih, kletih, kar glušili.

Da v deževju in grmenji
Nihče ni jih slišal.

»Da ne

Bodo meči vas motili
Na kopanju« reče vodeč,
»Odložite jih. Naupično
Stavite ob rov jih, ki ga
Delamo; da se ne skrha
Njih ostrina, vpičite jih
Na držaje v mehko zemljo
Vse po vrsti, da jih lahko
Zgrabimo, ko bo končano
Delo, pa se voda lila
Bo v globino to pod nami.«

Po nasvetu so storili.

Lilo je čimdalje hujše.

Blisk in grom sta grešno delo
Spremljevala. Na sredini
Sipa so na dolgo skalo
Naleteli, močno uprli
H kratu z vsem so se naporom,
Da bi z mesta jo zmaknili.

Črn oblak se je utrgal.

Menil bi, da je napočil
Dan poslednji. Niz obronka
Matajurja ino Kolka
Drla voda je v potocih
V temno, motno jezerino,
Napolnilo jej bregove.

Veter južni pa valove

Močno gnal je proti sipu.

S silo zmogli so vzajemno
Delavci, da so, zmaknivši
Skalo z mesta, jo izrili.
Vezala ta sip je skupaj.

V istem hipu pa je strela
Treščila na gole meče

In po večem sip razdrti
Bolj razdrla. — Silne vode
Jezerine z grozno težo,

S svojo silo so nezlomno

V hipu srednji del nasipa
Vrgle v strašno globočino,
In odnesle ž njim še vodca,
Delavcev in teh-le štiri.
Skočiti le dva sta mogla
Do drevesa ob propadu.
Krčevito ga objemši,

In drže se ga do zore

V njem svoj spas sta našla.

Dež je

Nehal po tej strašni plohi,

In nebo prej neprijazno,
Kakor da je zadovoljno
Izvršene hude kazni
Razvedrilo se je k jutru.

Roparjema dan je kazal
Brezdno strašno, no kesala
Svojega se nista dela.

Kazen jima šla zato je
Za petami in ju kmalu

V svojo ljuto pest vlovila.

XIX.

Silni grom je pač pokrival
Hrup kopanja ob nasipu,

A presilen bil je bučni
Hrup vodovja, splav nasipa,
Delavcev, in hrup vrtinca,

Ki odnesel je v globino
Strašno jih, da je Goloba
Stresel in iz sna probudil.

Slušal je, kaj šum preglasni
Pač pomenja. »Slap ta mora
Veči biti, nego bil je,

Kedar voda v silnem dežju
Črez nasip se je podila.«

To je mislil; prav zadel je.
Vstal je in na kraj ležišča
Sedši, hlače si oblekel,

Del si trdno obuvalo,

Vrgel plašč si na rameni
Pa klobuk na glavo vsadil
Ter iz staje gorke v nočno
Rezko temo šel, da vidi
Kaj je neki, ki storilo
Hrum močnejši je od vode,

V glob podeče se ob dežju.
Ko je k bregu se približal,
Videl je ppi svitu bliska
Tam votlino, kjer gladina
Jčzera se je leščala.

Stresel se je ob pogledu

Na votlino suho; sapa

V grlu skor mu je zastala

V grozni skrbi za gospoda.
Grad je sicer v blisku videl,
Bal se pa je, da mu voda
Izpodjedla ni podklade

In da v padu ne pogrebe
Gospodarja in njegove
Vse ljudi, ki ž njim so v gradu.

Skrb tem veča je prijela
Še Goloba, ko je v drugič
Blisk razsvetlil mu votlino.
Zdelo se mu je, da teče
Zdaj za gradom tam pod Skalo
Potok proti Kobaridu,

Ki odvajal iz jezera
Proti jugu prej je vode.

Rad hitel bi bil do grada,
Da pomaga gospodarju

V bridkem položaju, a ni
Upal deti svoje noge

V to votlino zevajočo,

Polno blata, smrt nosečo.

Bal se je, da se ne vgrezne,

Ne da njemu bi pomagal.

Sklenil je, da se ob zori
Vrne, da pred vsakim novim
Stopom z drogom preiskusi
Blatna tla, in ves otožen

105

Krenil jo je proti staji.

Prej še nego je napravil
Sto korakov, je zagledal

V svitu bliska razvaline
Jeza, ki je sklepal vodo,

In moža, ki sta slonela
Ob prepadu na drevesu.

Ta pogled je brzo njemu
Um razsvetlil. Da vremena
Ni to kobno delo, pač pa
Zlobne roke, to je vvidel.

Šel je proti staji v večem
Še nemiru, in ob zori
Hitel v grad je skozj blato
Pravit, kar se je zgodilo,
Oborožen z močnim dolgim
Drogom, s kterim je poskušal
Pred korakom vsakim, blata
Globočino. »Brez kreposti
Pač povelje je gospoda,

Ko je ni več jezerine.«

V takih mislih pred gospoda
Hrepenel je kmalu priti,

Da povelje novo čuje,

Slej kako naj grad se brani.
Tja dospel je s težko muko.
Vsi so spali v trdem spanju.
Padi dežja, hruma, groma,

Ki po noči je razsajal,

Niso rano šli počivat.

Gospodar na klice prve
Vstavši, okno je nad vrati
Brzo odprl, da slugo praša,
Česa hoče. — Strah je zvezal
Jezik, govor mu udušivši,

Ko zagledal je votlino

Blatno, grdo temni kotel
Kder bila je voda. Čim se
Gospodar je bil od straha
Prav oddahnil, mu je rekel
Sluga: videl sem po noči
Pri ognjenem bliska svitu
Pod razdrto nasipino
Pri drevesu, ki na skrajnem
Robu raste ob prepadu,

Dva zlotvora, ki gotovo
Nasipino sta razdrla,

Ali v tem svoj del imela.

Vitez pa je tudi vtaknil
Svoje prste v to zločinstvo.«
»Pridi gor«, mu de, če moreš,
V grad visoki nad votlino«.

Vrgel slugi je konopec
Z okna. —•. Sluge, ženo, hčer je
Naglo vzdramil ter ukazal,

Da na sleme se postavi
Črni prapor v znak, da Ravnar
Brez odloga vžge gromado.
»Daleč, daleč bo žarela:

Iz doline, kar bo moglo,

Reške pride nam pomagat.«

Hčer in ženo, vso družino
Strah in groza sta objela.
Gledali so vsi strmeče
Na votlino pod gradičem,

Črnim blatom vso pokrito.
Videli so potok mali
Izpod Skale zvirajoči,

Ki je tekel po koritu
Vdrtem v blato in nasiplje.

Na polnočno stran od južne*.

»Ni ga časa v tugovanje,

106

Kmalu vitez se prikaže.

Da bo -hramba nam uspešna,

V to priprave brze treba,«
Gospodar je rekel zbrani
Vsej družini, gledajoči

Na votlino le in blato.

»Šturem, čolne brž odveži,

Ki s konopci so pripeti!
Vragom lahko bi pomogli,

Da na gradeč bi se vspeli.
Najhitrejše jih razrešiš,

Če presečeš vse konope.

Ti, Golob, pa urno hodi
K svoji staji, pazi, kedar
Pride vitez s svojo četo
Na obrežje te votline,

Da do tesne steze, ktera
Na veliko cesto vodi,

Skrivno prideš z Ravnarjem, ki
Tam ga najdeš; vso ožino
S hlodi ali s kamnjem hitro
Zapri, da po njej ne uteče
Nikdo, kedar spodlete jim.
Kakor upam, njih napadi
Na domovje in imetje
Naše. Pride, trdno upam,

Nam pomoč o pravem času.
Zmaga bode brez težave.

V begu bode si sovražnik
Morda iskal še rešitve.«

Slušala sta slugi Šturem
In Golob, a drugi sluge

V hiši so pod streho kamnje,
Prožne loke in puščice.

Ostre meče in topore
Razložili bojne. »Vse pa

Bodi tiho v gradu; Vrag bo
Menil, da ste z gospodarjem
Zena le in hči na gradu.«

Žena z Vido priredila
Krepek slugam je zajutrek
In možu, da jim moči ne
Zmanjka, da ne klone duhom.

Tu je bilo vsega dosti.
Pečenine, sira, kruha,

Ki ga spekla gospodinja
Za družino dan je prejšnji.
Pisana je pa majolka
Z izvenredno dobro kapljo
Cividina napolnila,

Ki je kupil oče lani
Pod Trčmunom ga od Štefna,
Kapljo, ki ti prsi greje
In krepi te, če jo piješ
Za potrebo. Vzemši Vida
Kupo v roke, k ustnam jo je
Nesla rekši: vsem na zdravje
In na zmago pijem kapljo
To, pa kapljo je izpila
Vina ter jim še veselo
Opomnila: čutim v rokah,

Da veslala po valovih
Vsak dan nisem breuspešno.
Krepke nosim roke, daleč
Z njimi lahko kamnje lučam.
To sovražnik bo pač čutil.
Vitez hrabri naj odnese
Dar dostojen in spominek
Trajen še za nepotrebno
Svoje zlobno izsušenje
Lepe, tu pri nas pod Kolkom
Vsem preljube jezerine.«

107

»Bog ohrani našo mlado
Gospodinjo in nje starše
Mnogo, mnogo let še zdrave
Po napadu tem, ki srčno
Hčemo ga od njih odbiti,«
Enoglasen bil ta vsklic je
Slug tu zbranih na krepčilu

Tečnem pa na boj spodbudnem,
Za okroglo težko mizo.

Oče pa je pazil, kdaj se
Vrag prikaže, da povelja
Pravočasno dade svojim
Bojaželjnim zvestim slugam.

XX.

