THOUGHTS - LETO 3 1 JUNIJ 1982 Registered by Australia Post — publication no. VAR0663 misli (THOUGHTS) Religjous and Cultural Month|y In Slovenlan language Informativni mesečnik za versko In kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 + Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina‘(Subscr.) $ 5.—, izven Avstralije (Overseas)$ 8.—, letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 K SLIKI na platnicah: Grenke spomine na junij 1945 ima tudi škofjeloški grad . . . KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključen* UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LA^ GUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7 - dol., ^ gega dela 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v e"1 knjigi (Komac — Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8,— dol. SHEPHERD OF THE \VILDERNESS - Življenjepis misijonarja Barag2 v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2,— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografi3 pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2.— ®°' ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. - Odlično delo dr. Jakoba Kola^ ča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj) 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9.—, tretja 28,— dol.) LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa pokojnega Karla MauseO3 iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Ce vsem trem delom samo 10,— dol. TRENUTKI MOLKA - Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja C''' Knjiga, ki je izšla v Argentini, stane vezana 4 — dol, broširana 3,— dol. POPOTNIKI — Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Nap*sal Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Bukvič. Cena 6.- d° SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROW - Vlado Koz^ slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad s dent—bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 veliki formata. Cena 9,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o tehars^ dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol. j V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tis0^ po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI - Siena Blažič. Cena 2,- dol. ,, (Dalje na notranjih zadnjih platnic3 j'£ SPET se je dvignila poštnina in občutno udarila tudi žep MISLI. Obenefl1 uprava prejela spet pismo poštnega ministra, da bo sledilo v oktobru za revile vo povišanje poštnih dajatev. . . Zato sem še bolj hvaležen vsem bralcem, ^ ^ ravnajo zastareli dolg (še bolj pa tistim, ki naročnino redno plačujejo) in vsern' $ tako darežljivo dodajo tudi v SKLAD. Odkrito povem, da se imamo samo ^ darovom zahvaliti, da MISLI še žive. Naročnina sama ne zadošča več, nernod pa jo je dvigati v nedogled, ker bi s tem odpadel marsikateri naročnik. Prsv ^ je zadnja leta končalo že toliko revij in listov manjše naklade, ker niti z °S niso mogli pokriti razliko stalno naraščajočih stroškov. ^ Ob visoki poštnini je še bolj razumljivo, da uprava ne odgovarja pismen0^ ■ pošiljke z naročnino. Kdor doda kaj za SKLAD, najde svoje ime med darov in mu je to v dokaz, da smo pismo prejeli. Kdor ne zasledi imena v MISLIŠ ^ ^ ku dveh mesecev, naj nam seveda javi: saj se pismo lahko izgubi, pomota pa ni izključena. Upravnik je samo človek — in zelo zelo zaposlen. V primer1 mote lepo prosim, da z dobro voljo sprejmete opravičilo in popravek. * - Urednik in uprav VSEBINA * Mesec spomina - stran 129 * Temni bori - pesem - SreCko Koso-VeI - stran 130 * Misli ob kresu - Iz govora dr.Katice Cukjati, Argentina - stran l3l * ProSfnja za pravo besedo - Paul Roth - stran 133 * Branko zopet avstral-sk‘ prvak - D.C. - stran 134 * Kristjani brez Cerkve - Kazimir Humar - stran l35 * Odstrgavati prevleko ... - Vinko Beliči«! - stran 136 * Kolikor jezikov zna3 - toliko mož veljaš! - Aleksandra L. Ceferin - stran 137 * Izpod sydney-skih stolpov - P. Valerijan - stran 139 * Ob zlati mali dr. I. Mikula - stran 141 * Izpod Triglava — stran 142 * Dopolnilo velike noči — I. DobrŠek — stran 144 * Adelaidski odmevi - P. Janez - stran 146 * Pesem dveh src - roman - Florence Barclay - stran 148 * Naše nabirke - stran 148 * Dve spremembi v molitvah ~~ stran 149 * Krščanske korenine slovenske kulture - Katoliški glas, Gorica -stran 150 * P. Bazilij tipka ... — stran 152 * Z vseh vetrov - stran 154 * Koti-naših mladih - stran 156 * Križem avstralske Slovenije - stran 157 * Dov-l'Pne od doma - resnici v brk ... — stran 160 * Križanka — I. Žabkar — stran 160. "BOŽJE ČLOVEŠKE1 LETNIK 31 " ŠT. 6 JUNIJ 1982 J Mesec spomina JUNIJ je tu, vsakoletni mesec spominov, ki nekaterim kar ne gredo (več) v račun. Radi bi se jih znebili, odvrgli za vselej. Doma ne smejo o tem govoriti, te zdaj ne morejo prižgati svečk na krajih množičnih pokolov — molčali naj bi tudi mi v zdomstvu . . . Kaj res? Le iz kakšnega vzroka? Da bi morilcem utesili vest, ki po tolikih letih morda ie bolj gloda in grize kot je v tistem letu pijane zmage? Da bi žalujočim znova ne odprli rane, ki ie vedno kljuje in žge? Ne! To pa iz preprostega razloga, ker so tisoči naših mučencev vredni spomina. Tistim, ki se izgovarjajo, da je to že zgodovina, pa odgovarjam: Genocid ni malenkost, ki jo narodna zgodovina lahko enostavno prezre ter preskoči kot nekaj nepomembnega, pač del vojnih izgub. Zgodil se je nad neoboroženimi in po končani revoluciji. V slovenski zgodovini zadnje dobe je dovolj potvorb tudi brez molka o tem množičnem zločinu. Takole je o tem povedal dr. Marko Kremžar, ki je bil tisto usodno leto strahot vrnjen z ostalimi v smrt, pa mu je bilo kot mladostniku prizaneseno in je danes poznana osebnost med argentinskimi Slovenci: Leta 1945 je zazijal v slovenskem narodnem telesu strašen prepad, ki ga predstavljajo tisoči komunističnih žrtev - mrtvih in živih. Ne smemo namreč pozabiti nikdar, da je komunistični sistem ne le pomoril deset-tisoče političnih nasprotnikov, temveč da je notranje zlomil celo generacijo svobodoljubnih Slovencev po zaporih in koncentracijskih taboriščih. Vse te znane in neznane žrtve predstavljajo prepad, ki narod deli v dva dela. Na eni strani stoje krivci, na drugi priče! Gledalcev na slovenski pozornici ni! So le žrtve in krivci — in priče! Marsikateri žrtvi bi danes radi dali drugačno ime, a ni mogoče. Krivci bi hoteli postati neodgovorno orodje zgodovinske nujnosti, a ni mogoče. TEMNI BORI Temni bori, Srni bori, čuj, kako vršijo, ko da med seboj bolestno tiho govorijo. Pod sekiro so sovražno včeraj bratje pali, danes in mogoče jutri bomo mi Se stali. Silna burja, močna burja v bore zavihrala, ko da čula bi besede, pala in obstala. “Če umrete, bratje bori, kje se bom spočila, recite mi, dragi bratje, s kom bom govorila? Bratje bori, ostanite, rastite z uporom!” Pa so padali bolestno, nemo, bor za borom . . . Srečko Kosovel V_______________________________J Priče bi rade le mirno vest, brez odgovornosti, a tudi to ni mogoče! Teža žrtev je tako velika, da lahko pod njo ves narod klecne in izgub* voljo do življenja. Zavest krivde je tako strašna, da more pripeljati množice na rob narodnega samomora. Dolžnost pričevanja je tako usodna, da nam — če ni izpolnjena -more vzeti za vse večne čase smisel za odgovorno, samostojno življenje- Slovenski narod je ogrožen v svojem obstoju; ne zaradi zunanjih prl' tiskov — teh je vajen — , temveč zaradi razkrajalne sile laži, zaradi neiz-povedane krivde, ki razjeda krivce, in zaradi neizvršene dolžnosti vseh, ki smo poklicani, da bi pričali. Toda kakor je vzrokov naše narodne tragedije iskati med krivci, je rešitev iz nje treba zahtevati od nas, k* smo bili ohranjeni, da pričamo. Vzvišena in težka naloga nam je bila dodeljena. Kako naj kljub svoji slabosti postanemo priče, vredne odgovornosti, ki jo imamo pred Bogom in narodom? Za oznanjevanje resnice potrebuje človek poguma, svobode in pre^' vsem ljubezni. Čim manj je svobode, več poguma je treba, tega pa n*-kjer ni ljubezni. Vendar nam, ki živimo v svobodnem svetu, bi moralo biti pričevanj lahko. Takrat namreč, ko smo se odločili za življenje v svobodi, sm0 istočasno sprejeli dolžnost: resnično svobodno živeti! Vprašanje pa J1’ ali smo znali v svobodnem svetu ostati resnično svobodni? Ne večajmo brez potrebe dolge vrste njih, ki jih je komunistični režim telesno in duševno umoril! Dovolj ima naš narod žrtev! Krvavo p3 potrebuje svobodno živečih in svobodno mislečih prič! Priče potrebi*-jemo, ki bodo pričale v svet to, kar čutijo in kar vedo. Kar narod zahteva od nas, je, da ostanemo na svobodi svobodni! Ko je Peter zatajil Jezusa na veliki četrtek, tega ni storil iz hudob*' je. Radovednost ga je gnala na dvorišče velikega duhovnika. Ko pa s° ga spoznali, ga je prevzel strah, da se mu ni zdelo več važno reči:“^e poznam tega človeka!” Strah je v Petru za hip zameglil lestvico vrednot’ da ni pričal. In petelin je zapel. Tudi mi, ki smo poklicani, da pričamo, gremo včasih zaradi rad0-vednosti dalj, kakor nam narekuje previdnost. Nato pa nam strah *fl želja po mirnem življenju zapreta usta. In tako bi morali petelini petl nad Slovenijo noč in dan in nas spominjati, da ne smemo zamenjati sv° jega poslanstva niti za ceno domotožja. Vendar Peter je končno spoznal, da se ni mogoče izogniti dolžno^* pričevanja brez velike škode zase in za človeštvo. Skesal se je, spreJe poslanstvo pričevalca in končno umrl kot priča. To je tudi naša pot. Svobodni Slovenci imamo veliko poslanstvo, p0-sebno nalogo, zgodovinsko odgovornost. Izpolnili jo bomo, ker ne remo izdati svojega naroda, ker hočemo biti vredni naših mučencev! In pri tem nam Bog pomagaj! MISLI BB KRESU KRES, KI SEGA MENI DO NEBA, TO JE MOJA DOMOVINA Članek tvorijo odlomki iz slavnostnega govora DR. KATICE CUKJATI. Imela ga je na letošnjem 27. SLOVENSKEM DNEVU argentinskih Slovencev (18. aprila 1982 na Slovenski pristavi v Castelarju pri Buenos Airesu). Njene klene besede tudi nam veliko povedo. Morda nam celo izprašujejo vest — saj nam še kulturnega delovanja manjka, kaj šele ideološkega. DR. KATICA CUKJATI je iz naše mlade argentinske generacije in je kot prva "Argentinka" lani govorila tudi na srečanju v Dragi na Tržaškem ter tudi na teološkem tečaju v Ljubljani. (Kaj je o njej in "Argentincih" napisal po Dragi tržaški pisatelj Vinko Beličič, berete na naslednji strani.) — Ur. ŽIDOVSKI pisatelj E Ha Kazan je v tragičnih obri-'l' V ^ratl<' zgodbi, simbolično opisal usodo izsetjen-'h skupin v novi domovini. Literat oriše prvo podo-0; skupina prvih zdomcev se enkrat na leto sreča ob Jesu- Obsijani od toplih in rdečkastih plamenov po-življa jo v domotožnem razgovoru dogodke iz Preteklosti. Drugi rod se je prav tako srečaval ob kre-S^' a njihova pripovedovanja so bila po vsebini čisto ru9ačna; le od časa do časa so ponavljali zgodbe, ki l'h bili slišali od svojih prednikov. Življenje je kli-CaJ° na obzorje delovanja nove rodove. Ti so še vedno držaH staro navado vsakoletnega snidenja na kresni te°er' ^en(iar nihče od njih ni znal razložiti pomena tradicionalne navade... K temu opisu bi lahko dostavili dve opombi. Prva, se ravno v narodu, iz katerega izhaja ta pisatelj, 3 0 žalostna prerokba ni uresničila. Prav tako pa je 'juček anahroničen za današnje razmere, ker je ef dejansko premagal razdalje in vsestranski napre-omogoča temeljito preoblikovanje družbenih Kvirov. ^ Zbrali smo se, kot v zgodbi omenjeni izseljenci ob O?