937. štev. Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5 50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". Telefon SteviEka 118. V Ljubljani, nedelja dne 26. julija 1914. Neodvisen političen dnevnik. Leto III. Posamezna Številka „Dneva“ sferne 6 vin. DrediilJfvo in upravnico: Ljubljana, Minska \ki jtev. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Telefon številka 118. Odločitev padla. — Volna! Srbija ni pristala na avstrijske zahteve. — Mobilizacija v Srbiji. — Ruska vlada odredila splošno mobilizacijo. — Grozne žrtve židovskih špekulacij. _______________— Zadnje vesti.________________ 0 siki ni.,« • • • Svetovna zgodovina pozna malo tako kritičnih dni, kakor sta bila zadnja dva dneva. To se je poznalo v vsej naši javnosti. Na vseh obrazili se je čitala zamišljenost, negotovost, tesnoba. Mučna tišina je vladala v ozračju, dnevi so bili soparni, okrog in okrog s ležale nejasne megle. Soparica ie pritiskala in vse je iskalo — izhoda. Človek je iskal člo-. veka, da bi sc z njim pogovoril, prijatelj je ustavljal prijatelja in sta ugibala, kaj prinesejo bližnji trenotki. Vse ie čitalo liste in iskalo novih poročil. »Ali imate novih poročil?« — »Ne še?«'— »Kaj bo?« — »Bog ve.« Splošno se Se sodilo, da tako kritičnih trenotkov Evropa že dolgo ni doživela; vsaka razrešitev je kazala nove nedogledne posledice. Vse kombinacije so ostale kombinacije in niso kazale nikakih izhodov. Avstrijska nota je bila tako krepka, da je odločno izražala svoj aut-aut — ali-ali. Uradna poročila sq izjavljala, da se ne pusti nikakega odloga, niti posredovanja. Za Srbijo je stalo torej: ali sprejeti noto — ali vojno. V tem smislu so. tudi pisali vsi listi. To vprašanje pa ni bilo važno samo za dve državi, ampak za celo Evropo,- kajti v sedanjih časih ne more nihče presoditi, kake komplikacije utegnejo nastati, aKO zamaje tako težko vzdržani evropski mir. Zato so s skrbjo gledali na razvoj dogodkov ne le diplomati, ampak tudi vsi, ki se boje — evropske vojne, Oborožene evropske velesile so nervozno čakale ure odločitve. Milijoni bi se bili zganili. Vsi, ki so želeli državam in narodom blagostanja so imeli le eno željo: da se reši mir. POPOLDANSKE IN VEČERNE VESTI. Kralj se ie vrnil. Belgrad, 25. julija. Kralj Peter se ie vrnil iz toplic v Belgrad ter je odredil izredno sejo skupščine. Pomen kraljevega ukrepa. Belgrad. 25 julija. Kakor hitro se je razširila vest, da je kralj odre- dil izredno sejo skupščine v Belgra-du, so politični krogi takoj sklepali, da je srbski odgovor na avstrijsko noto povoljen, ker sicer bi skupščina ne mogla zasedati v Belgradu. Vtis v Belgradu. Belgrad, 25. julija. Ko so listi sinoči dobili tekst avstro-ogrske note so pisali vsi mirne komentarje, v katerih so povdarjali, da Srbija ne more ugoditi. Kaj pove ogrski list. Ogrski list »Ce Nap« poroča, da je več srbskih oficirjev, ko so zvedeli za noto. priredilo po noči v častniškem kazinu veliko veselico, ki je trajala do ranega jutra. (Odgovornost ima »Ce Nap«.) Usoda Belgrada. Belgrad. 25. julija. Iz Belgrada so prepeljali narodno banko in fon-dovo upravo v Niš. ker nameravajo mesto, da ne bi trpelo škode, prepustiti brez obrambe. Kako je blo v Sarajevu. Sarajevo, 25. julija. Noto so priobčili.listi v posebnih izdajah. Poročilo je vzbudilo povsod veliko pozornost. Rim —presenečen. Rim. 25. julija. Vsebina Avstro- ogrske note SibilLie..povzročila tu največlo osupnjenost. Kaj pravi Rusija. Petrograd, 25. julija. Ruska tele-grafična agentura je izdala izjavo, da carska ruska vlada z veliko skrbjo zasleduje razvoj dogodkov ined.Av-stro-Ogrsko in Srbijo in izjavlja, da Rusija v slučaju oboroženega konflikta med Avstro-Ogrsko in Srbijo j ne more ostati Indiferentna. Petrograd. 25. julija. Rusija bo storila vse. da obvaruie Srbijo pred oboroženim konfliktom. Položaj se presoja, kakor še nikdar in vse sodi, da stojimo pred svetovno vojno z ne-doglednjki posledicami. Petrograd, 25. julija. Izdan je bil tudi uradni komunike o tem, da je med francoskim prezidentom in ruskim carjem popolna soglasnost v vseh vprašanjih. AH so bili presenečeni ali ne? Nekatere vesti pravijo, da je bila ruska diplomacija presenečena radi vsebine note, druga zopet pravijo, da je vedela diplomacija za noto vedela že v torek in da ni bila presenečena. Putnik zadržan na svoji poti v Belgrad. Gardec, 25. julija. Šef srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik se je zdravil v kopališču v Gleichen-bergu. Včeraj je došel k njemu poseben srbski kurir, ki mu je poročal o avstro-ogrski noti ter mu prinesel tudi ukaz, naj takoj odpotuje v Srbijo. Putnik se je odpeljal na postajo Feldbach državne železnice, da bi se odpeljal z brzovlakom preko Ogrske v Srbijo, a je brzovlak zamudil. Čakal je zato prihodnjega vlaka in se odpeljal namesto proti Ogrski ravno v nasprotno smer proti Gradcu. V Gradcu pa ga je na južnem kolodvoru danes ob pol 11. uri dopoldne prijela policija in odpeljala na policijski urad. da se legitimira. Na ta način vojvoda Putnik, šef srbskega generalnega štaba, ne bo mogel dospeti v Belgrad danes do 6. ure zvečer, ko bo kriza že nastopila. Gradec, 25. julija. Srbski general Putnik, ki je bival s svojo hčerjo v letovišču Gleichenberg, se je odpeljal ob tri četrt na 2. mu ic. GiavKa direktno v Bc-larad. —r Kaj pa avstrijska zaveznica Italija? Rhn, 25. julija. Oficijozna »Tribuna« konštatira, da Italija ni odobravala avstro-ogrskega ultimatuma že zato, ker o tem koraku Avstro- Ogrske ni bila vnaprej obveščena, Italija pa je aktivno intervenirala pri srbski vladi, da naj avstrijske zahteve vsaj v glavnem sprejme. Kakor se zatrjuje, hoče Italija tudi na Dunaju staviti primerne nasvete, v nadi da se bo dalo morda še v zadnjem trenotku spor mirno rešiti. — Tudi italijanski politični krogi presojajo položaj silno resen. Boje se evropske katastrofe. * * • Noti ugodeno? Dunaj, 25. julija. »Neue Freie Presse« iz Belgrada poroča: Mir zagotovljen. Srbska vlada avstrijsko noto v polnem obsegu in sicer s protestom in povdarkom, da se zanaša na pravično voljo Evrope. Iste vesti prihajajo iz Budimpešte. Isto rajhov-ska »Frankfurter Zeitung«. Kaj sedaj? Dunaj, 25. julija. Politični krogi zatrjujejo sledeče: Tudi v slučaju, da bi Srbija sprejela vse pogoie avstro-ogrskega ultimatuma, bi diplomatič-na akcija, naperjena proti Srbiji, s tem še nikakor ne bila zaključena. Avstro-Ogrska bi strogo zahtevala eventualno z nadaljnimi ultlmatuml, da se vsaka njenih zahtev nemudoma izpolni In bi se eventualno za realno i/noltiitp.v teh svoiih 7.nhtev ne strašila enakih korakov, kakor Jih stori sedaj. Zadnja poročila na tretji strani. Gotovo bo marsikoga v teh časih zanimalo, kako močna je srbska vojska, Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker je znano, da sega v Srbiji vojaška dolžnost do 60. leta. Tudi narod je oborožen. Podajamo tu le nekaj podatkov, ki jih prinaša »Ta-gespost« v »Militarische Rundschau«. »Srbska vojska, ki je bila pred 1.1908. še organizarana kot milica, se je od aneksijske krize zelo povzdig' nila. Posrečilo se ji je v dveh balkanskih vojnah, da je iz mnogoštevilnih bitk in bojev zmagonosno izšla. Srečno končana vojna je bila podlaga za nadaljni razvoj. Pred balkansko vojno je štela pet divizij — prvega poziva in pet divizij drugega poziva. Prvi poziv je na ta način dal 161.000 mož, drugi poziv pa 88.000 mož. Med boji ob Bregalnici so bili vpo. klicani še vsi ostali možje od 18—50. leta. Na ta način je štela srbska vojska v drugi balkanski vojni 450.000 do 500.000 mož, torej okroglo pol milijona. V mirnem času je štela vojska pred balkansko vojno 30.000 mož, 1. 