Ko je hlapec šel hudobni
Iz izbane vitezove
Dol po cesti k jezerini,

Dal je vitez slugam drugim
Vsa povelja za prihodni
Dan: Pred zoro naj gotovi
Za odhod vsi bodo, s sabo
Naj orodje, jim je rekel,
Nesejo za žaganje pa
Za tesanje lesa; bojno
Naj orožje poostrijo.
Priporočal je, da kuhar
Mrzla jela, prčevine,

Za ves božji dan jim kruha
Prigotovi. Vest pa glasno
Govorečo, da zločin je,

Kar storiti namerjava,

V vincu htel je zadušiti.
Pozno šel je spat. Pred zoro
Zbudil ga je četovodec
S klicem: četa vas že čaka!
Vstal je, brzo se napravil.
Peljal sluga pazno konja
Dol do ceste je velike
Po stezici mu za uzdo.

Tu zajahal ga je vitez.

Jezdil je na čelu čete
Do stezice, ki pokazal
Četovodec jo je njemu.

Ustavivši konja, tam ga
Izročil je z naročilom
Slugi, naj ga po poljani
Pod veliko cesto pase,

Naj počaka ga na isti,

Dokič se ne vrne z gore.

Tu odložil je opravo
Bojno vitez: in čelado,

Svetlo oklopo, golenjake,

In železne rokavice,

Črevlje tudi pa okrašen
Z grbom ščit, in dal oprodi,.
Naj jo nese na višino.

Kazal pot je četovedec,

Ki poznal jo je že dobro,

Saj je hodil z ogleduhom
Po stezici prej v višino.

Ko dospeli vitez so in
Sluge zlobni na višino —
Vidi ž nje se skozi gosti
Les na vodo — njim nasproti
Prihitela dva sta hlapca,

Iz poplave se rešivša.

Prašal ju je klativitez,
Ste-li vodo odpeljali?«
»Odpeljali smo«, sta rekla,
»Ali štiri naših drugov
Ob tem delu smrt je vzela,

Le midva sva njej utekla.«

109

Da sede se okrepčajo
Sluge s hrano, je odredil
Vitez ino dvema rekel:

»Pač trdil je četovodec
Vaš ml cesto, da podjetje
Brez pogube ni. Ne pojmim
Pa, kako se mogla taka
Prigoditi je nesreča,

Da na tem je nočnem delu
Padlo naglo slug četvero
V neizprosne smrti žrelo.«

»Šli v presilnem gor smo dežju
Po stezici k jezerini.

Tema nas je v neprozorno
Gosto haljo zagrinjala,

Da nikakor nismo mogli
Razpoznati steze v gostem
Lesu; hrup in šum vejevja,

Ki so plohe težke kaplje
Delale ga, nas je glušil,

In opore trdne noga
Našla ni na tleh opolzlih,

Ker povsodi je šumela,

Rila voda po strmini.

Blisk za bliskom je na srečo
Vžigal migom luč nam, kazal
Mokro stezo med drevesi,

Da dospeli smo, če tudi
S hudo muko, na višino.

Da ni švigal blisk na nebu
In nam kazal vso krajino,

Kdo bi vedel, kam se deti?

Ob svitlobi bliska pa smo
Tja dospeli do nasipa,

Ki je sklepal jezerino.

Danes ni ga več nasipa,

Jezerina je iztekla.

Korakaje kaj oprezno
Sred nasipa smo dospeli
K jarku, ki ga silne voda
Jezerine, po deževji
Dolgotrajnem ponarasla,
Tekom časa je izdolbla,
Izlivaje črez nasip se

V grozno brezno. Uglobiti
Plitvi jarek, to bilo je
Prvo delo. Četovodec
Razvrstivši nas na delo,
Vodil isto je izborno.

V potu hitro smo kopali
Odkopnino vode silne
Tok v globino je odnašal
Midva živa sva na delu
Stala zadnja v slugov vrsti.
Sip kopaje, naletel je
Četovodec na debelo,

Dolgo skalo, pa je rekel:
»Upičite vsi ostre meče

V mehko zemljo poleg jarka,
Da ne bodo na zapreko
Vam na delu; da ne skrha
Njih ostrina se, da bodo
Vam pri rokah, nasadite
Rokojetom jih v zemljino,
Rtom pa po konci.« Kakor
On je rekel, smo storili.

In uprli smo se, da to
Odvalimo skalo. Sile
Vse napeli smo, in skala
Vdala tem se je naporom.

V istem hipu je zadela
Grozna strela nasipino

110

Ter na kosce jo raznesla,

V hipu jo je že razdrto
Vode sila s sabo nesla

V globočino, vzela s sabo
Tudi one, ki so skalo

— Ključ nasipa — razmaknili.
Midva zadnja tam stoječa

V vrsti, ki sva dolgim drogom
Težko skalo to zgenila,

Mogla sva iz jarka naglo
Skok storiti do drevesa

Tja na strano te globine.
Obadva sva je objela
In, držeč se ga do zore,

V njem rešenje sva obretla.

Davi zgodaj svitom zore
Sem na stezo sva pritekla
Čakat vas in četo vašo,

Da poveva vam nezgodo.

Vi spoznate, je-li kaže
Vam napasti trden gradeč

Z zmanjšano vam po poplavi,
Hrabro sicer četo.«

)>Da bi

V gradu starca in deklina —

V strah nas kladli? Kde pa so ti
Misli? Samcat sam napasti
Upam se jih, gradeč vzeti,

Če bojiš se te posadke
Ženske v gradu, pa ostani
Tu pri loncih, mi pa gremo
Grad osvajat si«

»Jaz tudi

Hočem biti z vami, kedar
Osvojite gradeč trdni.

Ali menim, da napad pač
Lahek ni, ker vdirala se
Bode noga v lepkem blatu
Vam na dnu te zle globine,

Ki polnila jo je voda.«

»Tu si pravo pa pogodil«,
Vitez slugi je odvrnil.

Da se nikdo ne pogrezne
V blatu, štiri dolge smreke
Tu vsecimo pa nesimo
Tja na kraj jih te globine
Črnoblatne; položimo
Kakor most jih vse do grada
Pa pokrijmo jih vejevjem
Ino z zemljo, da po ravnem
Bo napad na grad samotni.

Po povelju so nasekli
Štiri smreke prav visoke,

A klestečim jih, v potrato
Slo je mnogo, mnogo časa.

XXI.

Ko zazrl je Ravnar črni
Dolgi prapor nad slemenom
Orada, hitel le korakom
Brzim gor na Kolk h grmadi.
Zapalivši jo, skrbel je,

Da v plamen se brzo vname.

Videli so žar v dolini
Tesni, kjer se steka Reka
S Kodrjano, vsi po selih
Na obronkih gor in hribov.
Zapaživši kres, mladenec
Stresel se je radi deve,
Staršev njenih, ljubih starih,
Pa je v skrbi naglo tekel
Na Zverinec, strica Trinka
Opominjat, da naj pelje
Brez zamude vse vaščane
Krepke gor pod goro Brezo,
Kjer prehod je na vodovje.
Do Hoščanov, do Lešanov
Pa poslal je brata. Urno
Povrnivši se z Zverinca,

Vse poskusil je sekire,

Kopje, nožev naostrino,

Težo kija, ščita jakost,

In čelade, in oprsja.

Lok nategnil je s tetivo,

Da poskusi nje prožljivost.
Našel vse je v dobrem redu.

Mater ljubo je pozdravil:

In očeta pred odhodom
Na otok, na boj osodni.

Zaječala mu je mati
Od bolesti hude srčne
Pa je rekla: »Bog te spremi
Ino mati Božja v borbo
To pravično ter varuj te
Smrti, rane težke v boju.

Vitez ropar naj pogine
In pajdaši mu hudobni.«

Poljubivši srčno sina,

Gladila mu je z desnico
Gladki lici, zdravja polni.

Gorke solze so se vlile
Materi po velem licu.

Oteč pa je rekel sinu:

»Tvoja, sinko, pač dolžnost je,.
Da novico braniš svojo.

Bog pomore, da odbiješ
Roparja in vso njegovo
Divjo četo. Z Bogom hodi!«

Pes, veliki zvesti hišni
Varuh, pa je milo gledal,

Z repom migal, kakor da bi
Hotel reči, jaz ti tudi
Bom pomagal; vzemi, prosim,,
S sabo me na borbo. Žal ne
Bo ti nikdar. — »No, pojdi,

112

Da zabodeš ostre zobe

V meče teh-le tolovajev,
Žarko!« rekel oteč je, »no
Pojdi tudi ti, pa brani
Gospodarja« ter odpel ga
Od verige težke, močne.

Kar poskočil od veselja
Pes, zalajal je, nestrpno
Čakal, da bi šel za ljubim
Gospodarjem mladim, ki mu
Krepko glavo je pogladil

Ter mu rekel: »Priden, Žarko,
Zvest si, na-te se zanašam,

Da jih ostro klavsal bodeš.

V tem prispeli so sodrugi.
Vsak dobil je ščit mogočen,
Žčite Cvetko bil je zdelal
S trdolesnih dilj in usnjat
Roč prikul na vsak je čvrsto,
Da postali so nezlomni.

Dobra mati je skrbela,

Da dobil je vsak mladenec
Pred odhodom kupo vina,

Ki junaštvo vzbuja. Hvalo
Momci mamki so izrekli:
»Bog povrni vam stotero!«

»Z Bogom, mladci, pa vrnite
Zdravi se brez ran! Vlovite
Roparje, da bo dežela
Mir imela,« voščila je
Mati stara jim. Žtisnivši
Vroče solze, le namignil
Sinko njen je čilim momcem.
Žli so v vrsti, v tihem redu
Drug za drugim po stezici

V Seliče in Topolove,

Pridružili bojaželjnih
Mladih mož si brojno četo,
Ki bili so v dneh minulih
Na predeljski stari cesti
Vitezovi vražji hlapci
Do košulje jih obrali.

Ko dospeli so na Brezo,
Našli četo so z Zverinca,

Ki jo stric je Trinko vodil.

