56 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2
42. srečanje direktorjev ISSN-centrov je od 6. do 10. 
novembra 2017 potekalo v prostorih Bibliothèque nationale 
du Royaume du Maroc v Rabatu, glavnem mestu Maroka 
(http://www.bnrm.ma/). Skupaj s sedmimi predstavniki 
Mednarodnega ISSN-centra (ISSN International Centre, 
v nadaljevanju IC) z direktorico Gaëlle Béquet na čelu so 
se srečanja udeležili predstavniki 27 držav oz. nacionalnih 
ISSN-centrov (v nadaljevanju NC) iz Evrope, Afrike, 
Azije ter Severne in Južne Amerike. Iz držav, ki so v 
mreži COBISS.Net, se je srečanja udeležila samo vodja 
slovenskega ISSN-centra.
Najpomembnejša tema srečanja je bila prikaz delovanja 
novega spletnega portala ISSN in novega uporabniškega 
vmesnika ISSN Customer Extranet. Oba servisa so razvili 
v okviru strateškega načrta IC za obdobje 2015–2018.
V prihodnje načrtujejo pripravo spletnega servisa za prikaz 
poročil o naslovih kontinuiranih virov vsakega posameznega 
založnika in spletne aplikacije za pošiljanje zahtev po 
spremembi metapodatkov katere koli serijske publikacije.
PORO^ILO IC (REPORT FROM THE ISSN 
INTERNATIONAL CENTRE)
 
Gaëlle Béquet je predstavila poročilo o dejavnostih IC v 
preteklem letu (ISSN, 2016). V mrežo ISSN je vključenih 
89 držav vključno z ruskim IC, ki se je pridružil januarja 
2016. V Registru ISSN je trenutno 1,9 milijona zapisov, 
od tega 201.000 zapis za e-časopise. Baza raste zelo 
hitro, samo leta 2016 so kreirali 58.000 novih zapisov. V 
Register ISSN katalogizatorji prispevajo nove zapise prek 
vmesnika za katalogizacijo Virtua v 35 NC (med njimi vsi 
NC v državah, vključenih v mrežo COBISS.Net), nemški 
in norveški NC pošiljata zapise po protokolu OAI-PMH, 
preostali pa pošiljajo zapise v datotekah.
Najpomembnejši strateški cilj IC je boljše sodelovanje NC 
v mreži ISSN. V skladu s tem so prevedli priročnik ISSN 
Manual v španščino in ruščino. Poleg tega je njihov glavni 
cilj izboljšati podatke ISSN, proizvode in storitve. Kvaliteta 
podatkov ISSN je zelo pomembna za njihov prikaz in 
uporabo v novem portalu tako za uporabnike portala kot za 
ponudnike informacijskih storitev. V prihodnje nameravajo 
42. SRE^ANJE DIREKTORJEV ISSN-CENTROV 
še izboljšati informacijsko infrastrukturo, vključno s strojno 
in programsko opremo.
Pomemben strateški cilj IC je tudi pridobivanje novih 
partnerjev. V ta namen so z založbo Springer in nemškim 
NC testirali sistem za avtomatizirano dodeljevanje ISSN. Še 
naprej sodelujejo pri projektih, kot sta The Keepers Registry 
(http://thekeepers.org/registry.asp) in CIDEMIS (http://fil.
abes.fr/2015/06/22/cidemis-ouverture-de-lapplication/). 
Njihov najpomembnejši cilj je delitev podatkov ISSN s 
širšo skupnostjo, predvsem z uvajanjem odprtega dostopa 
(angl. Open Access) za osnovne metapodatke in uporabo 
tehnologije povezanih podatkov (angl. linked data). 
NOVI PORTAL ISSN (THE NEW ISSN 
PORTAL)
Novi portal ISSN je enotna vstopna točka za vse informacije 
o podatkih ISSN. Portal je bil objavljen januarja 2018 in 
temelji na tehnologiji povezanih podatkov. Preveden je 
v šest jezikov, ki jih uporablja UNESCO. Glavni namen 
vzpostavitve novega portala je centralizacija vseh orodij 
in servisov za iskanje, odkrivanje, dostop in pridobivanje 
podatkov ISSN. Podatki ISSN obsegajo podatke iz Registra 
ISSN, podatke iz zunanjih virov in podatke, ki jih zbira 
IC. Oblikovali so tri uporabniške kategorije, od katerih sta 
odvisna obseg dostopnih podatkov in vrsta storitve. 