- da praznujemo sedemindvajseti Slovenski dan. se t6m slaviu slovenstva smo pa trdno prepričani, da 0 b° ta praznik nadaljeval za vedno, iz roda v rod, kai s Posebnim poslanstvom. Prišli smo, da izje Zerr)0 ljubezen do domovine-Slovenije. Za nekatere rodna zemlja; za mlajše pa rodna gruda predni- • Srečali smo se, da izpričamo našo narodno za-s. ■ našo pripravljenost za delo pri graditvi sloven-2ea v Argentini in hkrati slovenstva v svetu. Ali smo nj dai pomislili, da v matični domovini ne obhajajo 0q er)ega praznika, ki bi postavil slovenstvo na častil ^"o, k' naj bi predstavljal poklon več kot tisoč->n' borbi, trpljenju in žilavosti slovenskega naroda? s/0 Sn° stališče jugoslovanskih vodilnih krogov do na Ve!?stVa ie popolnoma v skladu z režimsko politiko lsb'enega proletarskega internacionalizma, kate- remu pa prav nič ni mar domovina. Na današnji dan nam neizogibno privreta na misel dve besedi: SLOVENEC in SLOVENSTVO. Kaj pojmujemo pod besedo slovenstvo? Ali smo si edini v tem, kakšne naloge nam nalaga pripadnost k slovenskemu narodu? Ali predstavlja za mladino ta pojem isto, kot za generacije rojene v Sloveniji? Ali je nekaj, kar bi lahko označili kot "večno slovensko"? AH se pojem slovenstva spreminja v času in prostoru? Tu je pred nami kopica vprašanj, katera pričakujejo naš pogumni in odkritosrčni odgovor. Kajti če se razhajamo v teh osnovnih točkah, bomo težko gradili bodočnost na trdnih temeljih. Ne moremo se zadovoljiti le s tem, da bi naši Domovi •izpolnjevali družbeno funkcijo. Ni dovolj, da se slovenska mladina zbira, sestankuje in zabava v naših središčih, ker naj bi ji naši Domovi nudili nekaj originalnega ali boljšega od argentinskih ustanov. Takšno pojmovanje slovenstva je okrnjeno in površno. Drugi si tolmačijo slovenstvo kot trenutke kulturne oaze, kot osvežujoči stik s slovensko umetnostjo, v izrazitih in bogatih oblikah. Povsem je privlačna zakladnica slovenske ustvarjalnosti, ki z vso pristnostjo hkrati pa evropsko razsežnostjo bleščeče izstopa v južnoameriškem svetu. Res je umetnost višja, izkristalizirana oblika naše narodnostne biti, a ne zajame koncepta slovenstva v vsej razsežnosti. Večina si predstavlja kot bistvo slovenstva vsakdanjo skrb za ohranjevanje in bogatenje materinega jezika — dosledno in vztrajno. In vendar je tudi takšna razlaga slovenstva pomanjkljiva in omejena. Kdor bi zaokrožil smisel našega zdomstva le na dejstvo, da smo Slovenci in pri tem prezrl oznako, da smo politična emigracija, ne bi dojel v polnosti smisla Slovenskega dneva. Če bi pozabili ali zanemarili katerega koli izmed obeh področij našega delovanja — kulturnega ali ideološkega — bi bilo za nas usodno. Življenje drugih izseljenskih skupin nam nazorno priča o poraznih posledicah, ki se pojavijo, kadar se zaide na stranpota in enostranskost zdomskega pričevanja. V zahodni Evropi so znani primeri posameznikov, ki stopajo v politični kompromis z domačimi vladajočimi krogi. Kljub osebnemu demokratičnemu mišljenju se hočejo znebiti pečata ideološkega emigranta. Omejujejo izseljensko delovanje le na versko in kulturno področje. Pri teh Slovencih je delovanje za svobodo in tudi za slovenstvo — nevtralizirano. Slovenstvo je neizogibno povezano s Slovenijo. In ob tem mislimo na celotno narodno ozemlje — ne le na politični teritorij, na katerem se je skozi stoletja izoblikoval lik Slovenca ter dragocena in raznolika slovenska kultura. Na tej domači grudi je preživel slovenski človek vse zgodovinske pretrese in preizkušnje. Ker je intuitivno slutil, kaj je slovenstvo, ga je junaško branil. V to jasno in prepričljivo podobo slovenstva je pa katastrofalno posegel raznaradovalen in razčlovečevalen duh komunizma. Tako je marksistični nazor, po 1200 letih krščanstva, skalil sloven- ‘ sko narodno življenje. Ta usodna prelomnica v naši zgodovini je danes, po tolikih letih totalitaristične diktature, še bolj o-pazna, kot pa je bila prva leta po drugi svetovni vojni. Večina tistih, ki je obiskala Slovenijo — posebno mladina — se vrača z grenkim občutkom razočaranja. Slišijo se komentarji: Slovenija se je spremenila; Slovenci niso pošteni, verni in narodno zavedni, kot ste jih vedno opisovali. Starejši se pritožujejo: V Sloveniji je vse izgubljeno! Nastal je prepad med Slovenci v domovini in med nami, katerega ne bomo mogli nikdar premostiti! Naša domovina nima rešitve! - Nekateri pa brezupno gledajo na rodno zemljo kot na potapljajočo se barko, kateri je usojeno, da jo vsak čas in za vedno pogoltne rdeče morje komunističnega nasilja. Res je, da verodostojne statistike dokazujejo nenehno propadanje verskega, moralnega in narodnega življenja, in to s tako naglico, kot si jo nihče ni predstavljal. Težko je začrtati mejo med realističnim in pesimističnim opisom današnje slovenske stvarnosti doma. Med nekaterimi komentarji pa nekaj le pronica na dan, in to je, da ne gledamo na bodočnost Slovenije z malodušjem. Če verjamejo, da je človek ustvarjen po božji podobi in zato rojen za svobodo, odpadejo dvomi v zmago večnih resnic nad začasno lažjo. Človeška narava se v bistvu ne more spremeniti: neutešeno hrepeni P° pravici, dobroti, resnici in lepoti. Čeprav konkretna zgodovinska obdobja pričajo o tem, kar je zabeleži Dostojevski: "Svoboda ni lahka, lahka je sužnost!' Zato je eksistenca ob idealih polna zaprek in težav, ne samo v zasebnem življenju, temveč tudi v zgodovini narodov. Tudi tukaj pridejo v poštev svetopisemske besede:"Moja pota niso vaša pota." V določenih dobah je borba za boljši svet dolgotrajna, nevidezn° neuspešna, mučna in orjaška, a končno posije sonca svobode. Skrivnostna božja volja nam je namenila posebno narodno poslanstvo in to daleč od domovine - pod Južnim križem. Vendar se naše delovanja nujno nanaša na Slovenijo, je povezano z njenih1 prebivalci. V domovini je še visoko število pozitivnih ljudi, ki v nenaklonjenih in težkih razmerah goji]0 ljubezen do domovine in do krščanskih vrednof-Tudi med mladino je mnogo idealnih in vzornih Slovencev, a njihovo vsakodnevno pričevanje se ne objavlja na straneh zahodnega tiska, kot se to dogaja v primeru znanih vzhodnih disidentov. V naših načrtih in stremljenjih nas ne sme preplašiti značilen obral slovenstva, ki se nam razodeva ob bežnem pogledu na povprečnega Slovenca. Napočil bo dan, ko bodo odpadle v Sloveniji zavesa prisiljenega molka. Takrat se bomo lahko zbrali vsi Slovenci za isto mizo in neobremenjeno, v svobodi, kovali bodočnost slovenstva. Marsikomu izmed poslU' šalcev morda zvenijo te trditve nekam utopično-Morda je že skrajni čas, da ne omejujemo slovenstva na domotožne spomine, v okviru domače vasice. Če smo sodobni in zasledujemo napredek sveta, bom0 DAN PO DRAGI'81. — Sredi te praznine, sredi tihote so ko v sanjah pred mano ljubi obrazi, odkriti obraz1' snidenja vesele dlani. Tri različne Slovenije so prišle na srečanje: zdomska, najdaljnejša in najbolj izpostavljen3, zamejska, najštevilnejša; matična . . . omamljena in utrujena od kadila eni sami barvi. — Najprej je spregovoril* tujina: na usta buenosaireške Slovenke Katice Cukjati. "Med domovino in zdomstvom." Pregledno, brez vsake odvečne besede, stvarno, prepričljivo. Poslušalstvo se ob njeni slovenščini presenečeno spogleduje, češ tu naj b' se zgledovala naša zamejska mladina. Srečen sem ob dokazu, kaj je zmogla obrekovana ali ignorirana argent'n' ska Slovenija vcepiti svojemu naraščaju: klenost jezika in jasnost nazorov. Koliko tam doli rojenim sem ze imel priložnost stisniti roko in se čuditi njih gladki, bogati slovenski govorici? Marjanka in Veronika Kren1' žar, Janez Zorec, Andrej Fink in njegov brat Marko — in zdaj ta petkov večer Katica Cukjati. Kdo more reči, da za "seme izkrvavelega naroda", razpršeno po vseh celinah, ne molijo tudi naši rajni, ki so mora nasilno s sveta . .. (Vinko Beličič, MLADIKA 7/ 8, 1981, Trst) ugotovili, da se je — po številu majhen narod - spremenil v Slovenijo v svetu. Pesimisti in nestanovitneži bodo to dejstvo lahko doživeli le kot opazovalci. Re-aUsti in dosledni Slovenci pa kot soustvarjalci, ki so dočakali uresničitev dolgoletnih hrepenenj. Pred dnevi me je prijetno presenetilo pismo inte- lektualca iz domovine. Takole zaključi svoje vrstice: "Vse kaže, da svet ne verjame več v demokracijo, v naši Sloveniji je to še bolj opazno . . . Vendar pa jaz čedalje bolj pričakujem svobodo in pravico. V veliko tolažbo mi je zavest, da v tem upanju nisem sam; veliko nas je tistih, ki pričakujemo svobodo..." Škofja Loka s svojim gradom je tudi ena izmed postaj nečloveškega mučenja vrnjencev v juniju 1945. Škofjeloški izseljenski piknik naj bi danes zameglil grozni spomin na tiste dni . . . Prošnja za pravo besedo Tudi dan, ki se zdajle začenja, potrebuje besede pozdrava in zahvale; potrebuje besede odločitve in odklonitve, potrebuje besede preudarka. Daj mi prave besede! Živimo in mislimo, se odločamo in molimo, kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami Te so lahko močnejše, bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja. Daj mi besede ljubezni! Besede lahko povezujejo, lahko zdravijo in tolažijo, lahko pa tudi sejejo razdor, sekajo rane in ubijajo. Lahko učijo in pojasnjujejo, lahko lažejo in zapeljujejo. Daj mi besede resnice! Ko sem govoril, je beseda izrečena in tako nad njo nimam nobene moči več. Zdaj živi svoje lastno življenje, ki pomaga ali uničuje. Ne morem je več ujeti, zvezati ali poklicati nazaj. Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer ne bo treba obžalovati nobene besede! PA UL ROTH BRANKO ZOPET AVSTRALSKI PRVAK BRANKO TOMAŽIČ - SRNEC je ponovil lanskoletni uspeh in si je znova pridobil naslov avstralskega prvaka solista na klavirsko harmoniko v skupini nad šestnajst let. Letos je bilo tekmovanje v prireditvi Accordion Association of Australia v dvorani sydney-ske univerze od 11. do 15. maja z okoli 150 tekmovalci iz vse Avstralije. S partnerjem Markom Wallace-m je Branko dosegel tudi prvo mesto v duetu. Tako je potrdil prejšnje uspehe in nadaljni razvoj svojega izrednega glasbenega talenta. Branko je na tekmovanju igral odlomek iz Straussovega “Netopiija” in njegova tonsko čista ter dinamična interpretacija mu je zagotovila prvo mesto. V duetu pa je s partnerjem zaigral sonatino iz sodobne skladbe Holffielderja. Igranje harmonike je bilo vedno popularno za ples in muziko polk in valčkov. Še posebno je bilo priljubljeno v alpskih deželah. V zadnjih petdesetih letih z novimi konstrukcijami in tehničnim izpopolnjevanjem pa postaja harmonika vedno bolj tudi glasbilo za igranje klasične glasbe. Branko je na vprašanje, kako je dosegel tako velike uspehe, skromno povedal, da ima veliko veselje in da mnogo igra, okoli štirideset ur tedensko. Hvaležen je svojemu učitelju g. Heinzu Debemigu iz Ringwooda, ki je vsekakor eden najboljših učiteljev harmonike. Saj ni tekmovanja, da ne bi kdo njegove glasbene šole dobil prvega mesta. Letos bo Branko dovršil srednjo šolo. Po maturi bo odšel na višje glasbene študije v Kanado in ZDA. Tam se bo izpopolnil v igranju jazza in klasične glasbe za dosego vrhunskega mojstrstva. Tekmovalni uspeh zagotavlja pouk pri enem svetovnih mojstrov in so do-govaijanja že v teku. Vsi se veselimo Brankovega velikega uspeha in dobro se nam zdi, daje izšel iz vrst avstralskih Slovenc^ tak talent. Čestitamo in mu želimo mnogo sreče pn študiju in v življenju! Enako čestitamo tudi staršeifl> saj bi se brez njih razumevanja in pomoči Branko g°' tovo ne mogel razviti v prvaka. p. C- MLADINSKI KONCERT ... že osmi v vrsti vsakoletnih koncertov melbournskega verskega središča, bo letos NA NEDELJO 29. AVGUSTA popoldne v Baragovi dvorani v Kew. Dobiček prireditve je zopet namenjen Skladu za bodoči DOM POČITKA. Nastopa slovenska mladina z glasbenimi in pevskimi točkami, skupinsko ali posamič. Pohitite s prijavami, ker bodo zadnji prijavljenci prišli v poštev le, če trajanje koncerta še ne bo izpolnjeno. Svoj spored predložite do konca julija, da ga uskladimo v celoto in ne bo ponavljanja istih pesmi. Kot prvi je obljubil nastop naš avstralski prvak Branko Tomažič—Srnec. Enako pevski skupini Glasniki in adelaidski mladinski zbor. — Naj bo tudi letošnji KONCERT lep kulturni uspeh! P. Bazilij Kristjani brez Cerkve KRISTUSOVA CERKEV je že v apostolskih časih oživela vse krize in preizkušnje, ki sojo zadele v nje-^em poznejšem dvatisočletnem potovanju po svetu, ako je doživela tudi usodo kristjanov brez Cerkve. re za kristjane, ki o sebi trdijo, da so verni, da so ne samo krščeni, temveč da prejemajo tudi svete zakramente, vendar da s Cerkvijo ne soglašajo, da ne sogla-aJ° z učiteljstvom Cerkve, to je s papežem in škofi. Sveti Pavel pozna takšne kristjane, ko svari npr. alačane:“Čudim se, da se od njega (Boga Očeta), ' vas je poklical po milosti Kristusovi, tako hitro bračate k drugemu evangeliju; sicer to ni drug, ra-Zen da so nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti ^angelij Kristusov . . . Kakor smo poprej rekli, tudi flaJ znova pravim: Če vam kdo oznanja drugačen evangelij, kakor ste ga prejeli, bodi zavržen” (Gal 1). Kakor takrat tako imamo tudi danes kristjane, ki °Znanjajo drugačen evangelij, kot ga oznanja Cerkev . 0sebi papeža, škofov in koncila. Te sodobne krist-Jane bi po zgledu političnih sil mogli posaditi na esnico in na levico. KRISTJANI NA DESNI Na desnici bi bili francoski nadškof Marcel Le-,e°vre in njegovi pristaši. O tem škofu je znano, da se udeležil zadnjega koncila. Toda že na zasedanjih samih in še bolj po zaključku koncila je hodil svoja P°ta. Odklonil je razne nauke koncila, posebnp vidno Pa liturgične reforme. Ostal je pri maši, kot je bila Pfed koncilom. Ostro nastopa zoper ekumenizem in ra2ne druge nauke II. vatikanskega koncila. Po svojem Jauku je rigorist (strogih pogledov) in ostro kritizira . °fe in tudi Vatikan, češ da so popustljivi v nauku cerkveni disciplini. ako je 1981 za binkošti očital škofom, da dopu-s aJ°, da katoliški duhovniki obhajajo liturgijo skupaj Pr°testantskimi pastorji in da ponekod učijo celo ilnrn°grafijo. V svojem govoru je dobesedno trdil: Ij uhovniki se formirajo v modernističnih idejah, v li-falnih idejah, ki jih širi rimska kurija po zadnjem p^ilu. Smo pri samouničenju Cerkve in to deloma fQ 2aslugi rimskih kongregacij, ki bi morale braniti ve-> toda je ne branijo več...” v Š 3 *ma svo^e Pr’vržence predvsem v Franciji in g v*ci. Tam ima svoje bogoslovno semenišče v mestu c°ne. Leta 1981 je za binkošti posvetil osem novih mašnikov, čeprav bi tega ne smel, ker gaje papež Pavel VI. suspendiral “a divinis” in sedanji sveti oče tega ni preklical, čeprav se je z Lefebvrom srečal. Švicarski škofje so lani znova obsodili Lafebvrovo samovoljno ravnanje in opozorili, da je podeljevanje svetih zakramentov od njegove strani nedopustno. Tudi drugod po svetu ima Lafebvre svoje simpatizerje, ker jim ugaja njegova strogost, antiekumenizem in poudaijanje tradicije. Toda četudi ima škof Le feb -vre v marsičem prav, nima prav v uporu zoper Cerkveno hierarhijo, zoper zadnji koncil. Zato so tudi njegove zdrave ideje gnile, ker Cerkev je nevesta Kristusova. Kdor nje ne spoštuje, tudi Kristusa ne spoštuje. KRISTJANI NA LEVI Na nasprotni strani stojijo kristjani, ki so tudi brez Cerkve, le iz nasprotnih stališč. Gre za kristjane, ki se sami nazivajo “leve kristjane”. Na Slovenskem so se svoj čas imenovali “krščanski socialisti”. Danes se takšni kristjani imenujejo tudi “kristjani za socializem”. Najdemo jih po vseh krščanskih deželah bolj ali manj številne, bolj ali manj organizirane. Njih značilnost je, da vidijo rešitev vseh problemov človeške družbe v marksizmu pod vodstvom komunistične partije. Po njihovem prepričanju so vse druge ideologije odpovedale, rešitev nudi le marksizem. Za slovenske “leve kristjane” je Edvard Kocbek že leta 1941 zapisal:“Slovenski nafod se more življenjsko in duhovno rešiti le v socializmu” (Pred viharjem). Do tega pa ne more priti samo od sebe, temveč je potrebna revolucija. Zaradi tega znova sklepa Kocbek: “Kaj moramo storiti mi kristjani? Pridružiti se moramo progresivnemu taboru okrog njegovega avantgardnega jedra” (t.j. okrog komunistične partije). To so slovenski krščanski socialisti tudi storili. S kakšnimi posledicami, priča zgodovina. Podobno mišljenje gojijo še danes številni kristjani v Italiji in drugod po svetu. Pravijo, da jim gre za reševanje družbenih vprašanj in ne za svetovnonazorske opredelitve. Zaradi tega se imajo še vedno za verne kristjane. V dokaz tega tudi javno prejemajo svete za- kramente, pišejo pisma škofom in trdijo, da so kristjani. Kaj reči? To, da oznanjajo drugačen evangelij, kot ga oznanja Cerkev. Od enciklike “Rerum novarum” leta 1891 dalje je Cerkev vedno učila, daje marksistično gledanje na človeka in človeško družbo nezdružljivo s krščanskim nazorom. Poleg tega so marksisti povsod tam, kjer so prišli na oblast, tudi v praksi pokazali, kako pojmujejo človeka in njegove pravice: povsod so legalizirali razporoko, splav, uvedli obvezno ateistično vzgojo mladine, odvzeli državljanom mož- \ I nost politične in ideološke opozicije. . . Z eno besedo: uvedli so ateistično diktaturo. Kako obupen je boj zoper slično diktaturo, priča sedaj “Solidarnost na Poljskem. Gre torej za kristjane, ki so se postavili izven Cerkve, ki so ostali brez Cerkve. Kajti Kristusova Cerkev je njegovo skrivnostno telo, ki ima lahko tudi ude bolne, ki pa ne morejo več biti v telesu, če se ločijo od vidne glave. To je spoznal že sveti Avguštin, ki je zapisal :“Ubi Petrus, ibi Ecclesia!” Kjer je Peter, tam je Cerkev! KAZIMIR HUMAR MI na poraženem bregu in oni na zmagovitem — oboji smo usodno prikovani na tisto petletje. (Pisatelj misli s tem na leta J941-1945. Op.ur.) Boj med nami traja dalje, ne več za oblast, marveč za resnično podobo naših medvojnih let. Mi smo spremljevalci zgodovine, nismo njeni dohajalcL Odstrgavati prevleko, ki so jo nanesli zmagovalci; in jo v strahu, da bi resnica o krivdi enih in drugih zasijala skoznjo in ne bila več mikavna za njihov naraščaj, še kar naprej nanašajo! Žal je to naše delo z roba zmeraj težje, saj imamo proti sebi celo koga tistih, ki so nam nekoč kazali kvišku: “Dominus vobiscum” - in mi njim:“Et cum špiritu tuo”. Letos je moja rojstna župnija slavila sedemsto petdeset let življenja. Ob tej priložnosti so izdali lično, bogato ilustrirano knjižico s predgovorom nekdanjega tamkajšnjega kaplana in potem župnika Srečka Polaja (ime je spremenjeno. — Op. ur.), ki živi danes kot upokojenec na drugem koncu škofije. Pogrelo me je, ko sem bral: “Cerkev v . . .ski dekaniji je bila za časa NOB ves čas prisotna in je sodelovala pri naporih za našo osvoboditev. Duhovniki so ves čas vršili svoje poslanstvo po vseh župnijah osvobojenega ozemlja. ” Kakšna idila! Kakšna harmonija! bo zklik-nil, kdor bo verjel. Jaz pa bi Polaju, da ga imam pred sabo, tole rekel: “Srečko, bolje od mene veš, koliko duhovnikov je . . .ska dekanija spomladi 1941 imela v svojih trinal' stih župnijah. Okoli dvajset. Osebno si jih poznal od prvega do zadnjega in se gotovo še vseh spominjaš. Ne boš menda zanikal, da jih je bilo v letih 1942 in 19^3 po mučenju sedem ubitih, trije so odšli v begunstvo, dva pa sta bila 1949 obsojena na smrt z ustrelitvijo, češ da sta bila med vojno izdajalca, po osvobodi pa hujskača proti ljudski oblasti Dobro tudi da ni tista dvanajstorica nič manj čutila slovensko, socialno in svobodoljubno, da pa je bila proti stali' nističnim metodam in brezbožnim ciljem revolucij - ti bi rekel NOB - in je to zadržanje trdo plačati- Da mu to na štiri oči porečem, kaj bi mi odgov°' ril? Ali da je tisto zato napisal, da bi bila knjižico oproščena prometnega davka? Ali zato, da bi se od' dolžil za “red zaslug za narod s srebrnimi žarki Na pokoncilskega duha se vsekakor ne bi moge sklicevati, zakaj tudi zgodovinska resnica je ena !l' stih, ki nas po evangeljskih besedah osvobajajo " zlasti če je v vsej svoji tragiki tako blizu, da im0 živeče pričevalce. Goljat je trdega in prostranega čela, toda če bo D“' vid pazljivo prožil fračo, mu ga vsaj okruši lahko. Iz knjige “Leto borove grizlice”, Celovec 19*L VINKO BEL1C1C Kolikor jezikov znaš — toliko mož veljaš! ALEKSANDRA L. CEFERIN TAKO se glasi star slovenski pregovor, ki zdaj pridobiva veljavo tudi v Avstraliji. Smo pred razpravo o n°vi vladni politiki za upoštevanje razvoja iz ene v ITlnogojezikovno