Kjer odcepi se na stajo
Ravnarjevo pot od steze,
Skrite v lesu, ki dol vodi
V skriti kotič jezerine,

Tam je mladec druge ustavil
Ter jim rekel: »Topolovci,
Vi, ki bliže ste do doma,

Po tej poti, ki pripelje
Vas na hrbet Kolka ino
Dol na Skalo se obrača,

In do neke male lažne
Nad vodino pa od lažne
K jezerini, poskušajte
Priti, ne da bi vas vitez
Videl, vragom za hrbtišče.
Le na splavih more priti
Do gradiča. Vi gotovo
Najdete ga še na delu,

Ko sestavljal bode splav in
Vtrjeval, da bode dobro
Na valovih služil četi
Roparski, ko grad naskoči.
Dokič še na kopnem vitez
Stal bo s četo, le pustite
Vraga v miru. Ko bo plaval
Splav pa s četo po valovih,
Kar obsujte ga s kamenjem,

113

Ki ob bregu ga dobite;

Pa še boljše, potoma ga
Naberite. Pa prav tiho
Priplazite se do kraja,

Da na splav se vitez vkrca,

Ne slute, da kdo za hrbtom
Bi na vodi ga napadel.

Nekateri pa gredo naj
Na stezico, ki v dolino
Soško vodi skoz sotesko
Da zbeži ne tolovajev
Teh nobeden dol do Soče.

Vi drugi se Zverinca
S stricem Trinkom in vsi drugi
Pa pojdimo po stezici,

Ki sedaj vam jo pokažem,

K jezerini. Tam drevesa
Vsečena so že za splav, ki
Naglo mi ga složimo pa
Primemo ž njim na valovih
Te brezbožne vrage, klete.«

»Storimo vse, kakor ti nam
Nasvetuješ«, rekli so mu
Topolovci, pa po poti
Šli pod Kolkom, da prišli bi
Roparjem za Jirbet. Šli so
Pa tovarši drugi s stricem
Trinkom v les po stezi skriti
K jezerini jih vodeči,

Za mladencem razboritim.

XXII.

Kasno šli so vitezovci
Do votline, ki je bila
Prejšnji dan še polna vode.
Nesla dva in dva^sta
Deblo. Kedar so dospeli
Tja do kraja te kotline
Širne, vrgli so na blato
Hlode. Vitez pa na grad je
Gledal, motril mu višino
Nad opolzlo črno zemljo
Pa je rekel: »Težko bode
Vzeti gradeč ta brez odra,

Kteri bi od dna mužine
Dvigal se do tnala grada.
Smrek še šest mi koncem lesa
Posecite, ki prikladne
Bodo nam za oder, da se
Laže vspemo h grada vhodu!«

Šest so smrek mu tam nasekli,
Da polože jih za oder
Pred gradičem. Dve veliki
Debli krepki z lazo v zvezi
Dvigali so vse po konci
Tam na kraji te votline
In zvrnili proti gradu
Nad globino, da jim mostom
Nad potokom novim boste.
Zahreščala je pod padcem
Tega mosta zemlja polžka.

Premostivši potok z dvema,
Zopet debli dve, po prvih
Dveh hode, so pazno nesli,
Vrgli dalje tja do grada
In dospeli h temu vedno
Bliže.

Stopil vitezov je
Drzen sluga po tem mostu
Blizu grada, klical močno,

Naj se vdajo vitezovi
Milosti. On devo mlado,

Ki je v gradu, jim osreči

V svojem lepem trdnem gradu,
Zidanem nad bistro Sočo,

Pa naj oče, kar imade

V gradu, jej za doto dade.

Pik je njemu hitro rekel:

»Radi damo, kar je v gradu,

No nikakor deve grajske.

Naj poskusi le jo vzeti
Zoper voljo njeno; kmalu
Vvidi, da mu huda sila
Slabo služi.«

Oteč Srečko

Gledal pa je skozi okno
Iz nadstrešja tja na Skalo
In na skriti ob vodovji
Prejšnjem kotič, če ne bliža
Od nekodi se rešitev.

115

Priletela ni nobena
Z grada v sluge še puščica.
Napadavce je objela
Misel že, da so na gradu
Brez orožja. Zadovoljno
Druge smreke so nosili,

Da postave oder. Tiha

V grad se vsedla je tihota.
Zrli s podov skozi skožnje
Na teh slug so mučno delo,

Ki njim samim bo v pogubo.
Blizu v lesu že so stale
Razne čete pomočnikov.

Topolovci so hiteli
Preko staje Ravnarjeve
Skozi gosti les na hrbet
Kolkov, kjer se jezerina
In pa gradeč sredi iste
Dobro vidi. Tam zazrli
Orad so, no ... brez jezerine.
Razprostira se povsodi,
Koder vode je gladina

V prejšnjih dnevih se bliščala,
Le votlina. Pojmil hitro
Četovodec je, da zlobna
Roka vodo je odvedla

Iz votline te. Oprezno
Šla je četa vsa do Skale.

Na trebuhu je na lažno
Lazil vodeč, pa na kraji
Dal umeti četi s prstom,

Naj le mirno še na mestu
Čaka. Ko je videl, da so vragi
2e pred gradom, je sodrugom
Tiho rekel: »Le brez šuma
Med drevesi jo zavijmo.

Čas je že, da nam sovražnik
Pride v roke. Saj sodrugi
Naši, menim, so na mestu
Svojem, dolgo čakajo, da
Roko damo jim, da stremo
Ropažeijnih vragov silo.«

Šli so tiho v tihem lesu
Do končine mu na bregu
Bivše širne jezerine.

Šla je druga četa z Breze
Po stezici k jezerini

V kotič znani le mladencu, ■

Ki je vodil jo na vraga.

Ko dospel je Cvetko, strasten
Od ljubezni, dol do kraja,

Kjer se vidi na vodino,

In zagledal le votlino
Črno, blatno, to brez vode,
Kjer poprej so bistri vali

V jasnem jutru se bliščali,
Stresla sta mu strah in groza
Srce, dušo. Misli tužne

K devi v gradič so mu plule.
Zaječavši od bolesti,

Najti mogel ni besede,

Da bi izrazil vso nevoljo,

Tugo svojo. Vsa je četa
Na praznino to gledaje,

Tužno okoli njega stala.

Stopil mladec je do kraja
Pa zagledal je priprave
Vragov tam pri ljubem gradu.
Vnel še hujšo mu nevoljo
Ta pogled je na sovragov
Delo. Rekel je sodrugom:

»Vi, Selčani, razkropijte

116

Krog votline se ob levem
Bregu, v tem pa mi prodremo
Skozi gosti les na desni
Kraj, na kterem Topolovci

V bojne vrste se postave.

No pozor po vsej obali!

Da nobeden ne zbeži vam
Ropar, ki bi htel se skriti
Naglim begom v vaši strani.
Zmaga, ta pač naša bode!«

Šli na levo so Selčani.

On .pa s srčno četo svojo
Stopal urno je na desno.

Tu ni steze, ni stezice.
Preplezaje silne skale,

V niz oprezno se spuščaje,
Skozi gosti les do kraja,

Ki je četi Topolovcev

Bil določen, so dospeli.

Čakali jih niso dolgo
Topolovci bojaželjni.

Ko prišli so, naglo ž njimi
Združili so v trop se jeden,

V lesu skriti. Čisto tiho
Stopali so ven iz lesa

Pa za vragi šli po mostu
Nad potokom. Ti pred sabo
Le gledaje, že pohlepno
Plezali so gor na tnalo,

Ki se vilo je krog grada
Kakor trden pas, ki veže
Truplo pa je v sredi stišče.

Vitez bil je z gornjem trupom
Že na tnalu, z nogo desno
Tudi, levo je poteza!

Mučno gori, kar je vrgla

Deva mu iz odprtine
Poda izpod strme strehe
Težek kamen prav na glavo.
Ta prebil mu je čelado
Ino teme. Po opravi
Svetli naglo se je kri mu
Vlila; tam je kar obtičal.

Kamenja so polne kope
Iz podstrešja skozi luknje,

Z mosta vsule se na vrage,
Spenjajoče se na tnalo,

Ali že na njem stoječe,

Kakor huda toča. V hipu
Vsi bili so polni ran in
Polni straha, polni groze.

Slepi straha so skočili
Kar v globino s tnala v mužo.
Ne bi li po pustem blatu
Begom našli si rešitve.

Ni rešitve! V polzkem blatu
Vsi, prav vsi so obtičali,

Kakor ptice, ki na klice
Drugarice vjete, naglo
Priletevše, noge svoje
Na limanke kladejo, pa
Ni več upa, da svobode
Bi odslej se radovale.

Pes razkačen je za njimi
Skočil, davil, dušil, stiska!

V blato mehko jih je jezno.

Vsi so vdali se Selčanom ,
Žugajočim jim z obrežja
Z neizbežno hudo smrtjo.

A vsled hudih ran in skoka
Dolu s tnala na globoko
Blato so se smrti prej še

117

Vdali, nego bi izvleči
Mogli jih iz blata. Hudo
Jezerina s tem se pač je
Maščevala jim za krivdo.

In na mostu in na bregu
In na gradu je odmeval
Krik veselja, ker je padel
Vitez.

Vspel se brhki mladec
Cvetko brzo je na tnalo,
Oproščeno vseh sovragov,

In med krikom radovanja,

Da junaška hči je grajska
Grozodejcu smrt zadala.

Ona z grada izstopivši,

Desno roko je podala
Njemu, ki o pravem času

Na rešitev gor prišedši,

Vse pogube je posadko
Hrabro rešil v gradu. Oteč,
Zvesti sluge so veselo
Pomočnikom hvalo peli,

Da pomagat so dospeli.

Viteza, ki še je dihal,

Nesli so črez most do kraja
Pa mu slekli tam opravo
Bojno. Zdihnil je na mestu.

Nesli v grad so vso opravo,
In opravši srag jo krvnih,

Za spomin na boj ta hudi,

Za spomin na lepo zmago
In potomcem poznim v gradu
Deli so na klin jo v izbi.