Profili uporabnikov:
•  Vsi uporabniki (neregistrirani uporabniki) imajo dostop 
do osnovnih identifikacijskih podatkov veljavnih 
zapisov ISSN (Register ISSN) in dostop do celotnih 
zapisov, objavljenih v prostem dostopu v bazi podatkov 
Directory of Open Access Scholarly Resources (ROAD, 
http://road.issn.org/).
•  Korporativni uporabniki so uporabniki v institucijah, ki 
so naročniki Registra ISSN; do portala lahko dostopajo 
z uporabniškim imenom in geslom ali prek IP-naslova. 
Dostopajo lahko tudi do vseh podatkov v vseh zapisih, 
vključno z delovnimi zapisi (angl. work records), 
in uporabljajo vse druge storitve. Imajo možnost 
prevzemanja zapisov ISSN, a so podatki, ki jih lahko 
prevzemajo, odvisni od vrste paketa, ki ga ima v zakupu 
njihova institucija.
https://doi.org/10.3359/oz1712056                                                                                                       1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 
57ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2
•  Uporabniki mreže so zaposleni v NC in imajo enak 
dostop do vseh podatkov in servisov kot korporativni 
uporabniki, poleg tega pa še dostop do lokalnih polj v 
zapisih ISSN (blok 9 v formatu MARC 21).
Servis ISSN Customer Extranet lahko uporabljajo tudi 
drugi uporabniki, kot so založniki, knjižničarji in prodajalci 
informacijskih storitev (gl. naslednje poglavje). Založniki 
imajo v zapisih za serijske publikacije, ki jih izdajajo, enak 
dostop do podatkov kot korporativni uporabniki, v drugih 
zapisih pa le dostop do istih podatkov kot neregistrirani 
uporabniki.
Vrste podatkov:
•  ključni podatki ISSN so podatki, ki enolično in natančno 
določajo kontinuirani vir:
 – ISSN, ISSN-L in druge vrste ISSN (preklicani, 
napačni),
 – ključni naslov in glavni stvarni naslov (brez 
skrajšanega ključnega naslova in variantnih naslovov),
 – država izida,
 – medij,
 – URL, če obstaja,
 – administrativni podatki (ime NC, datum redakcije 
zapisa); 
•  podatki iz Registra ISSN, tj. celoten zapis; 
•  podatki ISSN, tj. vsi podatki, objavljeni na portalu ISSN; 
poleg podatkov iz Registra ISSN spadajo sem tudi:
 – podatki iz drugih virov, kot so geografski položaj, 
faktor vpliva idr.;
 – drugi podatki, npr. Deweyjeva ali univerzalna 
decimalna klasifikacija. 
Uporabniki lahko iščejo na štiri načine (enostavno, 
napredno, ekspertno in geografsko iskanje), rezultate 
iskanja pa lahko omejujejo po fasetah. Za vsak zapis ISSN 
določa neposredno povezavo (URL), ki je tudi identifikator 
zapisa kontinuiranega vira v aplikacijah s povezanimi 
podatki. Pripravili so tudi prikaz ISSN-L, kjer se prikazuje 
zapis z vsemi zapisi na drugih medijih, tj. zapisi z istim 
ISSN-L. Uporabniki lahko zapise prevzamejo neposredno 
ali jih shranijo v košarico. Zapisi so na voljo v različnih 
bibliografskih formatih (MARC 21 in UNIMARC) in 
formatih za povezane podatke (RDF/XML, TTL, JSON), 
obstaja pa tudi možnost pošiljanja podatkov v besedilni 
datoteki (txt). Zapisi so shranjeni v formatu RDF (Resource 
Description Framework). Registrirani uporabniki imajo 
možnost, da sporočijo napake v podatkih in zahtevajo njihov 
popravek. Sporočilo uporabnikov se samodejno pošlje NC, 
ki je odgovoren za zapis.
V prihodnje bodo postopoma dodajali nove funkcije, 
kot so sistem obveščanja uporabnikov o spremembah in 
dopolnitvah izbranih zapisov ter vključitev zapisov ROAD 
in protokolov za izmenjavo podatkov OAI-PMH, Z39.50 
in SRU.