avstralsko družbo. Letos v marcu je bil imenovan Zvezni senatni od-0r za šolstvo in umetnost, ki bo javno razpravljal o Uvedbi državne jezikovne politike v Avstraliji. Tu ni Sartl° vprašanje poučevanja angleščine in okoli ene Sotine jezikov etničnih skupin, poleg petdeset abori-§enskih jezikov in dialektov. Tu je vprašanje uporabe Jezikov na delu, v uradih, zdravstvenih in dobrodelnih ^Jstanovah, v tisku, pri radiu in televiziji. Precej je že Oseženo, vendar še vse premalo in zaenkrat brez Srnotrne koordinacije. Mnoge dobre iniciative so ovi-birokrati z izgovori na pomanjkljivosti navodil ln Podobno. Ni pričakovati takojšnjih in tudi ne vseh rešitev, a Važno je, da se začne. Poudarek je na določitvi nacionalne jezikovne politike po sprejemljivih programih, na Ugotovitvi finansiranja in na praktičnem izvajanju P° vrstnem redu važnosti. Na eni strani obstoja težnja ohranjevanje in osveščanje materinega jezika ter u'ture; po drugi strani pa je v korist celokupni av-stralski družbi, da se tako izločajo prevelike razlike lri Protislovnosti. Kot prispevek debati je zvezno ministrstvo za šol-. v° v maju izdalo pregledno poročilo o nacionalni Je^ovni politiki. Pravtako bodo v teku druge polovice tega leta n°ge jezikovne, šolske, etnične in druge zaintere-s'rane organizacije kot tudi mnogi posamezniki potovali svoje predloge zgoraj omenjenemu senatne-0111 odboru. Ethnic Communities’ Council (Vic.) je ob koncu r aJa pripravil dobro organizirano dvodnevno konfe-,^co- Govorili so strokovnjaki svojih področij, po i ati pa so sledili sklepi z glasovanjem. Podobne s,°nfWe bodo tudi po drugih glavnih mestih v me-Juniju, zvezna pa bo oktobra v Canberri. .. a omenjeni konferenci je govoril tudi novi vikto- r‘jski ljubil minister za etnične zadeve, Hon. P. Spyker, in vso podporo. Minister se je osebno predstavil in povedal, da je bil star trinajst let, ko je s starši prišel iz Holandije, zato iz lastne izkušnje pozna težave naseljevanja. Govoril je o reorganizaciji svojega ministrstva, ki bo izvršena v teku pol leta. Glavne spremembe bodo naslednje: dolžnosti emigracije prevzame ministrstvo za zaposlitev; svetovalni odbor za etnične zadeve je ukinjen in ga bo nadomestila komisija za etnične zadeve (Ethnic Affairs Commission), ki je odgovorna samo ministru. Komisijo bodo sestavljali direktor, dva poddirektoija in deset komisioneijev (delno zaposleni), ki bodo v stikih z etničnimi skupinami. V predlogih je pričakovati različna vprašanja. Tudi glede angleščine so potrebne reforme. Omenim naj samo eno in to je postopna odprava “cehovske” angleščine uradnega žargona administracije, sodstva. Ta jezik je nujno treba tako prečistiti, da bo postal razumljiv osebam z običajno angleščino in da lahko vsak, ki podpiše dokument, tudi razume kaj podpiše. Angleščina je tukaj državni jezik, edini jezik za skoraj štiri petine celotnega prebivalstva. Mladina etničnega porekla potrebuje izobrazbo na taki stopnji, da se lahko polno vključi v avstralsko družbo. Ni toliko vprašanje komunikacije, kot pa enakih možnosti vsestranskega udejstvovanja. Z boljšim zrtanjem angleščine si pridobijo novona-seljenci večjo izbiro pri delu in izboljšanje življenjskega standarda. Avstralske oblasti nudijo razne tečaje po okrajih, nekatere industrije v svojih prostorih po delu; potem so še dopisne šole in tečaji po radiu. Vendar na splošno ni zadovoljivo. Mnogi novonase-ljenci se težko učijo, nekateri nimajo časa, ker težko preživljajo družino. Večinoma si ob delu in v svoji o-kolici naberejo toliko besednega zaklada, da nekako izhajajo. V važnejših primerih si morajo pomagati s prevajalci. Mlajša generacija v Avstraliji nima tolikega problema z angleščino. Tu je bolj potreba za ohranitev materinega jezika. Za to je že precej poskrbljeno. Vsakdo izmed naše mladine ima na voljo učenje slovenskega jezika in kulture na osnovnošolski stopnji pri slovenskih verskih središčih in klubih, ki vzdržujejo svoje etnične šole. Srednješolcem pa Avstralija nudi pouk ob sobotah na bližnjih šolskih središčih in ocena se všteje v letno spričevalo kot reden šolski predmet. V Melbournu in Sydneyu lahko iz slovenščine tudi maturirajo. Dvojezično poučevanje, šolski curricu-lum, sodelovanje učiteljev, staršev in študentov, prevajanje ... vsa ta delovanja so tesno povezana na ohranjevanje in razvoj jezika. Slovenski tisk kakor radio sta prispevek dvojezičnosti; televizija pa prispeva širšemu razvoju multi-kulturalizma. Za vsako večjo odločitev so potrebni dobri podatki. Mnogi, ki pridejo iz Jugoslavije, mešajo pojme državljanstva, narodnosti in jezika. Tako poleg napak, ki jih uradni zbiralci podatkov napravijo, v popisih mnogokrat ni pravilnih odgovorov na vprašanja. Skratka stanje, ki ni v pomoč dostikrat upravičenim zahtevam, kot sem že večkrat pisala. TABELA št. 1 — uporaba jezikov po starosti — je izdelana s popravki popisa prebivalstva leta 1976. (Vir: Dr. C. Priče, Dept. of Demography, ANU, Canberra, May 1.982). Poleg napak, ki so znane, je statistik očitno imel take težave, da je zajel v eno skupino, a ni imel boljšega izhoda. V TABELI št. 2 — avstralski otroci rojeni izven Av- stralije (ali njihovi starši) — , ocenitev za leto 1981 (Vir: Dr. C. Priče, kot zgoraj), so zbrani podatki o državah, iz katerih so prišli naseljenci in so bolj zane-sij iv i. Danes je v Avstraliji okoli dvajset tisoč naseljencev slovenskega rodu. Letos obiskuje pouk slovenščine okoli 300 učencev. Le etnične šole po naših verskih središčih imajo stalno število učencev, dočim obisk v državnih šolah in etničnih šolah po klubih polagom3 pada. To ni ugoden položaj ob upoštevanju možnosti, ki jih ima slovenska skupnost v primerjavi z drugimi- Seveda ni stati ob strani. Pritoka iz Slovenije ni111 ni nanj niti računati. Zbrati je podatke glede na našo številčnost, krajevno razpršenost, starostne strukture-Ugotoviti ali smo v krizi informiranja, ali v osipu, ki izhaja iz nizke osveščenosti na prehodu iz prve v drU' go in tretjo generacijo. Za močnejše skupine je bil v zadnjem letu pod pri' tiskom velikega števila kandidatov odobren denar za visokošolski študij. Sicer Slovenci številčno nism0 močni, vendar bi sedanji srednješolski vpisi bili lahk° višji. Z večjim številom bi lahko upravičeno tudi m1 postavljali nove zahteve. TABELA 1 STAROST: JEZIK: 5- 14 let 15-24 25-34 35- 59 60 + Italijanski 86,480 73,484 63,538 159,081 37,810 Grški 62,691 38,947 48,785 89,336 14,717 Srbski, hrvaški in slovenski 15,478 16,161 26 J52 41,036 6,061 Makedonski 3,108 3,397 2,859 5279 1,418 Drugi jeziki ... SKUPAJ: 284,352 269,453 301,694 575,867 159,047 TABELA 2 STAROST: ROJSTNI KRAJ: 0—4 let 5-9 10 - 14 Skupaj Italija 22,506 38,064 51,554 1.112,124 Grčija 16,380 31,433 40,468 88281 Jugoslavija 17,167 24^26 19,921 61,314 Drugi ... Rojeni v prekomorju: 290,059 371,409 407230 1.068,698 Rojeni v A vstraliji: 841,876 904,767 908,042 2.654,685 VSEH SKUPAJ: 1,131,935 1.276,176 1.315272 3.723,383 Fr. Valerian Jenko, O. F.M., St. Raphael's Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.I/V. 2160 (Vhod v pisarno in stan za cerkvijo!) Telefon: (02)637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent, 311 Merrytands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 Telefon: (02)682 5478 SLUŽBE BOŽJE v pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu s° vsako nedeljo ob 9:30 dopoldan, ob sobotah pa ob ^dmih zvečer. Ta sobotna maša velja že za nedeljsko. Poved morete opraviti vsakič pol ure pred mašo. .Rojake lepo vabimo, da se poslužujejo naše slovenja cerkve. Zanje je bila zgrajena — naj služi temu na-V*enu! Res je prav, da je vsakdo včlanjen v farno ob-testvo svojega kraja, toda občasno pa naj bi prihajali v slovensko cerkev. Morda vsaj enkrat na mesec ls|i> ki ste daleč. Vsi od blizu pa ste vabljeni vsako eueljo ali čim bolj pogosto. fanimivo je, da kar precej ljudi drugih narodnosti biskiije našo cerkev skoraj redno in z velikim zado-t°ystvom — kar precej naših ljudi pa se lastne cerkve 0 nerazumljivo, “boji”, jo ignorira in se jo izogiba. ezdrav pojav, ki težko najde izgovor. ^ ^OLLONGONG ima slovensko službo božjo v ne-jJ° 13. junija ob petih popoldan v Vila Maria. Ta ]aan ie praznik Svetega rešnjega Telesa in Krvi. Kakor n| bo tudi letos ob dveh v stolnici sv. Frančiška Ksa-u,.nja evharistična pobožnost s procesijo po okoliških 'cah. Skupno s svojim slovenskim duhovnikom se k l°vo udeležite te slovesnosti! Pozneje, ob petih, pa evH0 z našimi lepimi telovskimi pesmimi proslavili j^ahrističnega Kralja tudi pri naši maši v Vila Maria |: — V juliju bo slovenska služba božja na nede- J 1julija. njcANBERRA ima slovensko mašo v nedeljo 20. junij v Hill-u ob šesti uri zvečer. Nato pa spet na delJO 18.julija. d p ■ROBANE pride za slovensko mašo na vrsto v ne-Wk julija‘ šest*^ zvečer v St.Mary’s, South ča' ane* vogal Peel in Merivale Sts. Po maši običajna Jankav sosednem poslopju. gu^EWCASTLE ima slovensko mašo v nedeljo 29. av-a ob šestih zvečer v Hamiltonu. Po maši čajanka. TELOVO, praznik Sv. rešnjega Telesa in Krvi, je le- . tos na drugo junijsko nedeljo, 13. junija. Pri naši nedeljski maši bo tudi češčenje Najsvetejšega z blagoslovom. Telovo je gotovo eden najlepših praznikov, ki nam obuja veliko dragih spominov. V predvojnih razmerah smo ga obhajali po Sloveniji s procesijo, pa naj bo po mestih ali vaseh, med hišami z razsvetljenimi okni in z zelenjem okrašenimi zidovi, ali pa med njivami in travniki. .. PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA bo v petek 18.ju-nija. Nanj se bomo pripravljali s tridnevnico, od srede do petka (od 16. do 18. junija). Vse tri večere bo maša ob sedmih. V si ste vabljeni, saj se imamo veliko zahvaliti božji Ljubezni, ki nas obsipava s tolikimi milostmi in dobrotami. Imamo pa tudi veliko prošenj do Srca Jezusovega v teh razburkanih časih. Se nam boste pridružili? Kdor pa ne more v cerkev, naj opravi kratko molitev v čast in zadoščenje božjemu Srcu doma. Priporočam, da ima vsaka družina na vidnem mestu podobo Srca Jezusovega. Že yeč let zapored omenjam posvetitev naših družin Srcu Jezusovemu. Zdaj ob bližnjem prazniku to vabilo zopet ponavljam. Žal je bil doslej odziv res malenkosten. Toda vsi, ki so se za posvetitev odločili, so božjemu Srcu hvaležni za številne dobrote, ki so jih prejeli, odkar so Jezusa izvolili za častnega Gosta v sv.oji družinski sredi. 