XXIII.

Roparje je smrt pobrala,
Mir deželi dala. Eden
Teh-le slugov vitezovih
Ni bil ranjen; zdrav ostal je.
Ta ni skočil bil v globino.
Rajši je za milost prosil
In obečal je zvestobo
Stalno grada gospodarju
Pa presrčnim zmagovavcem,
Če pustijo mu živenje.

»Bil sem siljen, biti v družbi
Vitezovih uslužbencev,

Ki so kazen zasluženo
Tu-le našli. — Žal ne bode
Vam, če milost zarad Krista,
Rešenika, mi storite.

Jezerine nisem vničil.

Krivce sama je taista
Kaznovala ter v globino
Strašno vrgla pod nasipom.
To je pravil eden teh, ki
Razkopali so v tej noči
Vam nasip nad globočino,

V ktero druge je kopače
Splav jezerske silne vode
S sabo vzel. Le dva živenje
Spasila sta drago, blato
Te votline prazne ga je
Njima vzelo.«

Oče Srečko

Ni prezreti htel te prošnje
Rekel je, da naj zvežo ga
Pa zaprejo v temno izbo.

Gospodinji je naročil,

Naj pripravi okrepčilo
Trudnim možem, ki prinesli
V hudi sili so pomoči.

Miza se je kar šibila
Od mesnine, testenine,
Cividina kup nalitih,

Hlebov kruha, ki posebno
Slasten dar je bil junakom-
Ko so že se okrepčali
In od truda odpočili,
Gospodar je hišni rekel:

Bogu hvala, vam zahvala,

Ki prinesli ste pomoči
Nam o pravem času, da so
Vragov želje se razbile.

Žal mi sicer je po lepi
Jezerini, zdajci suhi,

Ali morda je prinesla
Grda zloba vragov krutih
Meni, ljubim mojim srečo.
Videl namreč sem, da temelj
Izpodjeden je Otočcu,

Na katerem grad počiva.

Le previdnost bode božja,

11 »

Da so vragi iz te votline
Gorske vodo vso odvedli,

Da se vidi zla nevarnost,

Ki gradiču je pretila.

Padcem lahko bil bi vničil
Z mano mojo vso družino.
Lepo polje zelenelo
Bode tudi na prostoru,

Ki ga voda prej je krila.

Ko kotlina posuši se
In očisti vse se luže,

Blizu grada pa prevlažna,
Vidim, bodo tla, nezdrava
Radi mnogih vrel krog grada.
Treba bo mi, da sezidam
Za-se in za vso družino
Novo hišo proti jugu
Na brežine solnčni strani.

Da nam bode vedno mirno
Stanovati v novi stavbi,

Treba je, da se zatare
Korenika tolovajstva,

Da se namreč v prah razruši
Tolovajski grad nad Sočo.
Vitez, grada gospodar, je
Sojen že, ker smrt je našel,

Ko je skušal po krivici
Nam imetje vzeti, hčerko
Pa odvesti mojo na svoj
Grad v sramoto, pa je prav nje
Roka v glavo ga zadela
Težkim kamnom. A mrliča
Bog le sam naj sodi. Mi pa
Po krščanski ž njim storimo,
Da ga zemlji izročimo
V Kobaridu. Ujetnik naj

V grad ob Soči vas odvede,

Da ga danes še dobivši,

V prah na veke razvalite,

Predno vsede drug se vitez
Ropar vanj. Ta bi nastavljal
Delo tega, ki je mrtev

Tu obležal. — Kaj je vaše
Mnenje? Je-li prav, kar pravim?«

Odobrili so junaki
Vsi nasvet ta enoglasno.

Ujetnika so privedli
Vsled povelja gospodarja

V zbor v izbano pa mu dali
Jesti pa še vina piti.

Ko najedel in napil se
Za potrebo, rekel mu je
Srečko: »Lahko si živenje,

Ako hočeš, še ohraniš.

Vodi varno v vitezov nas
Grad. Nikar ne varaj nas, če
Drago tebi je živenje.«

Rekel jetnik mu je hitro:

»Rad uslugo to vam storim.
Danes boste lahko v gradu.
Četovodec ta le mladi,«

Rekel je ter kazal s prstom
Na mladenca, »je podoben
Vitezu in skor enak mu
Stasom. On bi torej lahko
Vitezovo to opravo
Bojno, svitlo si oblekel,

Da vratar na trdnem gradu
Menil bo, da to je vitez.

Kedar stopi na stezici
Strmi s konja pred gradičem,.
Vrata vežna na stežaj vam

120

Odpre hitro; saj bo mislil,

Da ste vsi mu verni sluge.«

»Tvoj nasvet je pač umesten«
Rekel Srečko je, mladenca
Pa je vabil, naj poskusi
Vitezovo to opravo,

Bi li šla mu po životu.

Stopil ta je v izbo, v kteri
Vitezova je oprava
Na velikem dolgem klinu
V zrak štrlela. Ročno njemu
Ujetnik jo je nadeval.

Stala mu je kakor vlita
Po životu. — Zaročnica
In sodrugi, oteč z mamko,

Vsi so zrli nanj veselo,

Ko se vrnil v njih je izbo.

Rekel pa je ujeti sluga,

Da še bolj bi se prikupil
Četovodcu, te besede:

»Ta oprava varovala
Vas bi dobro v strašnem boju,
Ali ni, da ž njo bi hodil
Daleč. Težka je za dolgo,
Mučno hojo. Dol do ceste
Vam ponesem jo. Na cesti
Vam pokličem slugo. S konjem
Gospodarja čaka. Kmalu
Vam privede ga; v opravi
Viteza pa zajahajte
Konja, in na konju svojo
Četo gor pred grad vzvedite.
Toliko pa mož se sabo
Le vzemite, kolikor jih
Vitez vzel je s sabo, da bo
Vitezom vas dvernik smatral,

Pa odpre vam grajska vrata.
Sam vratar je v trdnem gradu,
In stopivši skozi vrata ,
Gospodarji boste grada.«

Rekel mu na to je vodeč:
»Po nasvetu bodi tvojem,
Bomo se po njem ravnali.

Ali pazi, da resnico
Govoril si, da ne varaš,

Ker ob tvojo gre ti glavo,

Če besede tvoje niso

V skladu z dejstvi. Če pa najdem
Kakor praviš vse, osoda

Mila bo ti, šteli bomo
Svete tvoje ti v zaslugo.«

S kraja hitro so prinesli
Sila dosti vej pa širom
Rastrosili jih krog odra,

Ki ga vitez je postavil,

Vzdignili so trupla z muze,
Nesli jih na kraj votline
Ter jih v vrsto položili.

Bojne slekli jim oprave.

Te oprave, prav otrte,

Svojim mladcem so nadeli,
Pretvorili jih v krdelo
Vitezovih vernih hlapcev,
Dverniku prav dobro znano

V gradu, ki bo mislil, da se
Vitez vrača s četo svojo.

Zbral je mladi četovodec
Najkrepkejše si sodruge,

Da v potrebi bi uspešno
Zoper skrite se sovrage
Bojevali. Pred odhodom
Poslovil se je prisrčno

Od ljubimke, od nje mamke
In od otea, vzormožaka.

Naj deželo osvobodil
Gnezda kletih bi sovragov,
Ki prinesli so premnogo
Nam nesreče že, nemira,

Naj bi srečno se povrnil,

Vsi so srčno mu voščili.

V nadi stopal je mladenec,
Da brez boja, brez ovire
Grad ponosni v last dobode.

Topolovci so nasekli
Vej, zložili so nosila,

Da bi nesli pokopavat
Vitezovo truplo, kakor
Spravni oče je zahteval,

V Koborid na mirovišče.

S to potjo pa ihteli tildi
Po potrebi so pomoči
Četovodcu, ki pred njimi

S četo šel je grad osvajat.

Nepokojnost otca, mater
In njih hčerko je objela

V skrbi če ni morda sluga
Lažnim slovom prevarivši,

V zanke vragom jih izročil,
Če povrat li srečen bode.

Šest sodrugov pa je jamo
Izkopalo za ostale
Vitezove mrtve sluge
Kraj votline, prejšnji dan še
Napolnjeno s hladno vodo.

Vodil delo stric je Trinko
Pa položil hlapcev trupla

V hladni grob je ob votlini
Ki so živi jo izdolbli.

In kopači veledušni
Vsi molili so za duše,

Naj odpusti Bog jim grehe.

XXIV.

Četovodec in sodrugi,

Ki so nesli težko truplo
Vitezovo dol po strmi,
Polzli stezi na grobišče,
Mučno k cesti so hodili.
Ujetnik je, kakor mu je
Velel pazni četovodec,

Da bi v goščo jim ne utekel,
Stopal sredi male čete,

Pa opravo bojno nosil
Težko. Blizu glavne ceste
Naj počine trop, je velel
Četovodec, da nadene
Svitlo bojno si opravo.
Ujetnik mu je pomagal,

Da se va-njo je oblekel.
Stala mu je, kakor, da bi
Zanj napravil bil jo mojster.

Na povelje četovodca
Ujetnik je z lesa moral
Klicem zvati slugo, ki je
Pasel konja. Vpil je na vse
Orlo torej: »Miha. slišiš,

Hej! Osedlaj konja ter ga
Sem k stezici brž privedi.

Pa požuri se, ne bodi
Len. Saj Šarec se je pasel
Že do sita, kar od davi,

Ti si pasel pa lenobo

Že odveč v tem konjepasnem
Poslu. Hej! — No, odgovori.
Vitez gre, ne bode čakal.«

»Kaj mi vpiješ, nisem gluh, ti
Sraka, ti. -- Kaj? Zamašile
Niso ust ti v jezerini
Vodne vile, potegnivši
Na jezersko dno te hladno,

Da molčati se navadil
Bi od rib, ti čuk, ti sraka
Srakasta? Ti dadem jaz že
Na-me vpiti.«

Vpil je Miha
Pa nakladal uzdo konju
Ino sedlo ter privedel
Do stezice ga.