1912. se je pomnožila na 50.000 letos v pomladi pa je imela -53.000 mož. Koncem junija t. 1. so bili vpoklicani rezervisti, tako da je bilo pod oiozjem 120.000 mož. V jesenr teta 1913. je osnovalo vojno ministrstvo pet divizij vnovo osvobojenih krajih in sicer v središču: Ibar, Kosovo, Vardar, Bregalnica, Bitolj. Ker je srbska armada v obeh vojnah izgubila okoli 50.000 mož in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. V Ljubljatli Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne : M 3 J 01 ^rez odbitka rentnega L 0 : vloge po čistih davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK. M. ZEVAKO: Visoka pesem ljubezni. Roman iz francoske zgodovine »Ne!« je odgovoril vojak in stekel hitreje. »Petsto!« je povzel Pardajan. »Pustite me, gospod, sicer zakličem na pomoč!« »Tisoč!...« Vojak se je ustavil na mestu in zardel kakor mak. »Kaj hočete od mene?« je dejal z drhtečim glasom. »Tisoč liver vam dam, ce mi daste prečitati pismo, ki ga imate pri sebi.« , »Za tisoč liver se ne dam obesiti. Kar pustiva to!« »Oho! Torej je stvar tako važna? Hm, potem vam dam dva tisoč liver.« Vojak je omahnil, bled kakor mrlič. Pardajan je povzel naglo: »Stopiva v uajbližjo krčmo; vi izbijete steklenico dobrega vina, jaz pa odprem tačas pismo, prečitam ga in pritrdim pečat na prejšnje mesto. Nihče ne izve, da je bilo v tujih rokah.« »Ne!« je zamrmral vojak z zamolklim glasom. »Moj oficir pravi. da me obesijo, ako pride pismo v neprave roke.« »Tepec! Saj ne bo vedel, da je prišlo!« »Z Bogom!« »Tritisoč liver!« je rekel Pardajan. Prijel je vojaka pod pazduho ter ga potegnil v sosednjo krčmo. Vojak se je potil v curkih. Zardeval in pre-bledeval je zaporedoma. »Ali mislite zares?« je zamrmral, ko sta sedela pri steklenici. Pardajan pa ie izpraznil svoj pas, rekoč: _ »Preštej!« Vojaku se je zableščalo, kakor da gleda v solnce. Nikoli še ni bil videl toliko zlata. Celo premoženje je ležalo pred njim na kupu. Sikaje je porinil Pardajanu pismo in si stresel zlatnike v žepe, ne da bi jih štel. Nato je vstal, planil skozi vrata in izginil, kakor da se mu je zmešalo v glavi. Pardajan je skomizgnil z ramami in mirno odpečatil pismo, ki se ga je bil polastil za tako visoko ceno. Cital je: »Vaša svetlost! Zaprta popotna kočija si je pripeljala pravkar k vratom Sv. Antona, v spremstvu kakih dvanajstih jezdecev. Maršal Mon-moransiški je bil z njo. Zdel sc je zelo nejevoljen, ker ni mogel skoz. Mislim tudi, da sem spoznal pustolovca, ki ste mi ju opisali. Moji ljudje slede kočiji in jo opazujejo; zdi se, da se vrača v Monmoransiški dvorec. Drznem se upati, da sežge vaša svetlost ta list takoj po prejemu in da ne pozabi tistega, ki ga je poslal.« »Aha!« je dejal Pardajan. »Zdaj šele vem, kaj pomeni kraljev ukaz, zapreti vsa pariška vrata!... Hm, toda Landrijevih tritisoč livei®je vzel hudič... Ah. kaj! Bogat je, naj čaka!« To rekši, se je odpravil Pardajan na pot, da se vrne v Momnoran-siški dvorec. Tisti večer je prejel maršal Danvilski toliko listov, kolikor je bilo vrat v pariškem obzidju. Vsi so naznanjali v kratkih besedah: »Nič novega.« ali pa: »Maršala ni bilo tu«, ali tudi: »Naznačene osebe se niso pojavile pri naših vratih.« Samo straža pri vratih Sv. Antona ni poslala nikakega obvestila. Maršal Monmoransiški, Lujza, Ivana de Pjen in oba Pardajana so bili torej jetniki v Parizu! Danvil, ki je čakal prilike, da umori Karla IX., izkoriščaie in zlorabljaje dotlej zaupanje, ki ga je užival pri mladem kralju, Danvil, ki ga je smatral Karel za steber kraljestva, Katarina pa za steber cerkve, Danvil si je bil izposloval za dobo treh mesecev nalogo, nadzorovati pariška vrata. Ni mu bilo težko dokazati, da je v sedanjih okolnostih nujna potreba, pa-1 žiti na vse, kar prihaja y gl. mesto. In kralj mu je bil poveril mogočno oblast nekakšnega vojaškega guvernerja pariškega. Ta oblast se je imela končati na dan Margeritine poroke s Henrikom Bearnskim. po odhodu armade in vseh hugenotov na Nizozemsko. Danvil je razpolagal tako z izjemno močjo. Pariz je bil ena sama ogromna ječa, 011 pa — vrhovni ječar nad njo. V Monmoransiškem dvorcu je teklo življenje brez posebnih dogodkov. Vsi so bili sklenili, da ostanejo zaprti v dvorcu in ne napravijo nobenega praznega poizkusa več. Pariška vrata niso mogla ostati zaklenjena vso večnost; razume se po sebi, da je bil namen naših prijateljev, porabiti prvo ugodno priliko, ki bi se jim ponudila. v . . . x Tako je /minilo kakih stirmajst dni. , Vitez in stari Pardajan sta hodila skoraj vsak dan v mesto po novice; ravnala pa sta sila previdno zakaj, vedela sta,'da bi bilo za vse slabo, če bi ju spoznali. Nekega večera je šel klativitez sam z doma; ko se je vrnil, je zagledal v Švicarjevi loži človeka, ki ga je spoznal takoj: bil je Iljko, dični nečak Danvilovega oskrbnika. Pardajan se je zdrznil in stopil v ložo. »Kaj delaš tu?« ga je vprašal. »Gospod oficir... prišel sem.,. baš sem pripovedoval,. »Vohunit si prišel, podlež!.., Vem, da je tako, in zato hočem storiti, kar sem ti obljubil!« »Poslušajte me, za božjo voljo!« je jeknil Iljko. »Porežem ti uhlje, pa mir besedi!« . Iljko se je vzravnal 111 izjavil dostojanstveno: »Tega pa že ne!« »Kaj?...« »Samo poskusite!« je rekel Iljko. Hkrati s temi bes$#mi je snel čepico, ki mu jc pokrivala glavo do tilnika. Pardajan je ostrmel. Iljko ni imel več ušes! Stari klatež se je zagrohotal. Iljko si je pokril pohabljeno glavo ter povzel s prejšnjo dostojanstve-nostjo: »Zdaj, gospod, pa kar odrežite, česar nimam več!« »Kdo te jfc vendar opustošil tako?