PREOBRAZBA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Zasnovana marksistično
Preobrazba vzgoje in izobra-ževanja bo potekala na razred-ni podlagi, saj izhajajo njena temeljna načela iz marksistič-ne misli. Združeno delo pa bo usmerjevalec celotne politike vzgoje in izobraževanja v naši družbi.
Poleg že omenjenega izhodi-šča na načelih marksizma, te-melji predlog preobrazbe na nsmeiitvi k vzgoji za delo in z delom, kar pomeni, da je zdru-ženo delo usmerjevalec celotne politike vzgoje in izobraževanja tn je dolžno prispevati k temu, da bo delo nezamenljiva sesta-vina vzgojno izobraževalnega procesa. Torej bo moralo do-biti delo v tem procesu občut-tiio večji pomen, kot ga je ime-lo doslej. Združeno delo bo za takšno izobraževanje dajalo de-nar, zato bo njegova pravica in dolžnost, da odloča, kakšno izobrazbeno strukturo, kakšne kadre potrebuje — takšne bo moral vzgojno izobraževalni proces izoblikovati. Združeno delo bo moralo tudi odlocati o nomenklaturi poklicev.
Vzgoja in izobraževanje nista zaključen proces
Naslednje načelo predlagane preobrazbe je vzgoja  s samo-upravljanjem za samoupravlja-nje:   iz   objekta   izobraževanja se mora učenec razviti v sub-jekt izobraževanja. jekt izobraževanja. Delovni   človek   mora   dobifci
možnost, da se nenehno izobra-žuje in usposablja, ne da bi podaljševali čas rednega izo-braževalnega procesa, saj to ob hitrem znanstvenem in tehno-loškem razvoju, nekateni ga imenujejo kar revolucija, kljub podaljšanju ne bi moglo zajeti vsega novega znanja. Zato je treba delovne ljudi, predvsem pa mlade, usposobiti za samo-izobraževanje in jim omogo-čiti, da svoje znanje izpopol-njujejo ob delu.
Potrebe združenega dela bo-do torej morale biti vsklajene z vzgojnoizobraževalnim proce-vsakemu delovnemu človeku, potekati mora kontinuirano in povezano, kar pomeni sprotno sprejeman.je novih dognanj. Ne nazadnje mora biti vzgojno izo. braževalni proces iacionalen in ekonomičen.
Sedanji sistem srednjega šol-stva je dal nekatere dobre re-zultate (v poklicnih šolah je dobro razvil pripravo na delo, v gimnazijah dobro pripravo na visokošolski študij), toda prav ta dualizem/ namreč iz-razita usmeritev v intelektual-ne uslužbenske poklice in po drugii strani usposabljanje za manuelne poklice v proizvod-nji, mora novi naoin usmerje-nega izobraževanja preseoi.
Kakšen bo novi vzgojno izobraževalni  sistem?
Bazično izobraževanje, ki za-jema predšolsko vzgojo, malo in osnovno šolo, je namenjeno
oblikovanju osebnasti. Usmer-jeno dzobraževanje sestavljata dva dela. Prvi zagotavlja višjo izobrazbeno raven kot podla-go za nadaljnje usmerjeno izo-braževanje in tudi že usposab-lj.a za nekatere fanalne usposo-bitve. Drugi del oblikuje ka-dre različnih poklicnih profi-lov, pri čemer se naslanja na potrebe zdniženega dela ter učenčeva nagnjenja in sposob-nosti.
Javna razprava
Javna razprava o preobrazbi srednjega v usmerjeno izobra-ževanje, ki pomeni prelomnico v dograjevanju sistema vzgoje in izobraževanja, skladno s sklepi 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, se je pričela 5. marca, zaključena pa bo z 31. majem. V razpravo so se vklju-čile vse družbenopoilitične or-ganizacije na vseh ravneh in vanjo pritegnile vse zainteresi-rane občane in delovne ljudi. Ti so dali precej pripomb in predlogov, povsod pa so po-zdravili preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževa-nje, kot tudi spremembo viso-košolskega izobraževanja. Po-gosto je bilo slišatii ugotovitev, da zahtevajo preobrazbo veld-ke družbene spremembe, go-spodarski, znanstveno tehnolo-ški in kulturni napredek, ki ga je prinesla sooialistična revo-lucija v- vseh svojih stopnjah in obdobjih.
V. J.