Spoznali

Čelovodec so in drugi,

Da ujetnik je govoril jim'

Le resnico. In ko Miha
Konja k stezi je privedel.

Stopil je na cesto vitez
Novi. Klanjal se je Miha
Gospodarju po opravi.

Držal konja. Del je vitez ,

Ta dozdevni levo nogo
V stremen pa ob enem zgrabili
Levi lok na sedlu z levo
Poko, desni z desno, naglo

123

Vspel na konja se je v sedlo,

Pa namignil je tovaršem,

Da zvežd naj brzo slugo
Miho, ki ni slutil, kaj ga
Čaka. Miha bil je zvezan
Na povelje v istem hipu.
lega pojmil ni napada;

Menil je, da vse je šala,

Pa debelo gledal četo.

A tovariš v vitezovi
Prejšnji službi nepošteni
Dvignil glas je sredi čete:

»Ti si sraka, čuk še veči,

Da ne znadeš več obrazov
Tuje čete pod čelado,

Da ne vidiš na nosilih
Gospodarja trupla, ki je
Od razbojev že pretrudno.
Kmalu shrani je grobišče.

Čuk neumni! Na visoki
Drog obešen, boš glasove
Kakor sraka v zrak zaganjal.
Pa z nogama svet pozdravljal.«

Po besedah teh je Miha
Kar obmolknil; on je čutil,

Da v sovragov je oblasti.

Na sramoto ga ujeti
Pa sodrug je stavil, ker je
Menil, da se s tem prikupi
Čelovodcu ino četi.

Četniki so vsi molčali.

Na povelje četovodca
Deli Miho so v železje
Ter ga kakor snop ob stezi
Vrgli v goščo. Da ne zbegne,
Dali dva so mu čuvaja.

Četovodec šel je s četo,

Z ujetnikom proti gradu,
Koborid na stran pustivši.

Na ovinek so dospeli,

Ki veliko cesto veže
S stezo, ktera gor do grada
Vodi.

V istem času pa je
Trinko naglo po pogrebu
Vitezovih mrtvih hlapcev
Šel po strmi, tesni stezi
Na veliko belo cesto.
Zagledavši Miho v sponah,
Naročil je straži pazbo
Strogo, da ne zbegne ptiček.
Šel je skozi Koboriško
Selo s četo ter je pravil
Vsem, ki jih je potom srečal,
Da med Kolkom, Matajurjem
Jezerine ni več, da je
Vitez mrtev, da je deva,

Hči grajščaka na otoku,

S kamnom glavo mu razbila,
Da so vendar enkrat prosti
Tlake, straha in nasilstva,

Ki so ga od vitezovih
Slug trpeli dan za dnevom.

Družili so dobre volje
Koboriški se možje h tej
Četi, ki je naglo spela
Proti gradu ter so vzeli
Za ordje, kar bilo je
V hipu jim pri rokah: droge
In sekire, težke bate
In cempine, in kladiva,

Sloke srpe, ostre kose

124

Pa so šli za zmagovalno
Četo. Čakal jo je mladec
Na ovinku, ki ga dela
Steza h gradu. Tam pustil je
Četo ino Koboridce,
Pridruživše se v razrušbo
Grada. Jahal je pred malo
Četo le do strme steze,

Ki do grajskih vrat gor vodi.
Ustavivši tamkaj konja,

Stopil ž njega je, ga vodil
Do gradišča vrat za uzdo.
Ujetnik za njim je stopal.
Četnik pa za tem je hodil,

V rokah držal je bodalo.

Ž njim bi hitro ga prebodel.
Če poskusil bi zavratno
Zlobnim klicem jih izdati .

A je klical pridvrnika,

Da otvori grad gospodu
Ino četi zmagovavni,

Ki v gradišče hoče vniti.

Čuvši dvernik to, pogledal
Skozi okno je nad vrati
In hitel je, vitezu se
Poklonivši jih odpirat.

Čudil se je, da imade
Druge hlapce mu neznane.

Ko sodrugi vsi so vnišli

V grad, je vitez novi dvignil
Urno krilec nad čelado

In obrazom ter pokazal

V pravi svoji se podobi.

Hudo vstrašil se je dvernik.

Ni limeti mogel, kakim
Potom ta je tuji človek

Dobro znano mu opravo
To dobil. To vso gonetko
Ujetnik mu je razrešil,

Rekši, da je vitez padel

V boju, da so padli sluge
Vsi pred gradom na otoku

V jezerini gor pod Kolkom

V borbi, da je vitez s hlapci,
Razen njega in sodruga,

Ki je v sponah, že pod zemljo.

»Gospodarji mi smo v gradu«
Četovodec je dostavil.

»Dokaj časa si vrataril

V tolovajskem gradu tem-le.
Vse pokaži urno shrambe.

Kar je tvoje, kar zaslužil

V tem si gradu, s sabo vzemi
Pa odnesi, kamor hočeš.«

A množina čakala je
Zunaj grada še, ker preko
Konja ni pač mogla lahko
Priti skozi tesna vrata

V grad. A konja mož je četnik
Držal zunaj vrat pred gradom.
Četovodca s spremstvom peljal
Brž v dvorišče je vratar pa
Kazal izbe mu pritlične,

V njih so hlapci stanovali
Konjsko stajo še v ozadji
In brlog, ki bil je ječa
Za kaznjence, za ujetnike.

Po stopnicah kamenitih
Stopal je na gornje pode.

Tu bile so lepe izbe
Le za rabo gospodarja,

Druge izbe so nad temi

125 -

Pa bile za druge goste.

Zid mogočen hlad je dajal

V vročem letu, brani! mraza
Stan je v zimi. Na dvorišče
Kazala so mala okna,

ln na zunaj skoz debeli
Zid predrti dol na cesto
Tn pod njo na bistro Sočo.
Okence pa je nad vrati

V zidu vdrto, tesen gled ti
Na stezico dopuščalo.

Ni pozabil mojster, ki je
Zidal grad, na strmi strehi
Lin odpreti, ki vodile
Zrak čistilen so v podstrešje.

Plen pri plenu je počival
Tukaj spravljen. Stopil mladec
Spet v prostore je pritlične
In ukazal, da mu konja
Privedo na dvor, da bode
Koboiidcem pot svobodna

V grad. Stopivšim v grada vežo,
Pa je rekel te besede:

»Svoje v gradu vse vzemite,

V svoje dome le znesite,

A pustite tuje v miru
Dvernik točno nam razloži,

Kar je plen, kar vitezovo.«

Koboridei vsi so svoje
S sabo nesli. Dvernik vestno,
Kar je grajsko, kar je tuje,

Vse je jasno bil razložil.

Plen iz grada so odnesli
In v župnišče Koboriško
Vse prenesli, da dobode
Po razglasu slednji, kar mu
Tiče. Slekši četovodec
Vitezovo si opravo,

In po svoje se oblekši,

Konja dal je brž odvesti
Iz dvorišča dol po stezi
In ukazal čvrsti četi,

Da naj hitro grad ostavi,

Naj razlože na dvorišči
In v pritličnih grada izbah
Razne kope suheljadi. —
Kar veleno, to storjeno.

Po ukazu so zažgali
Te grmade. Plapolali
K nebu strašni so plameni,
Orad lizoči v vsem obsegu
Na veselje Koboridcev
In sodrugov četovodca.

Ti so delo zruševalno
Prepustili plamom ognja.
Dež, nevihte, srež in solnce'
Dokončali so razrušbo.

Na svobodo so vratarja
In sodruga mu spustili,

Naj si pravim potem išče
Vsak zaslužka. Darovali
Njemu konja so po vrhu,

Da bo nosil nju imetek.

XXV.

Šla je četa s Koboridci
V Koboriško selo. Tamkaj
Pogostili so jo dobro
Pred odhodom. Vsa ostati
Morala je v selu in se
Odpočiti. Mladi vodeč
Pa odšel je brzo v goro,

Da ne bode mu ljubljenka,
Oteč njen in mati njena
Radi njega v skrbi.

Spazil

Pa Golob je bil iz staje
Svoje dim in plamen grozni,
Ki objemal tolovajski
Vitezov je grad. Spoznal je,
Da je srečno četovodec
Orad, zavzemši ga, zapalil.

Ko prišel je mladi vodeč
Do stezice nad veliko
Cesto, kjer so varovali
Drugi fantje tolovaja,

Ki je tamkaj konja pasel
Ino čakal gospodarja,

Rekel svojim je junakom,

Da brez druge naj ga kazni
Izpuste, pa da naj ide,

Kamor hoče. On podvizal
Pa s čuvaji je po strmem
Bregu k svoji verenici.

Srečkovi med tem so sluge
Nametali most do grada
Od votline kraja, ki jo
Prej polnila vso je voda
Jezerine, in odnesli
Čolne h kraju. Dol od grada
Pa do mosta iz dilj so čolnov,
Nepotrebnih zdaj na suhem,
Naredili brž stopnice.

Po stopnicah in po mostu
Slednji stopal je brezskrbno
Nad potokom preko blata
Z grada in na grad.

Zavohal

Šarko mladca je od daleč,

Čim dospel je bil iz lesa
Na višino. Ta spustil se
Po stopnicah in po mostu
II gospodarju in veselo
Skakal, se je po njem spenjal,
Pa pred njim do grada tekel.
Oziraje vanj se vedno
In mahljaje z repom lajal.

Šla je gledat zaročnica
Brzo k vratom, kaj da Šarka
Na izredno lajo sili.

Za potokom koncem mosta
Ljubovnika zagledavši,

Vsa je kakor mak zardela

127

Ter veselo koncem grede
Čakala na njega. Kedar
Stopil pa je gor na tnalo,

Združil ustno si je ž njeno.

Po pozdravu mati, oteč
Četovodca sta pozvala
In njegove bojne druge
Na počinek, okrepčanje.