« »Moj stric, nihče drugi! Da, go-spod! ... Ko je izvedel njegova svetlost gospod Danvilski, da sem izdal njegovo skrivnost iz strahu, da mt porežete uhlje, je velel mojemu stricu: Dobro! Odreži mi jih *'• •• 11 moj stric, ki ga nisem imel nikoli za zmožnega takšnih zločinov, je izvršil kruto sodbo brez obotavljanja; nato me je vrgel nezavestnega iz dvoica. Neznana ženska me Se pobrala, obvezala in ranitev mi ozdravila. Zdaj na gospod, se hočem maščevati, in prišel sem; da se vam ponudim na razpolago..-* prirastek iz novoosvobojetiili krajev ne bo dosegel niti te številke (kiaji so namreč slabo naseljem m mnogo možkih je padlo v vojni!) bi Srbija v sedanjem času zaslucaj vojne komaj postavila toliko mož pod_ orožje, kakor v času balkanske vojne. Od balkanske vojne se je samo artilerija zdatno izboljšala. Še za časa srbsko* bafgarske vojne, so bili naročeni topovi pri Schneider.Creuzotu in se je naročilo pozneje še spopolnilo. Težka artiljerija, ki je imela en regiment 7, 12 cčntimeterskimi in 15 centime-terskitni haubicami, se je pomnožila na 18 do 20 baterij po 4 topove. Letos v maju je vlada dovolila 122' milijonov 800.000 dinarjev za oboroževanje. Ta kredit je bil namenjen posebno za nakup haubic Schei-der-Creuzotovega sistema, ki so bili določeni za francosko armado. Ni izključeno, da so te haubice že gotove, vprašanje pa je, ali bi sc moglo , te haubice že sedaj raJ>>L1-.ako cavs*-niki in moštvo o ni* še niso poučeni«. Tako piše o srOski armadi »la-gespost«. Znano pa je, da vsaka država ves ti o armadi rada prikriva, in da se da po tem poročilu le delo* ma presoditi moč srbske armade. Koroiko. Nečuveno postopanje nemške učiteljice. Vsakega poštenega človeka mora v srce zaboleti, kadar sliši, kako se postopa s slovensko deco v koroškili šolali. To še ni dovolj, da se jih že v nežni mladosti muči z prisiljeno nemščino, ampak se otrokom naravnost pod kaznijo prepoveduje slovensko govoriti, da se tako preje ponemčijo. Kakšne sadove obrodi taka vzgoja, nam kaže sledeči slučaj, ki so ga povedali starišt uteTke, katera obiskuje ljudsko šolo v Št. Vidu. Učiteljica drugega razreda je učen'"\ ki je govorila s svojo tovarišico s vensko med odmorom, zato pokarala. Rekla je, da se kaj »tacega« ne sme nič več zgoditi in če jo bo v mestu slišal kak policaj slovensko govoriti, jo bo takoj s seboj vzel (menda zaradi »veleizdaje«). Povedala je tudi, da bodo Korošci vse Kranjce (ker drugih Slovencev na Koroškem ni!) zapodil iz Koroškega, če pa ne bodo šli, pa jih bodo postrelili. — Otrok ji je nato jokaje obljubil, da ne bo nikdar več slovensko govoril. Ko je deklica prišla domov, ni hotela s stariši nič več slovensko govoriti; le z nemščino §e jim je vedno mučila kaj dopovedat. Razume se, da je to stariše, ki so jo skrbno vzgojili, zelo zabolelo. Tako se vzgaja naša mladina v tukajšnjih šolah. Mesto, da bi jih poučevali in s tem duševno znanje širili, pa jim vzamejo s silo edini zaklad — materinščino. Ko izstopi tak otrok iz šole pa ne zna ne slovensko in ne nemško. Tužna Koroška — naše pokopališče! Bojkot. V Celovcu ima neki brivec M. S., rodoma Srb svojo brivnico, ki je bila prejšnje čase pred atentatom znana po celem mestu kot najboljša in najbolj obiskana brivnica. Po dogodki so pa nekateri Nemci začeli agitirati za bojkot tega obrtnika, iz samega sovraštva (če ne iz »patrijotizma«) do Srbov. Početje teh agitatorjev je pa kmalu pokazalo Uspeh. Brivec bo najbrže moral opustiti svojo obrt, ker Nemci hočejo njegovo eksistenco uničiti. (Da se bo načrt Nemcev preje uresničil, bodo hujskači baje poklicali nekaj klerikalcev in frankovcev, da mu bodo prišli razbit, kar se ne bo dalo »kon-fiscirati«.) Ulotn in samoumor. V četrtek zjutraj ob 4M>. so izvršili neznani tatovi vlom v trgovino urarja Marin-gerja. Neka gospa je videla vlomilca ter je sodila po njih zunanjosti, da sta Italijana. Tatova sta pokradla za fi do 8000 K vrednih zlatih in srebrnih urarskih izdelkov, ter sta med begom kar sejala uro in verižice. Policija \u je nato zasledovala z policijskim psom, kateri je letel proti predmestju St. Peter. Sled storilcev sta pa psa najbrže izgubila, ker je še dopoldne začelo močno deževati. Lastnik te trgovine je bil pa £a, som na Dunaju. V trgovini ga je nadomeščala sestra, ki se je iz samega strahu in obupa kmalu nato obesila. Štajersko. K državnozborskim volitvam v Mariboru. O imenu kandidata za bodoče državnozborske volitve krožijo vsakojake vesti. Kaj res odločnega pa še danes ni znano. Značilno bi morda bilo, da se imenuje sedanjega podžupana N&ckota naslednikom . }n sicer za državni kot tu- di deželni zbor. Deželnozborski mandat Wastian še ni odložil in vlada kljub temu, da na kakšni parlament doslej niti misiti ni, v nemško-nacionalnih mariborskih krogih precejšna zadrega, kajti radi bi imeli, da bi se volitve za državni in deželni zbor vtšile posredno ena za drugo, Zadnji vihar je pri nas po CelPf « deželi napravil ogromno škode. V Savinjski dolini je baje vsa hmeljeva letina popolnoma uničena. Samo tu cenijo škodo visoko v stotisoče. Nujna pomoč je edino, kar more marsikoga rešiti težkih zadreg, kajti skraja je hmelj prav dobro kazal in marsikakšna lepa, dobičkanosna kupčija je bila že v naprej sklenjena. Tudi po gozdovih in sadonosnikih je škoda neprimerno velika. V ravninah med Dravo in Dravinjo so žitna polja taka, kot bi se bilo po njih sprehajalo tisoče neugnanih jezdecev in je letina slcoro do dve tretjini uničena. Manjše poraščene ravnine je pa napravil vihar v cele pustinje; drevje izruvano ali polomljeno, grmovje pa s korenino izdrto. Krog Maribora in pa po Slov. Goricah je vihar strašno razsajal. Marsikakšen kraj na državni cesti še do petka zjutraj ni bil za vožnjo uporaben, ker je bilo tam, koder državna cesta vodi skozi goščave, vse polno izruvanega ali pa polomljenega drevja preko ceste. Po Slov'. Goricah leže mestoma kilometre daleč vinogradi čisto razdrapani in pomendrani. Kar je tu pustilo neugodno vreme, je pobral zadnji vihar. Iz cele dežele dohajajo vesti, ki vedo povedati, da je vihar mestoma kar cele kose streh trgal iz močnih, novejših poslopji. Gorje onim, ki jih je dočakal vihar na prostem. Grozni sunki so bili tako močni, da je ljudi podiralo kot snope. Na cesti proti Poljanam sta se splašila nekemu posestniku konja in v divjem diru drvela po cesti. Vsled strašnega naliva ni bilo 5 korakov daleč videti. To je povzročilo karambol in so morali enega konja kmalu nato ustreliti. Tudi več oseb je bilo pri tem poškodovanih. K sreči je vse neurje trajalo povsodi skoro samo par trenotkov. Čuden je bil prizor .za onega, ki je opazoval nastanek viharja. Nebo se je nalahno omeglilo, tako, da je sijalo skozi vse — solnce, vmes pa je bilo videti, kot bi se med zemljo in oblaki valil gost, svetlo siv pajčolan z neverjetno brzino. Grmenje ie bilo silno močno, bliskalo pa je le malo in tudi to slabo. Danes