NOVI SERVIS ISSN CUSTOMER EXTRANET 
(THE NEW ISSN CUSTOMER EXTRANET)
Servis ISSN Customer Extranet je nov vmesnik za kupce 
storitev ISSN, torej za založnike in naročnike Registra ISSN. 
Oblikovali so dva profila: Publisher Extranet in Corporate 
Extranet. 
Profil Publisher Extranet je namenjen komercialnim 
založnikom in agencijam, ki digitalizirajo kontinuirane 
vire. Servis založnikom omogoča, da registrirajo svoje 
publikacije in spremljajo status svojih zahtevkov. Servis 
ponujajo založnikom v državah, ki nimajo NC, in 
večnacionalnim založnikom. Prednosti servisa so naslednje:
•  vzpostavitev baze zahtevkov, na osnovi katere se 
vzpostavi povezava med zahtevkom za dodelitev 
ISSN, zapisom ISSN in založnikom, ki je odgovoren 
za kontinuirani vir,
•  poenostavljeno vpisovanje zahtevka, saj založnikom 
pri vsakem zahtevku ni treba ponovno vpisovati istih 
podatkov (naziv založnika, naslov …), 
•  lažje razločevanje zaupanja vrednih založnikov od 
plenilskih založnikov (angl. predatory publishers).
Vsak registrirani založnik lahko prek vmesnika pošilja 
zahtevke za dodelitev ISSN za nove publikacije, na 
osnovi česar se samodejno generira zapis v programu za 
katalogizacijo Virtua. Založnik lahko zahteva spremembo 
odgovornosti pri publikacijah, ki jim je ISSN že bil dodeljen, 
in tudi popravke zapisov v Registru ISSN. Založniki imajo 
dostop do celotnih zapisov v Registru ISSN za publikacije, 
ki jih izdajajo.
Profil Corporate Extranet je namenjen naročnikom Registra 
ISSN in drugih storitev, kot so knjižnice, ponudniki 
vzajemnih katalogov ali raziskovalni centri. Naročniki 
lahko:
•  dostopajo do svojega institucionalnega računa s podatki 
o naročninah, datumu veljavnosti naročnine, številu 
dostopov ipd.,
•  podaljšajo naročnine, dodajajo naročila za nove storitve 
in plačujejo račune s kreditno kartico, PayPalom ali 
bančnim nakazilom,
•  dostopajo do statistike uporabe, ki vključuje število 
obiskov, število prikazov strani, število prevzetih 
zapisov ipd.,
•  dostopajo do preteklih in trenutnih računov, 
•  dostopajo do različnih naročniških modelov (na zahtevo 
obstaja tudi testni dostop),
•  kontaktirajo oddelek prodaje v IC. 
POROČILO
58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2
ZAMENJAVA PROGRAMA VIRTUA: 
PORO^ILO O NA^RTU ZA ISSN+ 
(REPLACING VIRTUA: PROSPECTIVE 
REPORT ABOUT ISSN+ AND AGENDA)
Upravni odbor IC se je aprila 2017 odločil za zamenjavo 
vmesnika za katalogizacijo Virtua z novim vmesnikom, ki 
so ga poimenovali ISSN+. Osnove projekta je pripravil John 
Akeroyd iz podjetja CIBER Research (http://ciber-research.
eu/), ki je tudi testiral trg. 
Vmesnik Virtua se uporablja od leta 2004; trenutno ga 
uporablja samo 35 NC. K odločitvi za zamenjavo je 
prispevalo več dejavnikov: zamenjava starega portala 
ISSN z novim, ki pogojuje dnevni vpis in redakcijo 
zapisov, uvedba servisa ISSN Customer Extranet, kjer je 
vzpostavljena specifična baza podatkov, kamor se lahko 
nalagajo novi delovni zapisi, lažje in cenejše vzdrževanje 
ter zmanjšanje soodvisnosti med različnimi orodji. 
Glavni zahtevi za vmesnik ISSN+ sta:
•  vključene morajo biti vse funkcije vmesnika Virtua, ki 
so specifične za mrežo ISSN in odstopajo od zahtev 
običajnih vmesnikov za katalogizacijo, kot so pravila za 
preverjanje zapisov, dodeljevanje ISSN-L in spremljanje 
ukinjenih ISSN ipd.;
•  vključene morajo biti osnovne funkcije običajnega 
vmesnika za katalogizacijo, ki se v vmesniku Virtua 
ne uporabljajo pri kreiranju zapisov ISSN, kot npr. 
arhiviranje vseh verzij zapisa ipd.