Vsak odzval se je vabilu.

Med jedjo in dobro kapljo
Tega dneva so dogodke
Pozno v noč jim prav na drobno
Pravili, — »Prav ste storili,

Da ste sluge oprostili
Vitezove vse po zmagi.

Naj jih sodi Bog, mi nismo
Njih sodniki, če so krivi.

'Bog, ki plača prej ali slej že
Vsem dolžnikom«, jim je rekel
Srečko, kedar so končali.

Zadovoljno šli so kasno
Spavat, a le proti jutru
Trudne ude jim objel je
Krepčevavni, sladki spanec.

Ko so drugo jutro pozno
Vstali, druge bojne čete
S Koborida so dospele.

Čudno pa se vsem je zdelo,

Da so sluge naredili

Most do grada, v grad pa stopaje.

Blato se je že sušilo.

Pihal namreč je od Krna
Hladen veter in obetal
Stalno lepo vreme. Rekel
Mladec torej je sodrugom:
»Neizmerno ste mi uslugo

Že storili, vendar pa vas
Prosim še za drugo«.

»Kar nam

Možno, radi storimo« so
Odvrnili vsi soglasno.

Na prijazni ta odgovor
Za ljubljenko ljubeznico
Skrbni mladec je opazil:
»Mlako strašno vidite in
Baro tu krog grada, da ni
Možno priti tja na južne
Kraje bivše jezerine
V tej kotlini. Veter sicer
Bo sušil to mlako, ali
Prepočasno bo sušenje
In čiščenje te mlakuže.

Prosim torej, da bi slugam
Našim hteli dopomoči,

Da si pot do južnih krajev
Te kotline naredimo.

S pripomočjo vašo vse to
Lahko v kratkem izvršimo.«

Vsi so brzo šli na delo.

Do stezice, ki od kota
Jezerine tja na Brezo
Vodi, kmalu pot utrta,

Za mladenca je odprta
Na očetov dom in majkin.

Po končanem trdem delu
Pogostili so jih v gradu,
Srčno davši jim zahvalo
Za pomago in za delo.

Zadovoljen stric je Trinko
Proti domu šel s sodrugi.

Poslovivši se od ljube
Svoje deve in od njenih

128

Dragih staršev, naš mladenec
Mahnil jo je po stezici,

Njemu znani, gor na Brezo.

Šli za njim so Topolovci
In selčanski vsi sodrugi.

Srčno hvalo vsem je rekel,

Ko prišel je čas ločitve.

Skakal zdaj pred njim, za njim zdaj
Pes je Šarko. Približavši
Domu se, se je spustil kar
V dir ter otcu, majki z lajo
Dal na znanje, da se vrača
Sin. Vesela sta stopila
Ven iz hišnih vrat, a Šarko
Zagledavši ju, obrnil
Spet se proti gospodarju
Mlademu ter je zalajal.

Spremil ga do vrat. Ko mladec
Prikorakal je do doma.

Mati, oče sta z veseljem
Izvenrednim ga sprejela,

Češ, da smrti neizbežni,

Kruti, takrat všel je srečno.
Pravil njima je, da vragi,
Jezerino izsušivši,

Pred gradišče so prodrli,

Da ljubimka njega hrabro
Vitezu je glavo strla,

Da so njega pomočniki

V pravem času vsi dospeli,

Da je Šarko vitezove
Hlapce jezno klavsal, dušil

V blatu prejšnje jezerine, —
Pri besedah teh z dlanjo je
Gladil krepko glavo Sarku

V znak priznanja vslug*njegovih.
Da je gradeč tolovajev,
Zapalivši ga, ražrušil.

Pripovedko to njegovo
Vsak je srčno rad poslušal,

Vsi Bogu so hvalo dali,

Da dežela je svobodna,

Da za vedno je razdrto
Gnezdo groznih tolovajev.

XXVI.

Da kvišku h gospodu
Dušo povzdiga
Ponosni zemljan,

Da duh se mu dviga
Nad svet mu poznan,

Ta dar le človeškemu rodu
Izključno je dan.

On ljubi modrosti
Svit in veselje,

On sam jej je vdan.

Ta njega le pelje
Na svet še neznan,

Le on ga po uma bistrosti
Doseči je zvan.

On ceni lepote
Svetnega stvora
In vseh umetnin.

Vse, ki jih od zora
V noč siplje z višin
Bog mili, velike dobrote
Spoznava edin.

Kaj dobro je znade,

Ve, kar ni zgodno,
Pozemski trpin.

On voljo svobodno
Imade edin,

On voli in slabe navade
In pota vrlin.

J 30

Da slavo vzvišuje,

Hvalo prepeva
Vladarju svetov,

Dolžnost mu veleva.

Brez luči z višin
Pa v temi zemljan le potuje,
Ne pojmi darov.

Zopet zima je dospela,

Čas primerni, da se seče
Trden les za trdne stavbe,

In da laže se po snegu
Spravi z gore dol v nižavo.

Zval je torej Srečko sluge.
Šel je koncem listopada
Ž njimi, ko je bil zapadel
Sneg krajino vso, na bivše
Jezerine južne kraje.

Na prisolnčnih gor obronkih
Razne smreke je posekal
Ter jih spravil dol do mlina
Skrbno spravil tam pod streho
Na sušenje za zidanje.

Za zidove je kamenje
Dal izriti ter na vlakah
Spravil je na vrh očiščen.
Opekarno je sezidal
Pred Goloba sluge stajo.

Raznih drv je, ilovine
Nagomilil cele tase.*)

Delom tem je tekla zima.

Ko pomlad je zelenela

*) Kupe.

Gaje, grive in livade,
Odposlal je Srečko Šturma
Dol v Čedad po novo žago
Ter mu ukazal, da jo stavi
Blizu mlina, da bo smrečja
Debla v močne deske žagal.
Japno žgal je pod gomilo
In gasil je v bližnji grapi.

Ko bilo je vse pri rokah,
Kar je treba za grajenje,

Iz Čedada je poklical
Dobro znane mu zidarje,

Da postave mu poslopje
Po načrtu, ki on sam ga
Za potrebe je domače
Izgotovil. In tesarje
Zval je mojstre.

Rožnik ni bil
Minul še, ko so začeli
Delati in prve dni že
Kimovca, loge prej no plohe
Polje, loge so in šume
Premočile, pa je stala
Nova hiša na zelenem,

Lepem bregu. Naredili
Spretni mojstri so v pritličja

131

Sredi vežo, kuhinjo pa
Stavili na desno roko,

Zadej izbo, in na levo
Shrambo, širno klet pod zemljo.
V prvem stropu šest so lepih
Izeb svetlih naredili.

A podstrešje je bilo mu
Zračno, širno; staje pa je
Od gospoduje ločil hiše
In postavil na posebnem
Kraju v lepem tratnem dolu
Prek poljane, ki bila je
Nekdaj vsa pod hladno vodo.

Na tem delu zvesti sluge
Vsi marljivo so pomogli,

Da je bilo v pravem času
Pred deževjem dokončano.

Ko je bila v lepem redu
Hiša, zval je Srečko sluge,
Mojstre laške in mladenca,

Ki imel je zet mu biti,

Pa njegove stariše in
Strica Trinka v goste ino
Topolovca lovca, naj se
Veseli, da je končana
Stavba srečno, da se
Nova, trdna lepa hiša
Dviga mu na zračnem, solnčnem
Bregu. Pridna gospodinja
In nje brhka hčerka in vse
Dekle mlade so skrbele,

Da so goste pogostile
Dobro.

Ko so se najedli
In napili, radovali
Srčno, vstal je izza mize

Stola Srečko pa je rekel:

»Zvesti sluge so pomogli,

Da napad se ni posrečil
Tolovaju, ki počivaj
Mirno v grobu, na gradišče.

No, pomogli so na novi
Stavbi tudi; vendar prosim,

Da store mi k letu drugo
Še poslužbo. Za dobrote
Neštevilne, ki doslej mi
Večni jih je Bog naklonil
Milostivo, moram biti
Njemu z dušo vso hvaležen.

Hočem torej tam na bližnjem
Hribu cerkev drugo leto
Staviti, ki naj patron jej
Bo apostolj sveti Jakob.

Zval tako se moj je oče —
Njemu naj spomin ohrani
Cerkvica. — Naj cerkev bode
Mala, ali čedna. Na tem
Delu boste mi k pomoči
'T'udi, kakor na tej stavbi,
Hvala Bogu, dovršeni
Srečno. Ta pa bodi prazna
Do jeseni druge, da bo
Suha, zdravju pač prikladna.

Ko bo cerkev dovršena
Skazati pa hočem drugo
Vam zahvalo za usluge
Vse velike. — Željo hočem
Izpolniti vzor — mladencu.

Ki prišel o pravem času
Na pomoč je s četo svojo
Hčerki, ko je v brambi stala
Kaj junaško proti vragom.

132

Oteč ino mati mladca,

Ki storila sta veselje

Nam z obiskom svojim častnim

Iri ogledom nove hiše,

Pač ne bosta proti temu,

Upam, da ob letu zakon
Sklene se med njim in Vido

V cerkvi tu, da bomo svatbe

V novi hiši tej imeli.

Odobrila sta mu govor

Oteč ino mati mladca,

Pritrdili so mu sluge
Ter mu radi obečali,

Da mu bodo na pomoči
Pridno na tem delu novem.

Zadovoljno je poslušal
Ta odgovor stari Srečko.

Mlada Vida in mladenec
Radovala sta se, da se
Bliža čas že častne zveze.

Spet povzel je stari Srečko
Slovo svoje ter pokornim,
Zvestim slugam je govoril:

»Vam pa hočem stalne dare
Podeliti, ko bo cerkev
Stala, ko bo svatba mladih

V novi hiši se vršila.

A naj bode skrit do leta
Moj namen, ki ga izvedem
Slugam zvestim vam na blagor.«

Ta obet je vshitil sluge.