se še vse škode preceniti ne more, vendar je splošna sodba, da bo morda znašala kakšne tri milijone, morda pa še več. Slabi časi! Na eni strani grozi vojska, na drugi pa nas še nebo tepe in grozi že sedaj z draginjo, hujšo od doslejšne. Kaj šele bo, če res pride do vojske? Niti najpotrebnejšega ne bo! Radgona. Pred dnevi so opazili na mostu nreko Mnrp idnM Hudie-da je valovje prineslo nekega utopljenca, ki je visel na nekih koreninah plovečega drevesa. Ko so ga preiskali, so samo dognali, da je mogel biti star 45 do 50 let. Lasje so čisto manjkali, brkov je bilo zelo malo. Obleka je tudi popolnoma manjkala. Ker je truplo bilo že nagnjito, ni bilo možno dognati, ali se je dogodil samomor, ali pa zločin. Marbeg. (Zastrupila se je.) Na cesti proti Št. Janžu so nezavestno našli 221etno Marijo Verdnik. Prepeljali so jo domu. Zdravnik je dognal zastrupi jen je potom fosforjeve raz-topline. Kaj jo- je gnalo v rano smrt, še ni dognano. Dol. (Prijeti tatovi.) Trgovcu Jož. Vouku je že skozi dve leti nekdo kradel iz trgovine usnje, podplate. denar in blago. Škodo ceni na 2000 K Konečno je javil stvar orožnikom. Ti so dognali, da so kradli vsi trije Voukovi pomočniki Štef. Novak. Iv. Hanožeč in Stan. Grčar. Ukradeno so pod ceno prodajali čevljarju Franu Kovaču. Kovača in Novaka so prijeli in deli pod ključ, Grčar in HanOžeč pa sta jo pravočasno brez sledu pobrisala. Maribor. (Razno.) Ravnatelj mestne klavnice Kren. je pomaknjen v VII. plačilni razred. — Umrla je krčmarica in posestnica Marija Schmitt, stara 73 let. — Umrl je c. kr. pošt. poduradnik Pavel Fuchs v 70. letu svoje starosti. — Psa upokojenega c. kr. pošt. kontrolorja Hau-serja sta obgrizla v Langerjevi cesti nekega železničarja. Pse so dali v Gradec, da ju preiščejo, Hauser pa se bo pred sodnijo moral zagovarjati. — Posestnika Kolšeka konj je obgrizel na levi roki hlapca. Rana je težka. — Blizu Melje je v četrtek skočil iz voza neki kmet in padel ter si glavo težko pobil in zlomil desno roko. — V četrtek je neki kmet po Pesniški cesti vozil visoko nadevan voz sena. Izletniki so opazili, da se z vrha nekaj kadi. Ko so voz ustavili in pregledali, so našli konjsko odejo, ki je tlela. — Na Št. Lenart-ski cesti je bil povožen gluhi prev-žitkar Golob in nevarno poškodovan. — V Pesnicu je padel delavcu Gačniku hlod na levo nogo in mu jo zmečkal. — T tiskarni »Rabitsch« je prišla 16 letna H. Topolovec z desno roko v nek stroj. Roka bo p.aj-brže' izgubljena. *' Goriško. Eleganten pohotnež prijeti? V četrtek zvečer so se pogovarjali v neki kavarni častniki, ki pa kljub I vsej previdnosti niso zadosti tiho go-vorili. Iz njihovega pogovora se da razbrati, da je policija tekom tega tedna prijela nekega elegantnega po-hotneža, ki je izvršil več nemarnih zločinov na nedoraslih deklicah. Menda se nam ne bo očitala indi-skretnost ako zabeležimo ta pogovor. 'Aretirani pohotnež naj bi bil precej visoka in znana oseba v Gorici. Svoje »delo« je izvrševal že precej časa nemoteno. Podrobnosti iz pogovora ne moremo navesti, ker so častniki večidel govorili v mažarskem jeziku. Kar je najbolj čudno, je pa to, da na policij} ničesar ne vedo o tem, oziroma nočejo vedeti! Stvar je.torej za -nimiva in diši precej po Grosovi aferi v Zagrebu. Javnost naj bi zahtevala, da pride stvar na dan in na! se ne prikrivajo zločini višje stoječih oseb! Pred zakonom smo vsi enaki! Stvar bomo po možnosti zasledovali. Gospoda okoli »Novega Časa« je lepo tiha. Niti besedice ni prinesel zadnji novostrujarski listič na naša opravičena očitanja! Za dejstvo, ki te dni vznemirja vse poštene r.arodne Slovence v Gorici, je ta molk nadvse značilen. Sicer imajo pa ti ljudje prav, da molčijo, ker vsaka njihova beseda bi jih potlačila še bolj globoko v blato narodnega izdajstva. Smo pač na jasnem! Samomor vojaka v Gorici. Kor-poral Čeh se je vrgel raz okno vojašnice na Travniku, na kar je v par minutah umrl. Vzrok samomora je še neznan. Kormin. (Laški fanatizem.)’ Kakor znano, so prepovedali slovenskemu trgovcu Torošu imeti slovenski nadpis nad svojo trgovino. Gosp. Toroš pa vkljub temu še ni odstranil slovenske table nad trgovino, kar je očividno v zvezi z višjimi oblasti, ki so preskrbele slovenske napise na korminskem okrajnem sodišču. Lahi so vsled tega silno razburjeni in vedno bolj hujskajo proti g. Torošu. Sam župan je šel k niemu in zahteval odstranitev table! Kakšna čast! Tako delajo fanatični korminski Lahi, ki živijo izključno le od slovenskega denarja. »Burno pozdravljen« je začel govoriti g. poslanec Fon v Št. Ferjanu. Tako poroča »Novi Čas«. Pristavljamo, da je bil tudi kos njegovega erovora precej »buren«! »Liberta« se že zopet pritožuje čez.goriške trgovke, ki imajo v svo-iili izložbah le slovenske reklame. Listič je sicer brez pomena, vendar ie značilno za laški fanatizem, ki bi hotel Slovence kar na mah požreti. Eksplozija Makucove tovarne je povzročila okoli 20.000 K škode, ki je deloma krita z zavarovalnino. Makuc sicer ni bil zavarovan na življenje, pač pa je dal precej visoko zavarovati svoje stroje, kakor tudi ostalo mehanično orodje z delavnico vred. Tržič. (Zviti tatovi.) Neznani tatovi so se priplazili minulo noč v prvo nadstropje Zorattiqevega mlina, kjer so vlomili v pisarno. Tu so odprli več omar, skrinj in poškodovali skoraj vso pisarniško opravo. Razmetali so po tleh tudi perilo, ki se je slučajno isto noč nahajalo v pisarni. Potem so odprli velik kovčeg, v katerem je bila shranjena železna skrinjica za denar in vrednostne predmete. Ko so tatovi zapazili železno skrinjico, so mislili, da je v njej mnogo denarja in so jo zato z veliko težavo odnesli po lestvicah skozi okno na dvorišče, kjer so odprli skrinjico,a v svoje veliko začudenje niso našli v njej prav nič denarja. Gospodar je namreč rabil to skrinjico za važna pisma in druge listine. Tatovi 1 so odšli z dolgimi nosovi in praznimi rokami. Orožniki jih pridno iščejo a dosedtj še niso prišli na sled nikomur, dasiravno je. posestnik mlina razpisal večjo nagrado za tistega, ki bi poizvedel za tatove in mu vrnil važne listine. Dnevno. Železniški štrajk v Italiji. V zadnjih dneh so izšle, kakor srno že poročali,' v Italiji odredbe vrhovne uprave italijanskih železnic proti onim železničarjem, ki so sodelovali pri zadnjem štrajku. V posameznih sekcijah železniškega sindikata je bilo dosti razpoloženja za ponoven štrajk. Vlada pa je pripravila obsežne priprave, da Štrajk zlomi, vsled česar je sindikat sklenil, da misel na štrajk opusti. Zelenpičarji bi podvzeli boj Ie, če bi bilo upanje na zmago, ker tega ni bilo, so storili, kar bi storil vsak pameten človek: za nekaj časa so se udali. Knez Meriščevskij umrl. Iz Petrograda prihaja vest, da