Glavne zahteve za arhitekturo vmesnika ISSN+ so:
•  fleksibilna arhitektura modulov, da se lahko povezujejo 
z drugimi ali novimi komponentami,
•  čim večji del naj temelji na odprtokodni programski 
opremi (angl. open source software),
•  kjer koli je to mogoče, je treba razviti posebna orodja, 
ki temeljijo na obstoječih komponentah in se razlikujejo 
od obstoječih knjižničnih sistemov.
Med preostale zahteve spadajo še stalno izboljševanje poteka 
dela v mreži ISSN, jasna ločitev med začetno dodelitvijo 
ISSN in kasnejšim dopolnjevanjem podatkov, spletni 
vmesnik s sprotno pomočjo, lažje vzdrževanje, uvedba 
normativne kontrole, kjer koli je to možno (izdajatelji 
s povezavo na ISNI, založniki, predmetne oznake …), 
osnova za povezane podatke, vodenje in prikaz podatkov 
v nelatiničnih pisavah s samodejno transliteracijo cirilice in 
grške pisave ter polavtomatske procedure za druge pisave, 
kot so kitajščina, arabščina in druge.
Zavedajo se, da potrebujejo nov način dela, ki bo sobival 
s sistemom dodeljevanja ISSN po območjih številk. 
Sistem dodeljevanja ISSN po območjih številk, ki ga 
uporabljajo že veliko let, ima mnogo slabosti predvsem pri 
ažurnosti podatkov v Registru ISSN, prav tako kot sistem 
dodeljevanja posameznih ISSN v različnih lokalnih okoljih. 
V novem centraliziranem sistemu bodo nov ISSN lahko 
pridobili pooblaščeni uporabniki, ki ga bodo lahko uporabili, 
če bodo vpisali obvezne metapodatke. Katalogizatorji bodo 
katalogizirali neposredno v sistem, hkrati pa bo obstajala 
možnost uporabe API-jev, prek katerih se bodo za dodelitev 
ISSN lokalni katalogizacijski sistemi povezali z vmesnikom 
ISSN+. Na podoben način bodo dodeljevali tudi druge 
identifikatorje, npr. ISNI. Glavna prednost takšnega načina 
je čim bolj enostavno dodeljevanje ISSN, hkrati pa bo na 
novo dodeljeni ISSN takoj na voljo zunanjim uporabnikom. 
NC bodo imeli pri delu na voljo tri možnosti:
•  katalogizacijo neposredno v spletnem vmesniku ISSN+,
•  katalogizacijo v lokalnem sistemu z uporabo blokov 
številk ISSN, ki jih bo še naprej dodeljeval IC, NC 
pa bodo redno pošiljali zapise ISSN v datoteki ali po 
protokolu OAI-PMH,
•  katalogizacijo v lokalnem sistemu z uporabo API-jev za 
vmesnik ISSN+.
Pri dodeljevanju nove številke se ISSN pripiše v 
zameno za vpis osnovnih metapodatkov. Pri tem je treba 
zagotoviti, še posebej pri velikem številu sodelujočih, 
da vir še ni bil identificiran v sistemu ISSN. Bistveno je 
oblikovanje avtomatiziranega iskanja in identifikacije vira 
iz metapodatkov, pri čemer je treba preprečiti podvajanje pri 
dodeljevanju ISSN zaradi slabega mehanizma identifikacije 
vira. Dopolnitev obstoječega zapisa ISSN poteka prek 
neposrednega pošiljanja po API-ju ali na osnovi rednega 
zbiranja podatkov po protokolu OAI-PMH.
V prehodnem obdobju bo novi sistem potekal vzporedno 
z dodeljevanjem ISSN po območjih številk. Uporabljali 
bodo format MARC 21, ki je najbolj razširjen format za 
izmenjavo podatkov v celotni mreži ISSN. 
Projekt je logično nadaljevanje razvoja novega portala ISSN 
in servisa Customer Extranet; želeli so pripraviti novo, 
sodobno aplikacijo, ki ne bo samo zamenjava za funkcije 
sistema ISSN, ampak bo tudi poenostavila in obogatila 
potek dela v mreži ISSN. Ponudnika v času konference še 
niso izbrali, vmesnik Virtua pa nameravajo nadomestiti do 
konca leta 2018.