40-URNI POST v prid lačnim bomo v naši skupnosti organizirali tudi letos in sicer konec tedna od 18. do 20. junija - od osme ure v p^ek zvečer do nedelje opoldan. Vodstvo oz. organizacijo te naše akcije je zopet prevzel Henry Stariha. Vse naprošam, da ste radodarni, ko vas pride mladina poprosit za sponzorstvo. Pri akciji namreč lahko sodelujete na dva načina: da se postite in si poiščete čim več sponzorjev; ali pa da sponzorirate osebo, ki se je namenila postiti v pomoč lačnim. RADIJSKA ODDAJA v priredbi našega verskega središča bo zopet v nedeljo 20. junija ob 7:30 zvečer. Zanimajte se za slovenske oddaje in povejte svoje mnenje, da bodo prireditelji in napovedovalci vedeli za vaše želje. Nič ne pomaga kritika na nepravem mestu! Če vam v oddajah kaj upravičeno ni všeč, se ne bojte pisati na vodstvo in izrazite svoje misli! Naslov je: SBS-2EA - Slovenske oddaje, P.O.Box 21, Sydney, 2001. NAŠA DVORANA napreduje, počasi pa gotovo. A ko boste to brali bomo spet prekrižanih rok sedeli pri prazni blagajni in čakali nadaljnih darov. Dela zadnjih treh mesecev in pol so dala stavbi precej drugačen videz. Stene na treh straneh so končane. Balkon dvorane je pripravljen za cement, enako plošča nad servirnim prostorom in pa nad vhodom v kletne prostore. Prostori ob odru in za odrom so ometani, razen velike sobe pod odrom ter hodnika ob kuhinji in za odrom. Da si boste lažje predstavljali, kaj je že narejeno, nameravamo v bližnji bodočnosti napraviti “open house”: sami boste lahko videli, kaj je že za nami in kaj seveda še manjka do dograditve. Glede strehe smo dobili ponudbo rojaka, ki je po poklicu strešni mojster. Vse delo nam napravi zastonj (seveda s pomočjo prostovoljnih pomočnikov), naši stroški bodo le za material. A trenutno nimamo niti denaija za material.. . Čakamo na nove darove, zlasti od tistih, ki pri gradnji dvorane še nimajo svojega deleža. P. EVGEN, ki je pomagal našim verskim središčem z dušnopastirskim delom, odhaja sredi junija preko A-merike in Evrope nazaj v svoj afriški misijon. Hvaležni smo mu, da je žrtvoval svoj dopust za delo med nami. Marsikdo je v osebnem stiku z njim in ob njegovih predavanjih dobil popolnejšo sliko, kaj pomeni misijonsko delo in kako smo ob «njem lahko tudi mi soudeleženi. Pater je naš sydneyski misijonski posinovlje-nec. Upam, da se bodo vezi, ki jih je v tem času utrdil z nami, nadaljevale tudi po njegovem odhodu. On Bo ostal v zvezi z nami, mi pa ga bomo odslej še zvestejše podpirali pri njegovem delu: z molitvijo in z darovi. Patru Evgenu želimo mnogo misijonskih uspehov tudi v bodoče! IZ NAŠE KRSTNE KNJIGE: Dajana Milka Mikuletič, Croydon Park. Oče Franc, mati Neva r. Volk. Botrovala sta Toni Fatur in Dana Seleš - Sv. Rafael, 8. maja 1982. David Car, Doonside. Oče Karlo, mati Marija r. Posel. Botrovala sta Štefan in Nežka Car — Sv. Rafael, 15. maja 1982. Michael Kraynik, Mittagong. Oče Milan, mati Maria r. Pizzi. Botrovala sta Luciano Pizzi in Helena Mavrič - Mittagong, 22. marca 1982. Iskrene čestitke otrokom, staršem in botrom! IZ NAŠE POROČNE KNJIGE: Sarah Rudolf, hčerka Dušana in Gabrijele r. Brinšek, ter Michael Dimon. Priči sta bila Benny Marr in Elizabeth Robuck. — Strathfield, 25. aprila 1982. John Truden, sin Ivana in Jožefe r. Ponikvar, ter Suzana Šajn, hčerka Franca in Angele r. Urh. Priči sta bila John Mivec in Miriam Jaksetič. — Sv. Rafael, 17. aprila 1982. Poroka je bila z mašo. Marija Rakušček, hčerka Franca in Silvije r. Sem-per, ter Brian Roy Hector. Priči sta bila Tony in Kathlyn Marney. — Sv. Rafael, 1. maja 1982. Vsem trem parom želimo veliko božjega blagoslova na njih novi življenjski poti! NAŠI POKOJNI: V petek dne 30. aprila 1982, nekaj minut po polnoči, je na svojem domu v Fairfieldu umrla KARLA TWRDY r. Mihelin. Rodila seje 28. septembra 1906 v Novem mestu kot hčerka Andreja in Marije r. Hribar. Leta 1934 se je v Novem mestu poročila z Rihardom. Twrdyjeva družina je prišla v Avstralijo 12. decembra 1949 na ladji “General Black” Poleg moža zapušča pokojnica sina Draga ter hčerki Milico in Jožico, do- čim sta dva otroka — Slavica in Silvo — umrla v otroški dobi. Prva maša zadušnica je bila za pokoj njene duše opravljena na predvečer pogreba (na nedeljo 2. maja), pogrebna pa v ponedeljek 3. maja. Nato sm° zemske ostanke blage pokojnice iz slovenske cerkve spremili na slovenski del pokopališča Rookwood, kjer je v grobu št. 53 našla svoj zadnji zemski dom. Gospa Karla je bila žena močne vere. To vero, k1 jo je prejela že kot otrok od svojih staršev, je obdržala neomajano vse svoje življenje. Ljubila je sveto mašo je ni zlepa opustila, razen če jo je k temu prisilila bolezen, katero je vdano prenašala zadnjih osem let. Ce pa ni mogla k maši, je molila na domu. Svoje molitve in trpljenje je darovala za duhovni in telesni dobrobit svojih otrok, vnukov in sorodnikov. Duhovno hran0 je črpala iz verskih knjig in časopisov in vsa leta Je bila tudi vneta, naročnica MISLI. Sploh je imela veliko ljubezen do slovenske knjige. Ustvarila si je lep0 knjižnico, ki jo je z upravičenim ponosom rada p0-kazala obiskovalcem. Na njenem domu je bil vsakdo zares dobrodošel, zlasti pa še slovenski duhovnik. Saj je bila vsa leta zgledna članica naše verske skupnosti-Imela je usmiljeno srce in je pomagala po svojih m°' Čeh prav povsod, kjer je bila potreba: nobene naše narodne ali verske akcije ni bilo, pri kateri bi pokojnica ne sodelovala. Zelo lepo je bila pripravljena za odhod v večnost- V svojem življenju je redno molila za srečno zadnj0 uro, v bolezni pa je večkrat prejela zakrament sv-maziljenja in komaj nekaj dni pred smrtjo tudi sv. obhajilo na domu. Njena pogrebna maša je bila pra' vo zmagoslavje. Zanjo v resnici veljajo besede sv. Pav; la, ki je napisal proti koncu življenja, daje dober b°J dobojeval in vero ohranil, zato pa upravičeno prič3! kuje kot plačilo krono zveličanja. Velika udeležba Prl pogrebu pa je pokazala, kako je bila pokojnica spl05' no spoštovana in priljubljena. Možu, sinu,hčerkama,vnukom ter ostalim sorodni' kom naše iskreno sožalje! Pokojnice se radi sporni11' mo v svojih molitvah! V nedeljo 2. maja je v Lidcombe State Hospital^u umrla PAVLA SULIČ r. Gorjan. Rojena je bila 20. j^' nija 1893 v vasi Vogersko (pri Gorici) kot hčerk3 Jožeta in Frančiške r. Bolk. Mož Viktor ji je un11 pred desetimi leti v ’Egiptu, kjer je večji del svojeg3 življenja preživela tudi pokojnica. Lansko leto je 0 tam prišla na obisk k svoji hčerki Luciji por. Kijurlll,a' ki živi v Sydneyu (Wiley Park). A kmalu po prihodu je zbolela in obležala. Pred smrtjo je bila previdena svetimi zakramenti in tako okrepčana za pot v veC' nost. Pogrebna maša je bila v torek 4. maja v Lidcofl1' be, pokopana pa je bila na katoliškem delu pokop3 lišča Rookvvood. Iskreno sožalje sorodnikom, pokojnici pa večni m1 in počitek pri Bogu! ^ P. VALERIJ^ 01 fiati Sydney, 25. aprila 1982 Sicer bo čas jubileja šele v juniju, a ker smo vedeli, a jo bo zlatomašnik DR. IVAN MIKULA — kakor Vsako leto —zopet popihal v Evropo, smo se zbrali na J?edeljo 25. aprila v sydneyski slovenski cerkvi sv. Ra-Tae*a> da predčasno proslavimo visoki mašniški jubilej. Ta večni popotnik se menda ne bo nikjer ustavil. Par- rat nas je že potegnil za nos - lani še prav posebno " da “odhaja za vedno v Evropo”, pa se kot lastovka sPet vrača v sončno Avstralijo. Tu že vsa dolga leta toskuje rojake in se kljub letom ne ustraši dolgih po-n°Vanj na zapad in na sever. Prav izjemno je, če ga pJdeš doma v Svdnevu tistih nekaj mesecev leta, ko 1,1 v Evropi... Dr. Mikula je bil rojen 29. oktobra 1904 v Ločah ®aškem jezeru na Koroškem. Po končani gimnaziji vstopil v celovško bogoslovje. V tistih letih je tudi Pesnikoval in gotovo je ena njegovih najlepših “Rož, °djuna, Zila . . ki je skoraj ponarodela in jo je u-Sasbil Pavel Kemjak. Kot nadarjenega študenta ga je škof poslal v Rim, .Jer je stanoval v Germaniku, študiral pa na Gregorije11^ univerzi. Tam je tudi doktoriral iz filozofije. Bil sošolec poznejšega zagrebškega nadškofa Alojzija . epinca. Dne 29. junija 1932 je bil v Celovcu posve-n v duhovnika, pri novi maši v rojstni župniji pa mu P^digal .koroški rojak, ljubljanski mučeniški škof j - Gregorij Rožman. Nato je kaplanoval v Železni £l P*1 in v Borovljah, bil šest let župni upravitelj v Plajberku, končno pa je postal župnik v ko Srbskem jezeru. Tuje ostal do leta 1952, nj Je odločil za delo med izseljenci. Ladja “Neptu- več Popeljala v Avstralijo, ki je začela dobivati n. 'n več evropskih emigrantov, duhovnikov z zna-111 jezikov pa ni imela dovolj. Po obisku glavnih tih ^ dr.Mikula najprej odpravil med rojake zlatnikov v Kargoorlie, nato pa se za nekaj let na- Misi; stanil v Perthu. Leta 1957 je na željo p. Bernarda prišel na pomoč v Sydney, od koder jr začel obiskovati rojake bližnjih in daljnih naselbin. Zlasti rojaki po samotah se gotovo s hvaležnostjo spominjajo nepričakovanih obiskov slovenskega duhovnika. Leta so tekla in najbrž se zlatomašnik sam čudi, kako hitro so minila ... Ob naši sydneyski zlati maši smo okrog glavnega vhoda v cerkev napravili celo nekak slavolok, kije za silo predstavljal mlaje in vence v Ločah pred petdesetimi leti, in pa one, ki bodo stali tam ob zlati maši v juniju letos. S kpra je ob vstopu zadonela prelepa priložnostna “Zlatomašnik,bod’ pozdravljen!” Pri oltarju je zlatomašnika ob spremstvu sestre Danice in Silvije Kužnik — vse tri so bile seveda v narodni noši — pozdravila Margaret Grželj in mu v imenu slovenske skupnosti poklonila šopek rumenih gladiol in zlatega klasja. P. Valerijan je le na kratko orisal zlatomašni-kovo življenjsko pot, pridigal pa je po lastni želji dr. Mikula sam — res ima veliko povedati. Ob koncu mašne daritve je iz vseh grl zadonela tudi pesem “Marija, skoz’ življenje. . .”