je umrl knez Vladimir Petrovič Meriščevskij. Knez je bil rojen 1845. leta in je bil v svojih mladih letih velik prijatelj s takratnim prestolonaslednikom, po- znejšim carjem Aleksandrom 111. katero prijateljstvo se je pozneje ohladilo. Knez Meriščevskij je od 1872. izdajal v Petrogradu konservativen list »Graždanin«. Knez je bil Rus in samo Rus. Njegov ideal je bila močna Rusija prosta besednega vseslovan-stva. Pisal je mnogo romanov iz pe-trograjskega življenja. V. romanih popisuje klativiteštva. Štrajk v Petrogradu. Te dni razburjajo že itak razburjene dni poleg vsega še vesti iz Rusije o velikanskih štrajkih. Ravno ko je nastopila v mednarodnem položaju akutna kriza, so se začeli na Ruskem prav opasni štrajki. Štrajki so bili vedno, to je že res. Toda kje je vzrok, da so ravno v teh dneh s takšno silo izbruhnili? Položaj ruskega delavstva po socijalni gospodarski in politični strani? Da, gotovo. Toda ta vzrok je obstajal že tudi preje. Zakaj torej ravno sedaj? Znano je, da rusko delavstvo po veliki večini še ni organizirano v trd-nik, resnih socialističnih organizacijah, temveč da podlega anarhistični agitaciji, ki jo pa dostikrat vodijo med delavstvom življi, ki jim niso mar delavski interesi, občanska svoboda, temveč, ki so prežeti pred vsem z ognjem in sovraštvom proti slovanski Rusiji. Za takšno agitacijo se dostikrat skriva — Germanstvo, ki upa na ta način izpodjesti ruski telo in da tako pripraviti Rusijo nesposobno za vsako delo. In tudi to pot bodo veliko bolj kot sedaj preje resnične vesti, da vodijo točasne štrajke v Rusiji preoblečeni nemški oficirji. Že vedo, zakaj. Se vse Silno vjema. V viharjih, ki so divjali v Četrtek v našem Primorju in po pokrajinah, se poroča, da so bili viharji po vsem Dolenjskem, kjer je izruvalo več kozolcev. Na Kočevskem je vihar divjal z vso silo. Okolo Novega Mesta, v Št. Janžu in Mokronogu je precej škode. — V Primorju je bil najhujši vihar v Kraljeviči, kjer je zgubilo življenje sedem ljudi. Mnogo stavb v kopališču je poškodovanih. Abiturijentom dajejo za »Akade-mično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« v času počitnic pojasnila o tehničnem študiju: cand. ing. St. Dimnik (Ljubljana, Komenskega ulica 14), vand. chem. ing. Srečko Ferjančič, (Bled »Mirni dol«), cand. elektrotechn. Janko Ženko, (Ljubljana, Hilšerjeva ulica 7.) Deklica z obedom pod konji. Pred nekaj dni je nesla Frančiška Pivk iz Stražišča svojemu očetu v Majdičev mlin kosilo in je na državni cesti čez savski most nadlo in prišla pod konje in voz neprevidnega voznika. Deklici se k sreči ni ničesar zgodilo. Kaj je bilo z jedjo, pa kronika ne pove. Ljubljana. — Vtis proklamacije v Ljubljani. Sinoči ob 6. je vse gledalo na uro in vsi so mislili: Zdaj je odločilna ura. Popoldanska poročila so bila tako mirna, da je vse upalo na mirno rešitev. Ob osmih zvečer pa je završalo po mestu. »Slov. Narod« in Slovenec« sta priredila posebne izdaje. Ljudje so leteli pred tiskarne, kjer se je vse trlo ljudi. Vse se je borilo, da dobi v roke vsaj en iztis. Ljudje so čitali po ulicah. Po gostilnah in kavarnah je vse stalo in gledalo. Bilo je splošno presenečenje. — Prihodnja izdaja »Dneva« izide jutri ob navadni uri zjutraj. Prinesel bo »Dan« vsa najnovejša poročila. Le v slučaju posebnih dogodkov izide posebna izdaja. Sokol I. je priredil sinoči pri »Zupančiču« zabavni večer za sodelujoče pri zadnji veselici. Večer je bil lepo obiskan. Igral je orkester. Br. Pestotnik je podal poročilo, ki kaže, da je cela prireditev nesla okoli 6500 kron. Čistega je 3500 K. To je zasluga prijateljev Sokola I. Cel večer je bil posvečen domači zabavi. — Cirkus Charles naznanja, da pride s 4. avgustom v Ljubljano. Na splošno željo je podaljšal svoje bivanje v Trstu, kjer se je občinstvu zelo priljubil. Cirkus Charles je eno največjih podjetij te vrste na svetu. — Glede »Skrivalnice za velike nagrade« smo prejeli pismo neke ženske v Ljubljani, ki je skrivalnico razrešila in je dobila od tvrdke 1 veho lepega platna, doglo 24 m. —-Torej se ne more reči, da nagrade nihče ne dobi, vsi pa menda ne morejo dobiti. — Načelniki kranjskih obrtnih zadrug, njih namestniki in odborniki »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug« se opozarjajo na plenarno sejo zveze, ki se vrši v torek 28. t. m. popoldne ob 3. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani, ter se naprošajo, da se gotovo udeleže polnoštevilno te seje z ozirom na važnost dnevnega reda. — Nogometne tekme. Kakor smo že poročali, se vrši danes zvečer ob pol 6. uri na dirkališču pod Tivoli klasifikacijska tekma med moštvi »Olimpije.« in »Slokana«. Ker, izid tekme odloči s tem, na katera! mesto se uvrsti posamezno moštvo, bo gotovo na obeh straneh igralo požrtvovalno. Vstopnina je običajna. Tekmuje se pri vsakem vremenu. — Na današnji šentjakobski semenj pri Plankarju na Dolenjski cesti opozarjamo narodno občinstvo, da se ga udeleži v kar največjem številu. Zabava bo najraznovrstnejša in so pripravljeni za razvedrilo naj-originahiejši predmeti. Na semnju nastopijo šentjakobski sejmarji v originalnih nošah, sestanejo se pa tudi vse Anice, ki praznujejo danes svoj god. Začetek veselici ob pol 4. popoldne, vstopnina za odrasle 40 v, otroci do 10. let prosti. — Semenj je v prid javni ljudski knjižnici gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. —• »Spodnješišenska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi danes vrtno veselico pri P. Stepiču. Začetek ob 4 popoldne. — Vstopnina 30 vin. Sodeluje pevski in tamburaški zbor »Čitalnice«. Članstvo šišenskega Sokola izvaja proste vaje in nastopi z eno vrsto na drogu. — V splošnem je vsestransko skrbijeno za zabavo in nikomur ne hode žal, če poseti veselico. Narodni Šiškarji, pokažite se kot *edno, prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda in pridite na veselico v kar največjem številu. — Utonil je v Gruberjevem kanalu Adolf Firm, star 19 let. Mladenič se je kopal in ga je pri kopanju prijel krč. Zgodilo se je to v petek ob 5. popoldne. — Pesem čudovito vpliva na človeka, to je stara stvar. Novo pa je, da se kaže vpliv pesmi v Kino Metropol v zanimivi drami »Car pesmi«, ki se vrši v bolgarsko - grški vojni. Nad vse slikoviti prizori se vidijo na filmu »Dalmacija«, ki je posnetek znane Saša tvrdke. »Črna roka« pa je izzvala sinoči pravcate salve smeha med obiskovalci. Predstave danes so v nedeljo ob 3, 4, pol 6, 7, pol 9. zv. — Hitite, pomagajte si k sreči s takojšnjim naročilom turške srečke! Žrebanje se vrši že dne 1. avgusta in kdor ne hiti, zamudi priliko, v srečnem slučaju postati tega dne bogataš s 400.000 franki. — Pojasnila daje in naročila sprejema glasom današnjega