Vedeli so namreč dobro,

Da gospod je mož beseda,

Ki stori, kar je obljubil.

Mladca oteč pa je rekel:
»Blagoslovi Bog naj novo

Hišo to, naj pozna leta
Gospodar in gospodinja
Doživita v njej, pa naj bi
Veselila se nad vnukih
Svojih. Vam se zahvaljujem
Za veselje tega dneva
In za srčno gostoljubnost,
Ktero plati Bog obilno.
Pritrdila tem besedam
Gospodinja je njegova.

Trinko, stari stric, je tudi
Bil vesel in sprožil šalo
Marsiktero, da objemal
Srčen smeh je družbo gostno.
Radi suknje izgubljene
Dražili so ga ter v šali
Prašali ga, če jo našel
V vitezovem je gradišču.

»Daši svoje nisem našel,

Pa izbral sem boljšo; kazen
Smrti njega je zadela,

Ki je vzel mi lepo suknjo,

Daši nisem mu privoščil
Take kazni.«

Pred večerom
Poslovivši se presrčno,

Ljubi gostje so razšli se,

A v spominu jim ostala
Dolgo še je gostba v hiši
Novi.

Stari Srečko kmalu
Nagrmadil je za stavbo
Cerkve male, a primerne.

Mali srenji, vse gradivo.

Delo mu je dobro teklo.

Les imel je v temnih gozdih,

133

Spravljal ga je dol na žago
Pri domačem mlinu. S sela
Briškega je kamnoseke,

Iz Čedada pa tesarje
Na ta dela vsa poklical.
Klesali so kamnoseki,

In tesali so tesarji
Od jeseni tja do trde
Zime. V Vidmu je naročil
Lep Aitar za cerkev novo,
Lepo sliko jej patrona.

Vse pribavil je umetnik
Zivopisec in je kupil

Vso opravo še potrebno
Za obrede v novi cerkvi .
Krstni kamen pa, na kterem
Vnuke bodo vse krstili,
Najspretnejši je izsklesal
Briški mojster tja do zime.

V zimi slabi je pregledal
Temelj grada, dal podpreti
Z zidom novim, kjer bilo je
Silno treba podzidanja,

Da ne bode v skrbi, da se
Ne razruši grad že sivi,

Da jih v grobljah ne pokoplje.

XXVII.

Od kod pa prihajaš
Ljubezen mogočna,

Ki zbiraš in spajaš
Vsa ljudstva v enoto,

V človeštva jih, močna,

Zvezuješ celoto,

Vsak narod navajaš
Do zlate svobode,

Da članek celote dostojen ž njo bode?

Družine ti-vstvarjaš,

Z nezlomno vsesilo
Med mladcem, mladenko
Rahlobno in tenko
Zapletaš vezilo,

Srečo obema podarjaš.

Ti, ki nikdar ne umiraš,
Od kod pa izviraš?

Ti večne si iskra ljubezni,

Ki veže mogočne svetove

V soglasno, prečudno enoto,

V lepo jih spaja celoto,

V reda jih sklepa okove

Ter v skladno služitev jih stavi.

Da človek ni vnet
Nebeške te iskre,
Kaj bil bi ta svet?

Prazen dobrote,
Prazen lepote,

Grdo torišče
Sebičnega dela,
Temno grobišče
Brez vrela
Veselja,

Suha puščava
Brez vode hladilne,
Živenje delilne,

Mrtva dobrava
Brez krasa zelenja,
Brez ptičev čvrlenja.

Ti sila mogočna
Nebeške žarkobe,

Ti vsikdar boš močna,

Ne stro te trohnobe.

Ne zgineš,

Ne mineš,

Dokledar svet v svojem bo tiru
Nosila boš srečo, dobrosti
Človeštvu, nebeške radosti,

Boš branila tuge ga vsake,
Pospešiš mu trudne korake
K neusušnemu, večnemu viru
Vsevidne, neskončne ljubavi.

Naj človek na veke te slavi!

136

Bližal z nova se je lepi
Cas spomladi, ki radosti

V srcih vzbuja. Dole, hribe
Plašč zeleni je pokrival,

Ko dospeli vsi so sluge

K Srečku, da mu pomočniki
Ob selitvi bodo v novo
Hišo z grada, ki otok je
Dičil sredi jezerine.

Srečko bil se je prepričal,

Da so stene v novi hiši
Vse že suhe; saj odpiral
Okna vsak je dan po zimi,

Ko so mili solnčni žarki
Sipali se v njo prijazno
Pa se ž njimi suhi veter,
Pihljajoči s Krna, družil

V presušilnem stene delu.
Solnčni žarki, suhi vetri
Posušili so še polje

Med goloba staje ino
Novo hišo se širečo.

Površina te kotline

V plašč zeleni bujne trave
Kmalu se je vsa zavila.

Lahko sluge so prenesli
Vse pohištvo v novo hišo
Postavljaje je na mesta,

V to prikladna, kos za kosom
Po naredbah gospodinje

Ino njene hčerke Vide.

Med tem delom na ognjišči
Novem ogenj je zašvigal .
Vžgala ga je hitra Vida,
Priskrbela trudnim slugam
Prepotrebno okrepčilo.

Ko je bilo dokončano
Preselitve mudno delo,

Zbral je v izbi lepi
Oče Srečko pridne sluge
Ter je ž njimi, se spomnivši
Njega, ki pač vse podelja,

Kar uživa človek, sel za mizo
Ter veselo po jedilih
Segal, ki jih brhka Vida
Vkušno vsa je priredila,

Da so šla jim v slast. Marljiva
Gospodinja je prisedla
Z Vido ter se veselila
Z radostljivo vso družino.

Po obedu dovršenem
Rekel Srečko je Golobu
Slugi: »Pojdi po zidarje,

K' so hišo zidali, ti
Zidali še cerkev bodo.

Ko končana bode stavba,
Pojdem prosit v Staro mesto,
Da duhovstvo stolno pošlje
Župnika nam iz Šempetra
Ob Nediži blagoslavljat
Novo cerkev, ki bo stala
Tam na bližnjem lepem hribu.
Potoval bo z mano Šturem,
Ker prestar sem, da bi hodil
Sam v še precej daljno mesto.«

Šel Golob je po zidarje
Ter pripeljal jih že drugi
Dan. Lotili so se brzo
Stavbe. Sluge gospodarja
Na tem delu niso križem
Rok držali; hitro pač je
Stavba rastla. Predno mesec

137

Drugič je svoj rog pokazal,
Cerkev stala je gotova.

Šel vesel je oče Srečko

V Staro mesto zbor duhovnih
Prosit, da naj župnika mu

Iz Šempetra pošlje, cerkev
Blagoslavljat novo. Šel je
Na povratku tega prosit,

Naj za Vido ino Cvetka
Vse oklice tri obavi,

Da bo mogel brez ovire

V novi cerkvi kar po prvi
Sveti maši darovani

V sveti zakon deti hčerko
Ino Cvetka, ki za zeta
Pride v hišo. Dal mu pismo
Od cerkvene je oblasti,

Kterim bil je pooblaščen,

Da to cerkev blagoslovi. —
Ustanovil je z duhovnom
Dan in uro za slovesnost
Ter se vrnil zadovoljen

Na svoj dom, kder hčer in mater
Skrb za njega je morila,

Da li potom ni mu morda
Zla ničesa se zgodilo,

Da li Šturem, ga spremljaje,
Nanj ni skrbno pazil.

Vnidši

V hišo svojo je odredil,

Da naj cerkev se okrasi
Smrečjem, naj pod slavolokom
Pojde župnik v novo hišo

Ino v novo cerkev, naj se
Hiša čisto vsa olepša
Od pritličja do podstrešja,

Da se slednji gost bo divil
Nje krasoti, nje čistoči.

Ko prišel je ženin, mu je
Srečko rekel, da se cerkev
Drugi dan po mali maši
Blagoslovi ter da isti
Dan poroka njiju bode.

»To je župnik sam odredil,
Skrbi torej, da imel boš
Za poroko vse potrebne
Spise v rokah pa naprosi
Starše, brata in vse znance,

Ki so hrabro nam pomogli,
Da odbit je tolovaj bil,

Na veselo dvojno slavnost,
Naj se bodo radovali
Oni z nami, mi pa ž njimi.«

Radovanjem je poslušal
Ženin Cvetko preprijetne
Te besede pa odvrnil:

»Spise vse je že pripravil
Oče moj, in v redu bode
Vse, kar treba, da hvaležno
Sprejem srečo iz dobrotnih
Vaših rok za vse živenje
Odločilno. Hvalo srčno
Vam izrekam ter vas prosim,
Dovolite, da povabim
Dvajset ljubih mi sodrugov
Ino strica Trinka pa še
Topolovca lovca v svate.

»Stori, kakor ti je drago.«
Rekel mu je oteč Srečko
Pa naznanil tudi slugam
Dan, na kterem blagoslov se
Dade sveti novi cerkvi

138

In poroka bode častna
Vide ljube z vrlim Cvetkom.

Cvetko se je brž domenil
Z Vido ino njeno majko
Radovoljno o bližnjih svatih
Ter domov je šel veselo
Pravil ljubim svojim staršem,
Kar je oteč Srečko rekel,

In naprosil nju in brata,

Da na pir bi ga sprovedli,

Pir veseli, srečonosni.

Druge ljube je naprosil,

Naj store mu te radosti,

Da dospejo kakor svatje
Na veselje ženitvanjsko
V novo hišo tasta Srečka,

Ki jih željno pričakuje.

Vsi so radi se odzvali,

Vsak hotel bi priča biti
Te njegove sreče nove,

Vsak je htel se veseliti
Ž njim in z novo mu družino.

Strica Trinka in soseda
Marka pa je sprosil, da bi
Htela njemu druga biti
Na poroki pa na knjigi,

Ki jo vodi o porokah
Župnik, priči stalne sreče.

Rada sta mu Marko, Trinko
Obečala to poslužbo.