. Po maši smo se vsi zbrali k prijetno domačemu pikniku na cerkvenem dvorišču, ob dveh pa smo bili, po stari navadi za takele prilike, vsi povabljeni v cerkev v petim litanijam z blagoslovom. Udeležba pri zlati maši je bila res lepa. Prisotni so bili ne le sydneyski rojaki, ampak tudi Slovenci iz VVollongonga, Nevvcastla, Canberre. . . in celo iz Melbourna ter Brisbana. Vsi skupaj se ob jubileju zahvaljujemo dobremu Bogu za vse, kar je po rokah dr. Mikula v pol stoletju duhovniškega življenja storil v blagor duš. Zlatomašniku k čestitkam pridružujemo iskreno željo: na mnoga zdrava leta in na svidenje! Da se iz Evrope ne bo spet vrnil med nas, pa kar nič več ne veijamemo. fri^loivot TRAJALO JE skoraj eno leto, da so končno prišli na dan podatki o popisu prebivalstva. Objavilo jih je ljubljansko “Delo” dne 27. februarja. Po podatkih je bilo stalnih prebivalcev Slovenije v marcu lanskega leta (1981) 1.891.864, od tega pa je Slovencev 90,52%. To se pravi, da se je v osemindvajsetih letih število Slovencev v Sloveniji znižalo za točno 6%! Viša pa se v Sloveniji stalno število drugih narodnosti. Hrvatov je sedaj 55.625 (2,94%), Srbov 42.182 (2,23%), Jugoslovanov (ti sprejemajo za narodnost le državljanstvo in nočejo veljati za Slovence, ali Hrvate, ali Srbe oz. Makedonce...) je 26.263 (1,39%), Muslimanov 13.425 (0.71%), pa še nekaj Makedoncev, Črnogorcev, Albancev in drugih manjših narodnostnih skupin. Statistika dokazuje, da se v Jugoslaviji občutno povečuje delež narodnostno neopredeljenih občanov. “Delo” ob tej ugotovitvi nekako zaskrbljeno pravi: “Njih število je sicer v Sloveniji majhno, a se je v primerjavi s prejšnjim popisom vendarle povečalo kar za 48,5%,” in je zato “mogoče govoriti o razgrajevanju dosedanje narodne zavesti pri določenem številu občanov. Nastaja nasproten proces, kot so ga naši dedje doživeli pred 170 leti, ob pomladi narodov.. Ta ugotovitev v “Delu” je res naravnost katastrofalna in komentar v istem članku je jasen:“Vzgoje narodne zavesti, narodnega ponosa pri nas ni preveč in peša.” Naj bi “Delo” tudi odgovorilo na vprašanje, kdo je temu kriv? Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC. Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! TEMELJNI KAMEN za novo cerkev v Kisovcu pri Zagorju ob Savi je 21. marca blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Šuštar. Cerkev bo posvečena Fatimski Materi božji, zato so v temelj vzidali tudi kamen iz Fatime na Portugalskem. V cerkvi bo prostora za 180 vernikov. Poročilo ob tem dostavlja:“Cerkev bi bila seveda premajhna, če bi vseh 2594 vernikov tega kraja redno hodilo k maši — in dovolj velika za tistih dvesto, ki niso krščeni in ki tudi živijo na področju župnije.” V GRADBENIŠTVU je bilo lani v Sloveniji za 320 milijonov izgub in ob tem je bilo imenovanih sedem podjetij. Cementarno v Anhovem sem že v maju omenil. Na drugem mestu je lendavski Variš z 230 milijo01 izgub. V izgubo naj bi ga pripeljale sanitarne kabine, ki so jih začeli izdelovati pred letom, pa niso šle v promet. (To pa ni izučilo neko drugo slovensko podjetje, ki bo letos začelo s proizvodnjo istih kabin . • ■) Ljubljanska Izolirka je imela 23 milijonov izgube in za to dolži neustrezno razmerje med cenami bitumen3 in cenami končnih izdelkov. Podjetja brez zadostnih rezervnih skladov se obračajo po pomoč na občinske in republiške sklade, ki pa bodo po vsem videzu tudi kmalu prazni.. . NOVOMEŠKA srednja šola za gostinstvo in turizem je pripravila v začetku marca posebno strokovno p°' svetovanje o krompirju. Ob zaključku so udeležencem ponudili petdeset okusnih jedi, ki so jih pripravili iz kakih dvajset različnih vrst ^krompirja. Po porbčih* goje v Sloveniji štirideset vrst krompiija in Slovenc' ga jedo vedno več. V Sloveniji znaša zdaj poraba ie 90 kilogramov na osebo. Kar kmalu bomo dohite'1 Nemčijo, kjer pride na prebivalca 110 kilogram°v krompirja. NAŠE UGANKARJE bo to zanimalo. Slovenska ugankarska revija KIH je pripravila tekmovanje z3 prvenstvo v reševanju ugank. Končna tekma je bil3 7. marca in zbralo se je 22 najboljših ugankaijev 12 vseh koncev Slovenije. Pomerili so se v reševanj11 štirih strani različnih ugank. Slovenski prvak je p°' stal Ljubljančan Marko Miklič, drugo mesto je z3; sedel Venčeslav Langerholz iz Školje Loke, tret)1 pa je bil Srečko Ambruš iz Mursko Sobote. O HVALOSPEVIH in dejstvih beremo pod P° sebno rubriko “Kamenčki” v goriškem-Katoliškem glasu (18. februaija 1982) tole: Režiser in kritik Bojan Štih je pri Slovenski M3 tiči v Ljubljani izdal knjigo z naslovom “Knjig3, ki noče biti requiem”. V tej knjigi piše tudi: “Ljubljanski časopis Delo je od leta 1960 konca 1980 objavil več kot 15 tisoč vesti o gosp0-darskih uspehih in urejenih stanjih v tovarnah, ufa 'h in delavnicah; zdaj pa se je naše gospodarstvo j rilo kot hudo škripajoči in zanemaijeni dile-antski stroj, ki ga upravljajo komunalni in pokrajinski oligarhi brez kulture, brez znanja, brez izo-stp^e ‘n brez sleherne moralne odgovorno- Eno pa bi moral Bojan Štih še dodati:“In vsi ti ■garhi (komunalni in pokrajinski in republiški) so Partijci.” Hvalospevi partijcem ne spremenijo gospodarskih QeJstev. OB STOLETNICI smrti Janeza Bleivveisa so v na-f.° Polni dvorani Slovenske matice priredili simpo-JJ- Bil je nekakšna “rehabilitacija” tega velikega °venca, ki ni dobil zastonj naslova “očeta sloven-e8a naroda”. Mnogi udeleženci so izrazili svoje v nenJe' da so Slovenci doslej obravnavali Bleiweisa jne Preveč le v sklopu njegovih odnosov do Prešerna p vaškega (dr.Bleivveis je poudarjal Koseskega, za ^ e^erna pa ni imel priznanja). Vse premalo so doslej j^e notili njegovo drugo kulturno—politično delo, Je bilo za narod neizmerne vrednosti. Njegova _ Nadevanja za napredek kranjskega kmetijstva, stv^°Va V'°£a Pr‘ naPredku naravoslovja, veterinar-(jg.a 'n zdravništva, njegova kulturnoorganizacijska ^Javnost . . . vse to in še veliko več je bilo prikazano tem simpoziju. Vse referate bodo tiskali v pove n£m ®*eiweisovem zborniku, ki bo izšel pri Slo- * matici v drugi polovici prihodnjega leta. n lrnp°zij je organizirala Slovenska matica (usta-tud'^ena ^e*a ^^4 *n katere predsednik je bil jev * ^e’we*s) skupno z Zvezo društev veterinar-ln pa Zvezo zgodovinskih društev Slovenije. POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. kateri mladi Nemec ali Italijan in Francoz, pa tudi Amerikanec in Kanadčan se bo igral z igračko, ki je bila rojena v “Mehanotehniki”. O NAJSTAREJŠI slovenski redovnici, sestri Andreji Bezeg, ki je večino svojega življenja preživela kot vzgojiteljica v Ilirski Bistrici, smo že poročali. Dne 4. aprila letos je stopila v 104 leto. Pripravili soji lepo slovesnost in ji poklonili šopek stotreh nageljnov. Žal je blaga sestra komaj mesec po slovesnosti zaključila svojo dolgo zemsko pot: dne 5. maja je zaspala v Gospodu in prejela njegovo plačilo za stoletje zveste službe. Poročilo pravi, da je bil njen pogreb kot zmagoslavna procesija: poleg dveh škofov in velikega števila duhovnikov ter sester jo je spremila na zadnjo pot nepregledna množica hvaležnih vernikov. FILM po Jurčičevem romanu “Deseti brat” so nedavno končali v' domovini. Pravijo, da je lep uspeh. Zaključili so tudi snemanje celovečernega filma o kmečkem puntu na Tolminskem leta 1713. 251 £STO TRST šteje po zadnjem ljudskem štetju ^ I • .380 prebivalcev, kar je 20.499 manj kot pred de- ‘ [ CJlDClll lm' leti. Cela Tržaška pokrajina pa ima 282.579 ob-n°v( 17.725 manj kot pri štetju leta 1971). ne,N ker SMO že pri Trstu: Nacionalistični nestrp-(jjj2!. So nahujskali tržaško mladino (večina so bili to 10 3 1 'z nižjih razredov srednjih šol), da je v drugi po-rya 01 marca več dni razgrajala po mestu in javno rova-p ?roti Slovencem, proti njihovi globalni zaščiti in f 1 dvojezičnosti v Trstu. — Kdaj bo prevladala v u lskrena strpnost in konec takihle izgredov? ^Med POMEMBNEJŠE slovenske izvoznike se uvr-dar 0Varna igrač “Mehanotehnika” iz Izole. Lani so '8ra/r^*^U za nekaJ ve^ deset milijonov dolarjev •fied *et0S Pa naJ izvoz še povečali. Podjetje sodi j?v najpomembnejše proizvajalce igrač na svetu, saj igra?a v Preko šestdeset držav. Vse kaže, da bodo šle Ce tudi letos in v bodoče dobro v promet. Prene- \ ■ 1’ _ 1r Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred ]- obiskom domovine? 1' Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV. 1' ‘V izdelujemo pa tudi ‘l ZLATNINO in SREBRNINO \\ i’ i’ i' i' r i' . i po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, dr^ge kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . . ^ OBIŠČITE NAS! ^ Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS^' 291-293 WATTLETREE ROAD, \\ EAST MALVERN (Melbourne), 3146 A Telefon: 509 1611 Mi; isl; Dopolnilo velike L_ noči SKRIVNOST Kristusove daritve m križu, njegove zmage nad smrtjo, njegovega veličastnega odhoda v nebeško domovino - je naravnana v prihod Svetega Duha. Saj jim ga je Kristus apostolom obljubil, ko jim je pri zadnji večerji govoril: “Za vasje dobro, da grem. Zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. ” Prihod Svetega Duha je v tesni povezavi z velikonočno skrivnostjo. Kristusovo zmago nad smrtjo je mogoče razumeti le tedaj, če Kristusovi apostoli, učenci in posnemovalci živijo po njegovem nauku. Tega pa nihče ne zmore sam od sebe, ker nadnaravne kreposti presegajo človekove naravne zmožnosti Brez božje pomoči nihče ne more storiti ničesar nadnaravno dobrega. V ta namen je Kristus obljubil Svetega Duha:‘‘Ako me ljubite, ohranite moje , ll BERILO iz Apostolskih del (Apd 2,' " š VSI SO BILI NAPOLNJENI S SVETIŠ ^ Ko je prišel binkoStni dan, so bili vs'.J^arju Baaia j^a 'stern kraju. Tedaj je nastal nenadoma z neba Sum, podoben bližajočemu se j® napolnil vso hiSo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, K^j ejili ter obstali nad slehernim po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom ip 0riti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili. Bili nastal _ ^ ^ ________ Sili so pa v Jeruzalemu Judje izmed ,.jj Pod nebom, bogaboječi možje. Ko je tal ta glas, se je zbrala množica in njj0 |e.Vsak sli$al govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se Čudili ter govorili: Vsi ti, ki govore, Galilejci? Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem * ^ ir, . ,?rt'r Medi in Elamiti in kateri smo iz Mezopotamije in Judeje in Kapadocjj!^ . 2,ie, i2 Frigije in Pamfilije, iz Egipta in libijskih krajev pri Cireni in mi 'z ..J sPreobrnjenci, Krečani in Arabci jih slišimo v naSih jezikih oznanjati velika bo i BERILO iz prvega pisma apostola ^0r 12, 3b ~ 7- 12 ~ 13)- V ENEM DUHU SMO BILI VSI KR* Bratje, nihče ne more reČi:"Jezus j® if^ie^ v Svetem Duhu. Različni so duhovni darovi, isti pa je Duh. Različne so d s.pod- Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Slehernemu pa se raZ sC ^ jjk !e v korist. Kakor je namreč telo eno in ima mnogo udov, vsi telesni udje Kristus. . V enem Duhu smo bili namreč vsi * pf. svobodni, in vsi smo bili napolnjeni z eni Je mnogo, vendar eno telo: tako tudi telo. naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali zapovedi In jaz bom prosil Očeta in vam bo df drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, DuWj resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vta in tudi ne pozna; vi pa ga poznate, zakaj pri vaS„ prebiva in bo v vas. Ne dom vas zapustil sirot. ■ ■ Kar je na Kristusovo Cerkev v začetku tako odločilno vplivalo in jo usposabljalo za veliko pren° vitveno delo v tedanji pokvarjeni družbi, je bilo Pre vsem delovanje Svetega Duha, ki ga je Cerkev pre jela na prvi binkoštni dan. To skrivnostno ^ ' vanje Svetega Duha pa bo ostalo v Cerkvi do kon° sveta. Vsak kristjan bi moral poznati važno vlogo, k11 ima Sveti Duh v Kristusovi Cerkvi; neprestano I uči, vodi in po njej deli svoje milosti njenim verf1 kom. Slehernega vernika Sveti Duh razsvetljuje, M krepi voljo in deli svoje darove: dar modrosti, nosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strd božjega. Sveti Duh je delivec vsakega življenja: On je na zemeljskega in na začetku božjega življenja. 