oglasa: Srečkovno zastop-stvo, Ljubljana 2. — Orožnik brez hlač, razposajena burka v dveh delih je vzbujala včeraj v kinematografu »Ideal« neprestan bučen sineh in kdor se hoče res dobro zabavati, naj poseti danes kinematograf »Ideal«. Tudi drama »Otročje srce« je močno ugajala, ker je res prvovrstna in se le redko vidi tako dobrih igrokazov. — Danes ob 9. zvečer vojaški koncert. — V času počitnic in na potovanju so zelo priljubljene žepne budilke, ure v zapestnicah, moderni man-šetni gumbi, srebrne zapone. Vse te predmete kupiš najbolje v največji ljubljanski trgovini F. Čuden, Prešernova ulica 1. Lopovščina S. L. S, »Sava« piše: Brezmejna lumparija. Kako daleč sega lopvščina ta-kozvane »Slovenske Ljudske Stranke« posnamejo naj pošteni Slovenci iz spodaj dobesedno ponatisnjene okrožnice, ki jo pošilja stranka strogo zaupno svojim zaupnikom. Priobčujemo brez vsakega nadaljnega komentarja faksimile tega dokumenta podivjanosti in falotstva ljudi, ki se tudi imenujejo Slovence: Strogo zaupno! Gg. zaupnikom S. L. S. Grozodejstvo v Sarajevem, ži-vlnsko-surovl umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak-rano na narodnem telesu Jugoslovanov: Hudodelsko velesrbsko zaroto. 1 Nobenega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in sku* ša na prikupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri v Avstriji. V istem smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obr-nena na razkrlstjanje ljudstva in otro« vanje s strupom velesrbskega proti-avstrijskega nacijonalizma. Gre za novo zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega naroda. V tej resni url ie v prvi vrsti dolžnost Slovenske Ljudske Stranke, da obvaruje naše ljudstvo preteče mu nevarnosti. Obračamo se do vseh naših za* upnikov z nujno prošnjo, da posvečajo v tej zadevi največjo pozornost in o vsem, kar Izvedo, nemudoma poročajo tajništvu S. L. S. v Ljubljani. Zlasti se prosi poročila o sledečih točkah: 1. Ali se opaža v Vašem kraju kak ooiav v smislu velesrbstva. od- nosno protiavstrijstva?, Od katere strani? 2. Ali se razširja v Vasem Ura-lu slabo časopisje? Kdo je razširja? 3. Kdo ie v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kakor so: »Slov. Narod«, »Dan«, »Slovenski Dom«, »Naš Glas«, »Učiteljski Tovariš«, »Sava«, »Zarja«. 4. V katerih gostilnah ali drugih javnih prostorih je kak tak list razpoložen in kateri? ^ Prosimo za najnujnejši odgovor na ta velevažna vprašanja, da bo vedelo strankino vodstvo ob pravem času ukreniti vsa potrebna odporna sredstva. Domovina ie v nevarnosti, tedaj vsi možje na krov! * Vse za vero. dom. cesarja! V Ljubljani, meseca julija 1914. Žalostno je, da v teh časih, ko potrebujemo notranjega miru, begajo nekateri ljudje naše ljudstvo s takimi letaki. »Sava« prinaša faksimile takega letaka. To je vse obsodbe vredno1 —r~r—f— Trst. Fornarl privolil v poroko. »Nuo-vo Giornale« poroča, da je oče zaročenke inž. Ulivija privolil v poroko in poživlja inž. Ulivija, naj se vrne jv doniovno. ter naj nadaljuje z eksperimenti. Poročila pravijo, da je dobil neki Ulivijev mehanik pismo, y katerem mu inženir poroča, da bo svoje poskuse nadaljeval. V opazovalnico za umobolue so v četrtek zvečer odpeljali 281etnega Marija Zai, berača-postopača, ki se je sprl s svojo ženo. Intervenirati je morala najprej zdravniška postaja, nato pa Treves. Zdaj je v varstvu oddelka slaboumniee. Lubin, znani ranitelj Turka Mo-reahima, umorjenega radi neke opazke pred gostilno »Argus« v Starem mestu, je v četrtek popoldan policiji zločin priznal. Zasliševano in zaslišano prostitutko Benusijovo so izpustili na svobodo. Težke opekline si je povzročil Sletni H. Dobravrek z vrelo vodo. Polil se je po rokah in po trebuhu. Dečku so pomogli na zdravniški postaji. Opekline niso najnevarnejše. Poskus samomora. S fenikalno kislino se je skušal zastrupiti 19Ietni H. Freni. Freniju so napoprej izprali želodec, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico in odtam ga je spravil Treves v opazovalnico za umo-bolne. Nogo sta zdrobili dve vreči sladkorja 591etnemu težaku L. Golji, ki je zaposlen pri prenašanju vreč v prosti luki. Golja je urejeval vreče, in med tem časom sta mu padli dve vreči napolnjeni s sladkornimi kosi na nogo, ter mu jo zdrobili. Telefo nično pozvana zdravniška postaja ga je obvezala za prvo' silo. Goljo so prepeljali v bolnico. Bencin in špirit. V četrtek zve čer se je skušal zastrupiti 221etni uradnik G. Zennoni in je v tem namenu iznil dozo bencina, pomešanega s špiritom. Prepeljali so ga v IV. oddelek tukajšnje bolnišnice. Z. J. Ž. sklicuje dne 16. avgusta izredni občni zbor v prostorih gostilne N. D. O. Na dnevnem redu je volitev novega predsedstva. AVSTRIJSKO-ITALIJANSKO ZAVEZNIŠTVO. Milanski »Secolo« je prinesel dne 22. t. m. pod naslovom proble tnov italijanske zunanje politike članek o Valoni in Italiji. Obravnaval je tudi avstrijsko vprašanje in zavzetje Lovčena, ki naj bi bil protiutež Av-sMie Italiji, kateri bi vzdržal neiz-premenitev ravnoteža v Jadranskem morju. Onorevole Leonida Bissolati Je pisal med drugim tudi sledeče: Dva problema sta, okolu katerih se guče os italijanske zunanje politike: to *e albansko in avstro-srbsko vprašanje. Kakšno bi bilo zadržanje Italije V slučaju abanske krize in ob even-tualnosti nasilnega konflikta med Srbi in med avstro-ogrsko monarhijo: 'dve navidezno neodvisni vprašanji, katerih utis ie tako tesno združen, da bi lahko tvorili en problem. »V slučaju konflikta med Avstrijo in »ned in med slovanskimi elementi ne bi vedeli, v kakšno svojo korist bi morala Italija stati Avstriji ob strani«, prinašamo le dva citata, ki kažeta vse italijansko razpoloženje zvestobe do nas; dvorni, diplomatični in politični vodilni krogi, ki v takih slu-fcajih ne poznajo nikakršne ironije, pravijo temu — zavezniška zvestoba! O Bissolatijevem članku bi se dalo pisati cele kolone, pa mislimo, da je dovolj če le namignemo na ost njegovega poslanskega peresa. Kdor bere, bo spoznal. Opozarjamo na IV. šentjakobski semenj, ki se bo vršil dne 2. avgusta na vrtu gostilne »Jadran«, v {lučaju neugodnega vremena pa teden dni pozneje istotain. Venizelos v Trstu. Grški mini strski predsednik Venizelos se je pe ljal v petek zvečer skozi Trst. V na še pristanišče je dospel s parnikom »Baron Bruck« okolo 7. ure zvečer. Na parniku ni hotel dati nekemu uredniku, ki je bil radoveden, kaj misli Venizelos o sedanjem položaju, nikakršnih pojasnil. Urednik je izpraševal, stavil vprašanja, Venizelos pa je odgovarjal z — molkom. Jezik se mu je razvezal šele pri i upravljanju o procesu »Magrini-Idea Nazionale«, ki se vrši sedaj v Rimu. O političnem položaju ni govoril. Nit ni hotel dati nikakršnih