Stopal Cvetko je vzradoščen
K otcu svoje verenice
Pa je njemu in novici
Ino njeni majki pravil,

Da sta sosed Marko, striček
Trinko rada obečala,

Da za priči bosta v cerkvi
Na poroki in na knjigi,

Da sodrugi vsi dospejo
Kakor svatje na veselje.
Zadovoljno je poslušal
Oteč Srečko te besede
In odredil brez zamude
Vse potrebno je za svate.

s -~cr

XXVIII.

Dan pred svatbo je naročil
Srečko Šturmu in Golobu,

Da naj gresta z Belcem čilim
Do Šempetra ob Nediži,

Da zajaše župnik Belca
Gor na Livek. — Zval tako je
Naselbino novo Srečko,

Ker votlina jezerinska
Vsa bila je livku slična,

Ki od tod je lil vodovje
Na polnočno stran in južno.

Naj prispejo pomočniki
Z njim na sveta opravila
In družici, ki je Vida
Naprosila ju pismeno.

7  njo ste v šolo vkup hodile,
Boste torej tudi one
Priči svatbe součenke.

Srčno rade ste družici
Povabilu se odzvale.

Dan pred svatbo pozno v mraku
Sivi župnik s pomočniki,

Dve družici in z Golobom
Zvesti Šturem so prispeli
Na visoki Livek. Župnik
Bil se precej je zakasnil.

Čakali so nanj v Šempetru,

Da končal je svet opravek.

Isti dan je namreč spremljal

Na počitek vekovečni
Samotarja, ki je Zader
S križaniki bil napadel,

A potem pa v vilenici
Nepretržno prernišljaval,

Da na svetu nima človek
Doma, nima sreče prave,

Da mu dom je pravi onstran
Solnca, da le tam zasije
Prava sreča mu za vedno.

Vsi v družini so sprejeli
Župnika in spremljevavce
Srčno. Srečko po večerji
Vljudno je po redu trudne
Župnika in pomočnike
Spat odvedel, a na zadnje
Spremila je na počitek
Dve družici Vida ter ju
Barala pač po vsem, kar ste
Doživele od razstanka.

One dve pa sta zvedavo
Prašale jo o mladoženji,

O družini vsej njegovi,

In kako sta se spoznala.

Ženih z otcem, majko, bratom,
Z Markom, Trinkomins sodrugi
Šel je z doma še pred zoro
Dne poroke zaželjene,

Da prišel bi še za hlada

140

Pravočasno v novo hišo
Tastovo na hribu. Srčen
Bil pozdrav je mater, otcev,
Ljubeznive verenice
Ino Cvetka, vseh žarečih
Od veselja. Trinko, Marko,

Drugi svatje sem dospeli,

Po pozdravih srčnih mizo
Obložili so z darovi,

Ki v spomin na srečne svatbe
Dan naj bodo. Vsem darilcem
Mlada rekla je novica
Srčno hvalo. Župnik pa se
S pomočniki je pripravljal
Proti cerkvi; vse je vabil,

Da za njim bi šli do cerkve,

Čim nadene si obleko
D redovno; da obredje
Blagoslova cerkve dolgo
Traja, da se s peto mašo
Vse zvrši in da poroka
Bo po maši, je opomnil.

Pred odhodom v cerkev zval je
Oteč Srečko svojo ženo,

Vido s Cvetkom, otca mater
Cvetka v stransko izbo svojo,

Pa je Vidi to besedil:

»Dosihdob si, bivši naša,

Z nami mirno zmer živela,

Kedar vrneš se iz cerkve,

Začne novo ti živenje.

Moževa boš bolj no naša,

Z njim delila boš veselje,

Ali tudi razne tuge.

Ni živenja brez nadloge.
Samosvoja več ne bodeš,

Kakor v naju skrbnem varstvu,
Brez skrbi ne boš živela

V vsem živenji več nikoli.

Ker oči se moje, majke

V kratkem času že zaprejo

V večno spanje, bi bilo mi
Pač pri srcu hudo zdaj, ko
Dam možu te v varstvo, da bi
Ne spoznal bil, da je vzgojen

V strahu božjem. Zlatim srcem
Tebe ljubi on iskreno.

Dobri Bog naj vama dade
Svete svoje blagoslove,

Kakor rada jih deliva
Jaz in mati v tem trenutku,
Odločilnem za živenje.«

Vlile solze so se majki,

Dala hčerki je poljubec
Srčen; vlile so se solze
Tudi Vidi pa je otca

V roke, v lice celovala.

Ganjen bil je dobri ženin

Po besedah, ki jih zdaj je
Slišal, pa je tem pristavil:

»Oče ino majka ljube
Vide moje! Dokič bodem
Dihal, bom za hčerko vašo,

Ki mi danes bode žena,

Bolj skrbel, no za zenice
Svoje.«

»Čisto nič ne dvomim,«
Rekla mati je njegova,

»Da kar praviš, tudi izpolniš,
Saj ti bode brhka Vida
Dobrosrčna mila žena.

Nje očesi ste prozorni

141

Rahločutne duše okni.
Osrečivna le miloba,

Kakor vidim, ž nju se siplje,
Bog naj torej blagoslove
Vselej lije nad obema!«

To izrekši svoji snahi
Srčen dala je poljubec.

Te besede svoje žene
Njezin mož je rad zahvalil.

V cerkev šli so svečeniki,
Mladi, stari vsi po vrsti

V lepem redu, ki določil
Starejšina ga je Trinko,

Par za parom, drug z novico,
ž^enih z mlado tovaršico,
Drugi zopet drug z družico
In za njimi v črnih plaščih
Dičnih svatov lepa rajda.

V tem je dekla najstarejša
Spretno, hiši v čast, priprave
Za kosilo dobro vedla.
Matere ni hišne trla

Skrb nobena, da obed se
Pravočasno ne pripravi
Za predrage razne goste.

Ko je Cvetko peljal ženo
Po obredih dovršenih,

Po končani sveti maši
In poroki sam iz cerkve,

Ste žareli lici njemu
In nevesti sreče mlade.

Čim dospela vsa je družba

V novo hišo, paru mladih
Vsak izrekel je čestitke,
Srčnočutne. Skrbna mati
Pa je brzo po prihodu

V hišo stope obrnila

V kuhinjo, že vso dišečo
Kaj prijetno po pečenkah,

In ozrši se v izbano,

Če za jelo svatbeno je
Vse že v redu, zaprosila
Starejšino, strica Trinka,

Naj razredi razne goste
Po starosti, dostojanstvu
Za obilno, dolgo mizo.

Rad storil je, rad to uslugo
Gospodinji starejšina.

Ko so svatje pokrotili
Že nestrpne si želodce
Vkusnim jelom, starim vinonr
Cividinom, vstal je župnik,
Mož prečastni, dal umeti
Da govor bi rad jim sprožil.
Brž nastala je tišina
In pozornost na besede,

Ki govoril jih bo župnik.

Kakor vali po Nediži
Tekle krepke so besede
Župniku iz duše čiste
In ostale vsem v spominu:
»Blagoslovil sem vam danes.
Cerkev, ki jo je gostitelj
Naš sezidal. Bjagoslov naj
Božji izliva nanj se ino
Na družino vso njegovo
In izlasti na noviča
Obadva, ki v njej sta prva
Za živenje vse sklenila
Sveti zakon. Bog darove
Vse naj siplje v nju naročje
Njiju majke, otca; zdravi

142

V stalni sreči naj živijo,

Naj se mladih veselijo
Lepe sreče, Še do skrajne
Meje let, ki jih doseči
Človek more. — Bog vse živi!
Dvignili so se pa pili
Vsi z veseljem na novičev
In na starih prečastitih
Zdravje ino stalno srečo.«

Hvalo srčno je v imenu
Svojim ženin in novice
Župniku in vsem izrekel
Za voščila srčna lepa.

Vzel besedo zdaj je Srečko
Pa je rekel: »Srčno hvalo
Naj gospodu župniku, ki
Ni ne truda, ne poti se
Bal težavne gor na Livek,

Kar spodobi se, izrekam
Prvič. Srčna pa voščila
Vračam, da bi ga ohranil
Bog, še mnogo let v koristi
Naše župe. — Pomočnikom
Častnim bodi tudi hvala,

Da na Livek so dospeli
Ne brez truda. Gostom drugim
In družicam milim bodi
Tudi srčna hvala, da so
Došli nam na čast, veselje.
Kako hvalo pa bi rekel
Prečastiti majki ljubi
Zetovi pa njega otcu,

Da hotela sta nam sina
Dati? Njega pač dobili
Nikdar ne bi brez pomoči
Hlapcev bili, ko je vitez

Tolovajski nas napadel,

Ter hotel nam s silo hčerko
Za-se na svoj grad odvesti.
Njih zvestobi ni enake. —

V last od mrene naj dobode,
Kar do zdaj je vsak užival,
Stajo ino v njej živino,
Senožeti, gozde, kar jih
Vsak pri svoji, staji sekal
In kosil je, pod pogojem,

Da skrbeli boste služno
Vsi enako in za cerkev
In za hrano svečenika,
Stanovanje mu dostojno,

Ako kaptol nam ga pošlje.
Župnika pa prosim vljudno,

Da pripoŠlje nam pisarja,

Ki po starem običaju
Naj vse to nam zabeleži.«

Vstali sluge so, zagnali
Krik pozdrava gospodarju
In veselja in zahvale
Za dobroto jim storjeno.

Šel je župnik s pomočniki,
Šli družici skupaj ž njimi
Še za časa na Šempeter.

Gostje so se poslovili
Srčno. Oteč Cvetkov, mati,
Sin še mlajši, Ivan, ž njimi,

Šli so vsi na dom veseli.

Mnogo let sta še živela
Stari Srečko ino žena,

Vesele se sreče hčerke
Ljube ino zeta, ki je
Dobrosrčen vedno bival,

Pa i zdravja krepkih vnukov.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

00000222562