KVALITETA PODATKOV (ISSUES IN DATA 
QUALITY)
ISSN je že več kot 40 let zanesljiv identifikator za 
založnike, knjižnice in druge udeležence, zato sta kvaliteta 
in zanesljivost podatkov bistveni za delovanje sistema 
ISSN. Januarja 2018 so Register ISSN delno odprli, zato 
POROČILO
59ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2
pričakujejo, da se bosta povečali poizvedba po podatkih 
ISSN in njihova ponovna uporaba, posledično pa se bodo 
pokazale morebitne slabosti podatkov ISSN, npr. zastareli 
podatki, strukturne napake ipd. Prav tako novi servisi 
(lokacijski podatki, omejevanje po fasetah) ne bodo mogli 
dobro delovati, če ne bo zagotovljena kvaliteta podatkov. 
V ta namen je IC pripravil načrt za zagotavljanje kvalitete 
(Oury, 2017) v naslednjih korakih:
•  definirati, kaj je kvaliteta s stališča IC,
•  pripraviti seznam identifikatorjev, ki bodo pripomoček 
za zagotavljanje kvalitete, 
•  pripraviti nove projekte za povečanje kvalitete,
•  sodelovati z mrežo ISSN, partnerji, kupci in uporabniki 
podatkov ISSN in servisov.
Izbrali so tri nivoje kvalitete, kjer morajo doseči standarde. 
1. Bibliografski podatki oz. kvaliteta zapisov v ISSN 
morajo zagotavljati:
 •  enoličnost (podvojenih zapisov v Registru ISSN ne 
sme biti),
 •  preverjanje (pravilna struktura zapisov glede na 
standarde katalogizacijskih pravil po ISSN Manual 
in formatu MARC 21),
 •  skladnost (kvaliteta povezav med zapisi),
 •  zanesljivost (ujemanje podatkov v zapisu s podatki 
na publikaciji),
 •  pravočasnost (ažurnost podatkov v zapisu),
 •  bogastvo (poleg obveznih podatkov so v zapisu 
prisotni še drugi podatki).
2. Pokritost registra ISSN mora zagotavljati:
 •  popolnost (vse dodeljene številke ISSN morajo imeti 
tudi zapis v Registru ISSN),
 •  sistematičnost dodeljevanja ISSN (npr. tiskana 
in elektronska izdaja nekega kontinuiranega vira 
morata imeti vsaka svoj ISSN), 
 •  upoštevanje namena dodeljevanja ISSN (NC morajo 
dodeljevati ISSN v najširšem možnem smislu, tako 
da pokriva tiskane in spletne vire, vire, ki še izhajajo, 
in vire, ki so prenehali izhajati, znanstvene bloge in 
baze podatkov …).
3. Procesi in potek dela v mreži ISSN morajo zagotavljati:
 •  učinkovitost procesa (razmerje med učinkovitostjo 
in stroški),
 •  jasnost internega komuniciranja v mreži ISSN in 
komuniciranja navzven z založniki, partnerji, kupci itd.,
 • varnost procesov.
IC bo v letu 2018 pripravil natančnejši seznam indikatorjev 
za doseganje kvalitete; podobno bo pripravil še druge 
projekte in jih vključil v načrt za doseganje kvalitete. 
Zavedajo se, da bodo morali upoštevati kriterije obstoječih 
projektov, jih usklajevati z novimi in slediti splošni strategiji 
mreže ISSN.
NAGRADA ISSN (ISSN AWARD)
Leta 2016 je nagrado ISSN dobil Nacionalni center iz 
Kolumbije, leta 2017 pa Nacionalni center iz Kazahstana.
Reference 
Oury, C., 2017. Assessing the ISSN Register: Defining, Evaluating, and 
Improving the Quality of a Shared International Bibliographic Da-
tabase. Cataloging & Classification Quarterly, [online] 55(7–8), 
pp. 588–605. Dostopno na: http://www.tandfonline.com/doi/full/1
0.1080/01639374.2017.1354115 [30. 11. 2017].
ISSN, 2016. ISSN International Centre Activity Report for 2016. [pdf]. 
Dostopno na: http://www.issn.org/wp-content/uploads/2017/07/
ISSN_RAPPORT_ACTIVITE_2016_GB.pdf [30. 11. 2017].
                               Andreja Krajnc Vobovnik
POROČILO