pojasnil o svojem potovanju. Na molu S. Carlo ga pričakovali ugledni Grki, med njimi predsed. pravoslavne občine in dunajski grški poslanik Gryparis. S slednjim se je Venizelos podal v »Excelsior Palače Hotel«, kjer je dobil informacije o noti. Čakal ga je tudi cel sveženj šifriranih telegramov, na katere je Venizelos odgovarjal nad eno uro. Vesti o avstrijsko-srbski krizi so, po poročilih, napravile nanj neugo den utis. V hotelu je prosilo za inter vencijo več žurnalistov. toda Veni zelos in Gryparis sta odklonila vsak interviev. Ob tričetrt na deveto zvečer se je Venizelos peljal v Bruselj na posvetovanja. Vsi železniški uradniki, ki so imeli te dni dopust, so bili na svoja mesta brzojavno poklicani. »Mlade Proudy,« glasilo češke nar. soc. mladine so prinesle v svoji številki od IG. t. m. članek o mladinskem gibanju v Trstu, izpod peresa A. Brandnerja. O položaju in o noti Avstro-ogr ske monarhije Srbiji so pisali vsi ita lijanski listi obširno v svojih izdajah od 24. julija. »Piccolo« piše v nejevoljnem, toda mirnem tonu, da bodo morali tr peti posledice persekucij jugoslovan skega dijaštva tudi Italijani, ki obiskujejo ital. srednje šole v Zadru. Radi uniforme namreč. Narodno-socialna mladinska or ganizaclja vabi vse člane kakor tudi prijatelje organizacije, da se zberejo danes popoldne ob pol 3. v N. D. O. odkoder gremo skupno na veselico Narodne delavske organizacije pri Sv. Ivanu. Bratje! Prihitite v velikem številu, da s tem pokažete, da raz umete veliki pomen ustanovitve po družnice N. D. O. pri sv. Ivanu. Narodno socialna mladinska or ganlzacija je imela sinoči svoj drugi sestanek na Sovranišču pri sv. Ivanu. Sestanek je bil mnogoštevilno obiskan, kar nam kaže, da se je tudi sv. Ivanska mladina začela probu jati. Na sestanku so govorili brat Pe roša, M. Kravos. Ferjančič, Pečar in arugi. no sesiamtu je miaunia zapeia več narodnih pesmi. Ločitev tržaških članov je bila prisrčna. Želeli bi še mnogo takih sestankov. — M. K. Snočnja predstava cirkusa Charles je nudila vsem obiskovalcem nenavaden spored. Beli medvedje s svojimi nastopi, kengoruji v boksanju, atleti na konjih in pa novi akrobati, vse te točke so poleg drugih, odobravanje vzbujajočih točk nanovo dokazale, da je Charlesovo podjetje cirkus, kakršnega se ima priliko vi deti le malokdaj. Cirkus ostane v Tr stu do torka. Večerne predstave pričenjajo točno ob pol 8. zvečer. Pojavljajo se glasovi, da bodo ob nedeljah zaprti vsi trgi, s čemur bo kupčija ob nedeljah nemogoča. Ogenj je izbruhnil v petek popoldne v ul. Istituto, v mizarnici A. Jogana. Požar so prispeli gasilci kmalu lokalizirali. Težke opekline je zadobil kletni asistent K. Miani, uslužben v oddelku za mehaniko parnika »Impera« tore Francesco Giuseppe«. Mianija so prepeljali v bolnišnico. Fenikalno kislino je pila triletna Vanda Donaggio. Vsed močnih bolečin ji je morala zdravniška postaja izprati želodec. LISTNICA? Trž. kol. *dr. »Balkan«. Oprostite, toda starih ponatisov ne moremo servirati. Uvažujte drugič _ istočasnost! — Nekaterim dopisnikom: Prosimo za pravočasno vlaganje rokopisov. Prepozno vloženih naznanil zanaprej ne bomo upoštevali! Tržaško uredništvo. Viharii na Jugu Avstrile. V četrtek opoldne je nastal v IJubljani vihar, ki pa je trajal le nekaj minut. Bilo je ravno opoldne, ko so ulice najbolj oživljene. Vihar je prišel nepričakovano. Sicer je bilo celo dopoldne mračno in na severu so se vlekli nizki oblaki. Opoldne je pa namah izbruhnilo. Zavil ie močan veter, ljudem je odnesel nekaj klobukov, zvil nekaj dežnikov — sicer pa so vsi brez večje škode pravočasno ušli v razne hiše. V mestu ni bilo škode, le nekaj opeke je pometalo na tla. Pod Tivoli je podrlo eno brezo in strgalo z drevja nekaj listja in vej, tako. da ie. bilo. po. na- sadili precej nastlano. Ker se je zgodilo vse to le mimogrede, nismo temu viharju pripisovali posebne važnosti in smo ga omeniii le med ljub* ljanskimi novicami. Toda že zvečer Smo prejeli 8 Trsta poročilo, da je tam divjal hud vihar, včerajšnji listi pa so prinesli obširna poročila o divjanju ciklona v Zagrebu, na Reki in v Budimpešti. Iz tega se da soditi, da ie divjal na našem jugu ciklon, ki le preletel vse te pokrajine in ]e ostala Ljubljana morebiti ohranjena pred večjo škodo le zato, ker se je je ciklon le malo dotaknil. Iz poročil se vidi, da je šel ciklon v smeri od Trsta (tam je bil ob 11. dop.) preko Kranjske na Štajersko in na Ogrsko — z druge strani pa preko Reke na Zagreb (tara ie bil ob 1. pop.) na Budimpešto, kjer je divjal okoli 4. ure. Vsa mesta, ki leže na tej poti so občutile grozno silo, ki jo je razvil divji oj-kan. ' V Trstu. »Edinost« poroča o tem? Včeraj zjutraj je bilo vreme krasno: nebo čisto, kakor zrcalo, a solnce je že ob esmih zjutraj pripekalo z vso svojo pasjednevno silo. Malo pred deseto uro se je pa začčlo nebo pokrivati z oblaki in kmalu so se po nebeškem svodu podili temni, pravi hudourni oblaki. Tupatam je padla kakšna posamezna kapljica, a ob enajstih se je vsul močnejši in gostejši dež. V tem so se pa z istrske strani dvigali grozeči zelenka-sto-sivi oblaki. In ko so ti oblaki, ki so se podili z bliskovito htrostjo, pripluli nad mesto, je zapihal močan jugo-vzhodnik in obenem se je vlila močna ploha. Vse to je pa trajalo le dobre pol ure. Veter ie nato odje-njal. a ploha se je izpremenila v. blagodejen dežek. Ta nevihta, ki je tako nepričakovano pridivjala, je pa tudi napravila precej škode, a še več strahu, kajti kolikor nam je znano, dosedaj ni zahtevala nobenega človeškega življenja. O dogodkih v Trstu smo že včeraj poročali. Naivečja zmešnjava je bila v kopališčih, posebno pri svetilniku. Ko je pridivjala nevihta se je nahajalo v kopališču kakih 100 oseb: moških, ženskih in otrok. Veter je takoj podrl del lesene ograje in odnesel oblek,p mnogih, ki so se kopali in so jo bili pustili na obrežju. In ko so se ljudje hoteli zateči v kainte, ki so postavljene v kopališču, so jih našli zaprte, ker je bilo osobje — pobegnilo. Ljudje SO nai£i začeli kar nagi Dezati na vse strani: v morju je bilo pa še precejšnje število otrok, ki so se držali za vrvi in vpili na pomoč. Redarjem se je posrečilo vse rešiti. Mnogim so poskrbeli obleke, da so mogli domov. Izvoščki so se ponudili brezplačno damam, da so jih prepeljali na dom. Več ladij je odtrgalo, več čolnov odneslo. Barko »Diomiro« je rešil parnik »Vida«. V Barkovljah so le s težavo rešili otroke, ki bi jih bili valovi skoraj odnesli s seboj. Valovi so bili silni in gorje, kdor ni pravočasno bil na suhem. Na Reki. Enako je divjal vihar na Reki. Reški Novi List« poroča o tem: Včeraj je divjal niti pol ure v Kvarneru ciklon, kakršnega^ ljudje že 40 let ne pomnijo. Jutro