PREOBRAZBA VZGOJE IN IZOBRAEVANJA
Zasnovana marksistino
Preobrazba vzgoje in izobra-evanja bo potekala na razred-ni podlagi, saj izhajajo njena temeljna naela iz marksisti-ne misli. Zdrueno delo pa bo usmerjevalec celotne politike vzgoje in izobraevanja v nai drubi.
Poleg e omenjenega izhodi-a na naelih marksizma, te-melji predlog preobrazbe na nsmeiitvi k vzgoji za delo in z delom, kar pomeni, da je zdru-eno delo usmerjevalec celotne politike vzgoje in izobraevanja tn je dolno prispevati k temu, da bo delo nezamenljiva sesta-vina vzgojno izobraevalnega procesa. Torej bo moralo do-biti delo v tem procesu obut-tiio veji pomen, kot ga je ime-lo doslej. Zdrueno delo bo za takno izobraevanje dajalo de-nar, zato bo njegova pravica in dolnost, da odloa, kakno izobrazbeno strukturo, kakne kadre potrebuje takne bo moral vzgojno izobraevalni proces izoblikovati. Zdrueno delo bo moralo tudi odlocati o nomenklaturi poklicev.
Vzgoja in izobraevanje nista zakljuen proces
Naslednje naelo predlagane preobrazbe je vzgoja s samo-upravljanjem za samoupravlja-nje: iz objekta izobraevanja se mora uenec razviti v sub-jekt izobraevanja. jekt izobraevanja. Delovni lovek mora dobifci
monost, da se nenehno izobra-uje in usposablja, ne da bi podaljevali as rednega izo-braevalnega procesa, saj to ob hitrem znanstvenem in tehno-lokem razvoju, nekateni ga imenujejo kar revolucija, kljub podaljanju ne bi moglo zajeti vsega novega znanja. Zato je treba delovne ljudi, predvsem pa mlade, usposobiti za samo-izobraevanje in jim omogo-iti, da svoje znanje izpopol-njujejo ob delu.
Potrebe zdruenega dela bo-do torej morale biti vsklajene z vzgojnoizobraevalnim proce-vsakemu delovnemu loveku, potekati mora kontinuirano in povezano, kar pomeni sprotno sprejeman.je novih dognanj. Ne nazadnje mora biti vzgojno izo. braevalni proces iacionalen in ekonomien.
Sedanji sistem srednjega ol-stva je dal nekatere dobre re-zultate (v poklicnih olah je dobro razvil pripravo na delo, v gimnazijah dobro pripravo na visokoolski tudij), toda prav ta dualizem/ namre iz-razita usmeritev v intelektual-ne uslubenske poklice in po drugii strani usposabljanje za manuelne poklice v proizvod-nji, mora novi naoin usmerje-nega izobraevanja preseoi.
Kaken bo novi vzgojno izobraevalni sistem?
Bazino izobraevanje, ki za-jema predolsko vzgojo, malo in osnovno olo, je namenjeno
oblikovanju osebnasti. Usmer-jeno dzobraevanje sestavljata dva dela. Prvi zagotavlja vijo izobrazbeno raven kot podla-go za nadaljnje usmerjeno izo-braevanje in tudi e usposab-lj.a za nekatere fanalne usposo-bitve. Drugi del oblikuje ka-dre razlinih poklicnih profi-lov, pri emer se naslanja na potrebe zdnienega dela ter ueneva nagnjenja in sposob-nosti.
Javna razprava
Javna razprava o preobrazbi srednjega v usmerjeno izobra-evanje, ki pomeni prelomnico v dograjevanju sistema vzgoje in izobraevanja, skladno s sklepi 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, se je priela 5. marca, zakljuena pa bo z 31. majem. V razpravo so se vklju-ile vse drubenopoilitine or-ganizacije na vseh ravneh in vanjo pritegnile vse zainteresi-rane obane in delovne ljudi. Ti so dali precej pripomb in predlogov, povsod pa so po-zdravili preobrazbo srednjega olstva v usmerjeno izobraeva-nje, kot tudi spremembo viso-koolskega izobraevanja. Po-gosto je bilo sliatii ugotovitev, da zahtevajo preobrazbo veld-ke drubene spremembe, go-spodarski, znanstveno tehnolo-ki in kulturni napredek, ki ga je prinesla sooialistina revo-lucija v- vseh svojih stopnjah in obdobjih.
V. J.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si