je bilo soparno, potem silno vroče — kot peklo, le gorski grebeni so bili z meglo pokriti. Atmosfera je bila motna. Okoli 10. se je nebo pokrilo s črnimi oblaki — nekaj kapelj dežja — par bliskov — ampak okoli ll8/i je zavil silen veter — zatulilo jc, zagrmelo, okna so zažvenketala, stolpi so se majali, drevesa se lomila, skladišča so se rušila, morje pa je divjalo, kakor da hoče iz sebe pometati vse in jc butalo v obalo, da se je vse treslo. Vse je bilo videti kakor šumeča pena. Ljudje so gledali, kako veter po zraku nosi deske in opeko. Bežali so. V deseith minutah je vihar napravil ogromno škodo. — Prevrnil je vse, kar se je dalo prevrniti, potrgal je zavese izpred trgovin, razruval javne nasade, podrl več dreves, razkopal tla — odnesel strehe — da je bilo groza gledati. Vihar je divjal po vsej obali do Kraljeviče (kjer je napravil v kopališču in v parkih mnogo škode) in do Opatije, kjer je tudi več parkov poškodovanih. Na morju se je videlo več ladjic, ki so se komaj rešile. Za vse se ne ve. V kopališču so se ljudje pravočasno rešili, "i udi na otokih je vihar grozno divjaL Škode je mnogo. . V Zagrebu. »Pokret« piše sledečef Okoli 1. popoldne je zadivjal strašen orkan nad Zagrebom. Po veliki vročini zadnjih dni so se začeli zbirati črni oblaki. Kmalu jn zatulil veter, ki je. nos.U s sebe j t ennis. oblake, pol- ne dežja in sodraga. Nastala jc taka tema, da je bilo. treba v sobi napraviti luč. Okoli četrt na 2. je bil orkan najsilnejši. Zdelo se je, kakor da so se oblaki zmešali v grozen kaos, iz katerega se ni razločilo nič drugega kot tuljenje in zavijanje vetra. Strela je vdarjala, 20 min. potem se je zjasnilo. Razume se, da so bile ulice takoj prazne. Vse je pobegnilo. Orkan je grozno gospodaril. Izruval je več dreves, potrgal več napisov potrl več šip, napravil je mnogo škode po trgovinah in po javnih prostorih. Na Jelačičevem trgu je strela na mestu ubila neko žensko, blizu mesta je delalo več Bolgarov, ki so pobegnili v neki hlev, kjer so bili vojaški konji. Vihar je hlev podrl, en Bolgar po imenu Kartinov je bil ubit. več konj poškodovanih. Na tri delavce ^ je podrl zid, pod katerim so vedrili in jru poškodoval. V Črnoniercu je udarila strela v opekarno in jo zažgala. Zgo rela je do tal. Vojaštvo je pa pomagalo gasiti. Na savskem kopališču je nastala velika zmešnjava, ker je veter začel podirati kabine, kampr so bežali ljudje. Odneslo je mnogo ob leke. Ljudje so nagi in oblečeni be žali iz kabin. Po mestu in v, okolici je mnogo škode. V Budimpešti Je dosegel orkan svoj vrhunec. V ogrski zbornici Je bila ravno seja, ko I se je nebo pomračilo in je začel divjati vihar nad mestom. Strela je udarjala vdar na vdar. V zbornico je večkrat treščilo. Poslanci so pobegnili. Graf Andrassy je bil ranjen od stekla, ker so šipe popokale, posl. Rakovskega je strela udarila na tla. V neki tiskarni Je strela omamila 7 delavcev. Vsega skupaj Je 7 ljudi mrtvih in 37 ranjencev. Toda po raznih drugih krajih je divjal vihar in uničil poslopja in vrtove, * j* m Letošnje poletje je čudno soparno. Taki vremenski izbruhi so dokaz slabih časov. Včeraj je bil zopet soparen dan. Gore so vedno v megli. Zanimiv špiion. Zupnik-veseljak in njegova ljubezen. Dne 21. t. m. je bil v Thiberville prijet nemški župnik mesta Fon tainela-Louvet zaradi špijonaže v korist Nemčije. Ta župnik je bil pravi tip veseljaka in lahkoživca. Nosi francosko ime Heurtebont. Nekoč je baje ta župnik v nekem nemškem listu čital, da se išče dopisnik za neki nemški list. In res Je mož začel pošiljati razne vesti v francoskih pripravah na vzhodni meji. Od poveljnika v Thiberville je dobil tajni plan mobilizacije, ki je bil spravljen v nek zapečateni kuverti. Kmalu se je izvedelo, zakaj^ je sprejel župnik Heurtebont nemško ponudbo. Rabil je namreč denar za .ljubezen. Njegovi prijatelji so to kmalu raznesli in nastal je pravi škandal. Dne 14. t. m. so namreč videli župnika v družbi elegantne dame. Sploh je bilo znano, da ljubi gospod župnik veselo damsko družbo, taka j stvar pa stane denar. I Ko so župnika zaslišali zaradi ovaduštva, je rekel: »Duhovnik je človek, kakor vsak drugi in pač kot človek sem grešil zaradi ljubezni.« Potem ni hotel ničesar več izpovedati. Krasna Parižanka, 181etna krasotica, ljubiteljka lepih obelk, v katero se je župnik čez glavo zaljubil, je izjavila, da se je z veselim župnikom seznanila v preteklem pred-pustu na zabavah v .Montmartru Župnik Je bil oblečen v »civilno« obleko, trosil Je denar na debelo, zabaval se je z ženskami in je sploh nastopal kot kak lahkoživec. Pretekli teden — je rekla kra sotica — je prišel župnik trikrat k meni na posete in je najino razmerje postalo bolj intimno. Zadnji dan je prišel k meni v duhovski obleki in ko sem začela kričati, mi je rekel: »Hotel sem se samo pošaliti. Ah ti ugajam v duhovski obleki? Nič se ne boj! Jaz sem bogat Amerikanec, ki išče samo' zabave.« Tako je govoril župnik. Pozneje Je svoji lepotici priznal, da je res župnik in je hodil k nji v duhovski obleki; pri nji se je preoblekel, potem pa sta šla na nočne zabave. Pred mesecem je prišel v Pariz in je pustit svoji ljubici pismo, naj pride v Bruselj ali pa v Koln. Njej se to ni zdelo čudno, ker je večkrat hodil v Nemčijo. Rekel je, da ima tam spor zaradi neke velike dedsčme. Večkrat je prejel tudi iz Nemčije denarna pisma, in se je bahal, da njegova podjetja izvrstno uspevajo. »Ako mi pojde vse po volji — je rekel — boš dobila 200.000 frankov m boš živela kakor kraljica.« , Ona ga je vprašala: »Kaj si iznašel, da ti tako dobro nese? Nove bombe za Pruse?« On pa je rekel, da je stvar važna in da bo govoril o nji ob svojem času. Hotel jo ie imeti pri sebi -rr. toda nieaova mati se ie tega bianila. Nastal bi bil skoraj škandal Denarja je vnel seveda vedno do. vo j. Njegova lMnca je razkošno živela. Te dni so m* prišli na sled in so ga zaprh. Preiskan so tudi njeno stanovanje, pa niso našli fflVsar smm ljivega. Ker bi župnik s svx>r«ui do hodki ne mogel tako živeti veselo je sprejel nemško ponudbo in je Vzda< jal domovino za denar. Francoski sti o tem veseljaku mnogo pišejo. PREKINJENI DIPLOMATIČNI ODNOŠAJI. Dunaj, 25. julija. Zunanje minU strstvo ’j* izdalo ob pol osmi uri zvečer naslednj\ uradni k^mnikes: Ob pol treh popoldnt se je zbral v konaku v Belgradu voinl s^et, ki mu je predsedoval kralj Peter. l ki se prodala danes ziutral v vseh trafikah. KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TER E' ZIJE CESTA ŠT,IS NOVI SVET HA5PROTI KOLIZEJA ZAH-TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BRtZPLAČNO r gipninhinu iiroimg; [ j IjilliilJiUiii j!kilii'ri •umnhmm ■ iri:iiiiiiiii»i ***'■*imiiiliiH^piii; < !li.'t:! ITH-U