4 STOLETJA, od prvih binkošti pa do današnjih cni' so na poseben način ČAS SVETEGA DUHA. /e ie skrivnostno Kristusovo telo in Sveti Duh ' kot duša v človeškem telesu - vedno navzoč tyej z vsemi svojimi darovi Brez Svetega Duha bi 0 Cerkev mrtvo telo, pa naj bi bila v človeških ^lfih še tako sijajno organizirana. Pomen Svetega ha v življenju Cerkve in v krščanskem življenju z£to morali veliko bolj upoštevati mivečjih napak, ki jih najdemo med kri-JQni današnjega časa, je pomanjkljivo poznanje n0 n°sti Svetega Duha za življenje Cerkve in duhov-Življenje slehernega kristjana. Brez Svetega Duha 0,j n°^ene milosti, ni nobenega zakramenta, ker le Posvečevalec. Darovi Svetega Duha niso sa-ie tudi vsi prebivalci ulice. Hotel je vse dvigniti na n°ge, naj bi s protestom pokazali, da ne marajo slo-Venske cerkve poleg Slovenskega doma. Pa se je pisec v sv°ji “skrbi” za našo cerkev zelo zmotil: nihče ni Protestiral na občini, a običajne formalnosti je zadeva e zavlekla. Bilo pa je v pismu toliko neresničnih podatkov (o številnih krstih, porokah in pogrebih ter o . Predstavah” v cerkvi in piknikih okrog cerkve), da Je občina uvidela, kaj se skriva za pismom. Dne 17. aPrila 1982 nam je dokončno izdala dovoljenje za Bradnjo. In tako se je pričelo. Že tri dni kasneje (20.apri-so padli zidovi stare hiše. Rušenje je opravilo Podjetje, dobro in hitro. Predvidevali smo, da bi se Prostovoljnim delom preveč zavleklo. ^a sam praznik dela, dan svetega Jožefa-delavca ne 1. maja, smo slovesno zasadili prvo lopato za te- melje naši bodoči cerkvici svete Družine. Potem se je dve soboti nadaljevalo kopanje in ostale priprave za dobre temelje. Ravno na dan, ko je bil v Adelaidi p. urednik — praznik vnebohoda Gospodovega, 20. maja - smo temelje srečno zalili. Vsa dela je vodil in sprejel zanje odgovornost neutrudni član naše verske skupnosti in mojster g. Tone Ivančič. Vreme tega dne nam ni bilo ravno preveč naklonjeno in vmes je začelo dvakrat deževati, a na gradbišču je bila obilica dobre volje. Kaj bi ne bila — pri velikem dogodku v kroniki Slovencev Južne Avstralije! Delo se bo spet malo zavleklo, ker ni mogoče dobiti potrebnega železja: nanj bomo morali čakati nekaj tednov. Iz tehničnih razlogov smo predvideni datum za slovesno blagoslovitev in polaganje temeljnega kamna iz nedelje 13. junija preložili na nedeljo 25. julija. Za to pomembno priliko bo med nami adelaidski pomožni škof dr. Phillip Kennedy, ki pride zelo rad med nas. Ravno na praznik Marije Pomagaj sem pisal te vrstice za junijsko številko, ki jih zdaj zaključujem z iskreno zahvalo vsem, ki ste doslej z razumevanjem sledili našim načrtom ter sodelovali z darovi in praktičnim delom. Bog naj stotero povrne! Zrno do zrna — pogača! Le nadaljujmo z božjo pomočjo! Naj za konec samo še omenim: slovensko radijsko oddajo v priredbi našega verskega središča morete poslušati na drugo sredo vsakega meseca ob osmih zvečer na valu 5 EBI‘FM. Vabljeni! P. JANEZ Na planine, na planina ... Prelepa Martuljkova skupina NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $35,— Zlatko Škoda; $20,— Olga Bro-dey; $15,— Pavla Vohar, Jakob Božič, Ivan Novosel; $11.40 Albin DraSČek; $10,— Vekoslav Rutar, Jože Žužek, Jožef Tomažič, Jože Barbiš, Ivanka Kropich; $ 6.50 Vili Mrdjen; $6.— Jože Vrtačič, Anton Pirnar; $5,— Marija Grl, Josip Burlovič, Rezika Smolič, Olga Metlikovec, Jožef Zupančič, Lojze Jug, Olga Mezinec, Slavko Drezga, Ivanka Kleva, Marija KraSevec, Jože Soba, Mila Vadnjal, Jože Dekleva, Janko Filipič, Genovefa Schifler, Janez Lah, Branko Jerin, Danilo Krelevič, Mario Jenko, Tine Kramar, Kristina Vujiča, Kunegunda Turk, Peter Bizjan; $4.30 Amalija Mohar; $3,— Matilda Kukovec, VVilliam Bauer, Vinko Jager, Anton Šajn, Leopold Urbančič, Venčeslav Ogrizek, Stanislav dr. Frank; $2.— Ivan Lapuh, Marija Radič, Marija Kos, Alojz Furlan, Albert Logar, Zora Gec, Ivan Fatur;$l,— Ivan Kampuš, Boris Urbančič, Rudolf Plavčak, Albina BarbiS, Marija Žekš, Stanko Heric, Marija Posavac, N.N., Martin Turk. ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE); $10.— Albin DraSček (za lačne), Jožef Tomažič, Ivanka Študent (za lačne); $4,— Anton Šajn; $3,—Jožef štember-ger (za lačne). NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: $530.87 Polovica postne družinske nabirke preko verskega središča sv. Rafaela v Merrylandsu, N.S.VV.; $277.35 Polovica postne družinske nabirke preko verskega središča sv. Cirila in Metoda v Kew, Victoria; $100,— Nicholas Soren-son; $50.— N.N.; $5.— Marija Dobri-gna. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $ 10,— Jožefa Makovec. ZA CERKEV V NOVI GORICI: $20.— Frančiška Mukavec, J.R. (Melbourne). Dobrotnikom Bog povrni! Florence L. Barclay: Pesem bvch ere roman ŠESTO POGLAVJE ZASTOR SE ODGRNE »Miss Champion, ah, tu ste! Prosim, zdaj ste vi na vrsti! Zdaj izvajajo zadnjo točko, nato bo vojvodinja na' javila Velmiin laringitis — upajmo, da ne bo rekla apen-dicitiis! — potem pa greste z mano v dvorano. Ste prI' pravljeni?« Garth Dalmain je prišel ven na teraso, da kot čerem0' nijar poišče Jane. Zdaj je bil tu pred njo v bledi svetlo^1 kitajskih lampijončkov. Rdeči nagelj v gumbnici in rdeč® svilene nogavice so čudovito dopolnjevale njegovo orno ve' čemo obleko. Jane ga je pogledala s svojega pletenega na-slanjača in se nasmehnila njegovemu zaskrbljenemu °'5' razu. »Pripravljena sem,« je rekla in vstala. »Je bilo vse v redu? Kakšna je publika?« »Odlična. Vojvodinja se sijajno zabava. Zdaj je na vrst* najbolj zanimiva točka večera. Kje imate note?« »Hvala za vašo skrb, toda najraje igram kar na pamet' Tako se človeku ni treba mučiti z obračanjem listov.« Vstopila sta v koncertno dvorano in za hip obstala za zaveso. »Poslušajte vojvodinjo!« je zašepetal Garth. »Slišite, kaj pravi o vas? 'Moja nečakinja je bila tako ljubezniva, je pristala na to, da gre na bojišče.’ To pomeni, da morate vsak čas nastopiti. Mislim, da bi bilo zaradi vas bolje, & tega ne bi govorila. Slišite, prav zdaj pravi o apendicitisU' Sem kar vedel! Uboga Velma, samo da je kdo ne da v časopis zaradi tega! Miss Champion, če hočete, vas P1"3' rad spremljam na klavirju. Nočete? Kot želite... Čas Je’ da nastopite, vojvodinja je končala svoj uvodni g°v°r' Pridite! Pazite na stopnice!« Garth je podal J cin e roko in ji pomagal prek tistih Ap kaj stopnic, ki so vodile na oder. Miss Champion se J prikazala na odru, vitka, oblečena v temno večerno ob L ko z belimi čipkami, da je bila videti še večja. Ko se_J prikazala, so jo vsi začudeno gledali in jo pozdravil1 umirjenim ploskanjem. Velmino ime na tiskanih v3-^0 je vzbudilo veliko zanimanje in vsi so upali, da jim -£ večer prinesel krasno, umetniško doživetje. Zdaj Pa J Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko namesto Velme stala na odru tale miss Champion! Jane se je poslušalcem prijazno nasmehnila, nato pa ?edla za klavir. Nekaj časa je molče gledala v vence belih 111 rdečih nageljnov, potem pa odločno odigrala uvodne takte ter zapela. Dvorano je napolnil globok in krasen glas. Poslušalce je zajela spoštljiva tišina. V tej tišini je bil 'Sak zlog oblikovan tako mehko im ljubko, da so še tisti, jim je bil svet glasbe deveta dežela, začutili nekaj ta-kot pobožno ganjenost. Tisti, ki so bili zmožni globnih doživetij, pa so kar zadrhteli ob čaru te pesmi: »Vse ure, ki sem jih prebila s teboj, moj ljubi, se mi zdijo kot biserne jagode, nanizane na vrvici... Vsak dan jih prebiram, eno za drugo, kot bi molila rožni venec... svoj rožni venec...« Naravnost pobožno, sladko in nežno sta bili odpeti Zadnji besedi, kot da nosita s seboj neskončno spominov; *akor zvesti odmev ženskega srca, ki se spominja sladkih Ur Preteklosti... Poslušalcem je zastal dih ... Čutili so, da ne poslušajo kako navadno pesem, ampak živega srca in vsak udarec je bil tako pretresljiv, a so se vsem orosile oči. Prvo kitico je Jane odpela z umirjenim glasom. Potem je narastel v bolečino trpečega človeka: BVsaka ura je biser, vsak biser molitev, da bi moja osamljena duša našla svoj mir. Biser za biserom — prebiram ves venec, dokler se na koncu ne ustavim pri križu.« ^ Nadnjo vrstico je pevka izpela s tako močnim glasom, Š1 Se Je poslušalcem v dvorani zdelo, kod da je skozi njih a ve^ektrika. V oddihu po teh vrsticah je bilo videti, kako °čan vtis je pesem napravila nanje. Spet se je oglasila z "DRUŽINA ", slovenski verski tednik, je pisala v letošnjem aprilu o dveh spremembah v molitvah. Slovenski škofje so namreč izrazili svojo željo in prošnjo, naj bi ju verniki upoštevali. Ker med slovenske vernike spadamo tudi verniki v zdomstvu, je prav, da obe spremembi poznamo ter ju skušamo vpeljati tudi v svoje molitve. Prva sprememba je pri hvalnici troedinemu Bogu, ki jo običajno dodajamo očenašu, zdravamariji in sveti-mariji:"ČAST bodi Očetu in ..." Tu naj bi besedico "čast" zamenjala beseda ",SLA V A ”, Beseda "slava" nekako bolj ustreza duhu sedanjega slovenskega jezika. Povsod drugje v liturgiji smo že doslej besedo "Gloria" prevedli z besedo "Slava". Pri maši na primer molimo:"Slava Bogu na višavah . . Tudi v svetem pismu je slovenski prevod redno "slava". Le pri zaključku naših vsakdanjih molitev je iz nerazumljivega vzroka obveljala besedica " čast". Da izenačimo izraz, naj bi odslej uporabljali le en prevod: SLAVA bodi Očetu in..." Druga želja slovenskih škofov pa se tiče molitve angelskega češčenja. Pri tretji zdravamariji smo doslej molili: "In Beseda je MESO postala . . ." Hebrejska govorica je hotela z besedo "meso" povedati, da gre za učlovečenje: druga božja oseba, ki je Bog, je prevzela nase tudi človeško naravo, ki je iz duha in mesa. Gotovo bi bil smisel molitve za vse, zlasti pa za otroke, vse bolj razumljiv, če bi molili:"In Beseda je ČLOVEK postala ..." Nova pesmarica cerkvenih pesmi ima pri pesmi Je angel Gospodov že spremembo, da pojemo:"ln sveta Beseda je človek postala ..." Naj bi sprejeli isto tudi v molitev ter se navadili na besedo "človek" namesto "meso". Seveda se bomo — zlasti pri osebni molitvi - nekaj časa motili. Saj pravimo, da je navada železna srajca. A z dobro voljo bomo premostili ti dve spremembi ter polagoma dobili v ušesa novi besedi "slava" in "človek". Še posebno, če bomo večkrat pomislili na smisel sprememb, ki je utemeljen. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA Nudi se Vam izredna in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije: DIREKTNI POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 16. junija letos, MELBOURNE — ZAGREB pa dne 7. julija letos. Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vtem, ki te odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) "KATOLIŠKI GLAS" (Gorica-Trst, 1 l.feb. 82/1) takole razglablja o krščanskih koreninah slovenske kulture, "ki jih po zadnji vojni hočejo v Sloveniji na vsak način izbrisati": Začeli so s tem, da so ločili Cerkev od države, v resnici pa so s tem hoteli vzeti Cerkvi vsak vpliv na kulturo. Nadaljevali so in nadaljujejo v šoli, kjer mladina zlepa ne sliši pravične besede o naši preteklosti. Dokončujejo svoje delo z znanostjo, češ da znanost potrjuje zlaganost in nazadnjaštvo vsake kulture, ki izhaja iz verskih korenin, posebno še iz krščanskih. Veliko truda so v Sloveniji vložili v to delo, kakor tudi pri nas (v zamejstvu), nekateri vzgojitelji in kulturniki ter politiki. Ta trud se jim deloma obrestuje, ker nekaj uspehov le beležijo, vendar ne tolikšnih, kot so jih pričakovali. Vse kaže, da so pri tem delu dosegli več uspehov na Tržaškem kot pa v Sloveniji sami. Morda tudi zato, ker jim med nami v zamejstvu pri razkristjanjevanju slovenske kulture pomagajo tudi italijanski to- odra z odločnostjo ognja, ki se nikdar ne more pogasiti, z močjo srca, ki ga nobena bolečina ne bo ustavila: »Spomini so sladki in bridki obenem, srce žaluje za vsem, kar izgubi. Vsak biser poljubljam, pri tem se učim poljubljati križ... poljubljati križ...« Način, kako je Jane Champion izgovarjala vsako besedo, je z neugasljivim hrepenenjem razodeval tisto prist' no žensko ljubezen, lepo in nežno. Osebnost pevke je p°v sem izginiila. Tem besedam je sledila še nekaj taktov sprem ljave, ki se je končala z odločno odsekanim akordom. Ja°e ga je zaigrala mehko, kakor da ji je žal za to, kar se je pravkar končalo. Nato je vstala od klavirja, se priklonil3 in hotela z odra. Tedaj je v dvorani nastalo viharno p|° skanje. Jane je obstala kot vkopana in gledala te ljud'’ kakor da se čudi, odkod so prišli. Nato je v nijenih oče _ zažarel nasmešek, na ustnicah ji je zaigral smehljaj. Nekaj časa je molče stala na odru, potem se rahlo priklonila 1 odšla dol. Poslušalci v dvorani so vzklikali kot nori: »še! še!« Ona pa je že šla po stopnicah. Tam za odrom pa jo je v P° mraku čakalo novo presenečenje, še bolj nenavadno, k° tisto, ki so ga ji pripravili poslušalci v dvorani. Tam je namreč stal Garth Dalmain. Njegov obraz jf bil mrliško bled, oči pa so mu bleščale kot dve zvez Dokler Jane ni prišla do njega, se še ganil ni. Ko pa je ^kle prišlo do njega, jo je odločno prijel za ramena in jo Prisilil, da se je obrnila. »Vrnite se nazaj na oder!« ji je rekel ukazovalno in obe-nern tako proseče, da ga je Jane začudeno pogledala. »Vmi-*e se na oder in ponovite pesem! Od začetka do konca, od esede do besede, od note do note! Kaj stojite, kaj čakate? ne razumete, da morate narediti to?« Jane je pogledala v te oči, ki so žarele kot ogenj in ^Pazila v njih nekaj, kar je opravičevalo to odločnost. NTe a bi črhnila besedico, se je obrnila, šla nazaj na oder in Ponovno sedla za klavir. Ko so ljudje v dvorani opazili, da se je Jane vrnila, nav-Usenemu ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Jane pa Je mirno sedla za klavir, kot da bi bila v dvorani čisto sama. i1 njenem srcu se 'je dogajalo nekaj novega in nenavad- Nikdar v življenju se še ni tako molče podvrgla stro-ukazu. Ko je bila otrok, so njene vzgojiteljice kar ^ alu spoznale, da jo najlaže pripravijo k pokorščini, so do nje kar se da obzirne in če se sklicujejo na njena .^menita čustva. Ta poteza njenega značaja se tudi kasne-ni spremenila in vojvodinja ji je zmeraj rekla: »Lepo •^Prosim«. Zdaj pa, glejte, jo ta mladenič bledega obraza šarečih oči tako brezobzirno prisili, da se obrne in da °va zapoje pesem, njej pa še na misel na pride, da bi " r6kla (Nadaljevanje) Ljubljan’ca dolga vai.. . variši, tako da teče vzporedno raznarodovanje in razkristjanjevanje slovenskih zamejcev. Do zadnje vojne smo Slovenci veljali za izrazito katoliško ljudstvo, kakor veljajo Poljaki še danes. Enim in drugim je med vojno in po njej bil vsiljen režim, ki je izrazito brezbožen, bojno razpoložen zoper verske in duhovne vrednote, vendar z neko opazno razliko: jugoslovanska partija je bila prožna, manj dogmatična, dopušča več svobode, odkar se je odrekla stalinizmu in stopila na pot samoupravljanja, dočim je poljska partija ostala oziroma morala ostati zvesta vsiljenemu modelu socializma Sovjetske zveze. Kako velika je ta razlika med enim in drugim modelom socializma, pričajo ravno sedanji dogodki na Poljskem. Samoupravni socializem v Jugoslaviji ima bolj človeški obraz. Janez Pavel II. prihaja iz socialistične dežele, kjer hoče režim izruti krščansko kulturo, da jo nadomesti z materialističnim marksizmom-leninizmom. Za papeža je kultura problem človeka. Saj je rekel:"Kultura je tisto, zaradi česar človek kot človek postaja bolj človek." Pri tem nujno trčijo med seboj različna gledanja na človeka. Kaj je namreč človek? Kakšen je končni smisel njegovega bivanja in ustvarjanja? Katere so vrednote, ki človeka v resnici bogatijo, da postane bolj človek? Posebno ostro je danes to trčenje med marksizmom - leninizmom in krščanstvom. V marsičem se gledanja o-beh sicer ujemajo, in zato je mogoč dialog, v končnem gledanju pa sta si obe stališči popolnoma nasprotni in dialog ni mogoč. Kristjani namreč vrednotimo človeka ne samo s stališča zgodovine in zgodovinskega razvoja, temveč tudi s stališča božjega razodetja o človeku: da je Bog poslal svojega Sina na svet, da bi se vsi po njem zveličali. Ker je danes marksistična kultura posebno borbena, je konflikt med krščansko in marksistično kulturo posebno občuten. Pri tem veren kristjan nima izbire: na marksistično kulturo v celoti ne more pristati, ker bi zatajil sam sebe. p. basil ‘ . . Hpka Fr. Basil A. Valentine, O. F.M., Baraga House, 19 A'BeckettSt., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre - frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon:. (03) 861 9874 + Saj smo komaj pustili za sabo veliko noč, že moram vabiti na proslavljanje naših dveh cerkvenih zavetnikov, sv. Cirila in Metoda. Na prvo julijsko nedeljo imamo proščenje, letos 6. julija. Slovesni maši ob desetih bo sledilo tradicionalno srečanje v dvorani. Gospodinje že zdaj naprošam za razne dobrote, da bodo mize za vse polne. Tudi pomoč članicam Društva sv. Eme pri postrežbi bo dobrodošla. Kakor vsako leto bom tudi letos razposlal ob priliki proščenja posebno pismo s kuvertico. Hvaležen sem vsem, ki so pripravljeni pomagati pri vzdrževanju melbournskega verskega središča, ki nam vsem nudi toliko lepih prilik za versko in kulturno življenje naše tukajšnje narodne skupnosti. + Pri šmarnicah smo brali isto berilo kot v domovini: O svetem Frančišku — ob letošnjem Frančiškovem letu, ko slavimo 800-letnico svetnikovega rojstva. Šmar-nično pobožnost smo združili z nedeljskimi mašami, v tednu pa smo jih imeli po dvakrat. Žal mi je priznati, da za šmarnice ni več tistega zanimanja, kije bilo našemu narodu lastno. Komaj za zadnji dan maja se nas je zbralo k šmarnicam 36, prej pa bi jih lahko naštel na prste, razen na zapovedani praznik Gospodovega vnebohoda. Škoda! Mnogi so res oddaljeni, a vseeno v prvi vrsti manjka dobre volje (ki pa je za zabave in razno izživljanje vedno na razpolago brez ozira na daljavo, čas in stroške!). Mehkužni postajamo inVsega je preveč po naših družinah, zato pa za Boga in Marijo kar ni več časa ... + Zdaj sta pri Društvu sv. Eme zasedeni tudi ostali dve mesti, ki sta ostali pri februarskem sestanku z volitvami še prazni. Namestnica voditeljice Fani Šajn bo to leto Olga Bogovič, blagajničarki Mileni Birsa pa bo za druščino tajnica Anamarija Cek. Želimo samo še več članic oz. pomočnic, da se delo lažje porazdeli in ne pade vse na ena ramena. Zlasti matere otrok, ki obiskujejo po maši našo Slomškovo šolo, so dobrodošle in smo jim v ta namen poslali tudi posebno pismo s prijavnico. Upajmo, da bo kaj uspeha. Društvo sv.Eme je že tudi napovedalo datum za letošnji tradicionalni SEJEM. Priredile ga bodo v cerkveni dvorani na prvo nedeljo v avgustu (1. avgusta)-Že zdaj si zabeležite datum in se SEJMA gotovo udeležite! Kdor bi želel sodelovati s poklonom kakega predmeta, ki ga družina ne potrebuje, je dobrodošel. + Prirediteljem MATERINSKE PROSLAVE v maju (Slomškovi šoli ter Glasnikom) iskrena zahvala. Enako gospodinjam, ki so napolnile mize za vse. Tako smo naše mamice kar lepo počastili. Prostovoljni prispevki pri vhodu so Skladu za doni počitka prinesli vsoto 169,— dolarjev, dražba torte s šunkarico pa 139,- dolaijev. Dražbo je vodil Ivan Mejač in zahvaljujemo se mu za torto, ki je bila njegovo delo. Enako zahvala g.Hojniku za podarjeno salamo! + V petek 7. maja popoldne je v nesreči nenadoma izgubil življenje komaj 33-letni ROBERT MICCERl-Po vrnitvi od dela je hitel na banko s svojim osebnim avtomobilom, pa sta ne daleč od doma usodno trčila s tovornjakom. Pokojnik je bil rojen v Kairu v Egiptu dne 21. januarja 1949 v družini italijanskega očeta m slovenske matere Alojzije r. Krševan. Oče MatteoJe umrl nekaj let po prihodu družine v Avstralijo, mat' pa se je kot vdova poročila s Frumencijem Kolavč'; čem. Živeli so skupaj s pokojnim Robertom v njegovl hiši v Cockatoo,kojepo nesrečnem zakonu ostal brez gospodinjstva. Robert je bil mirne in vesele narave ter je imel veliko prijateljev, kar je pokazala tudi udeleZ’ ba pri maši zadušnici v slovenski cerkvi (v sredo 12-maja) in pogreb. Ob krsti smo na predvečer pogreb3 zmolili tudi rožni venec. Svoj zadnji dom na svetu pa je našel v grobu svojega očeta na pokopališču Fawk" ner, kjer bo čakal vstajenja. R.I.P. Iskreno sožalje žalujoči materi in ostalim sorodnikom ter prijateljem! + Nedavno mi je nekdo omenil, da je v Melbournu umrl tudi neki Pepi Kresevič. Spominjam se, da sen' pred leti srečal v bolnišnici moža tega imena, sam1-3 majhne postave, brez stalnega bivališča in znancev, morda ta zdaj že pokojni? Kdor bi vedel o tej'1 kaj več, ga lepo prosim obvestila. Pokojniku lah* poklonimo vsaj svoje molitve in ime v Matici naših p° kojnih. 72. + Krst je bil tokrat v naši cerkvi samo eden: dne t ■ maja so iz North Dandenonga prinesli h krstnem kamnu ROBERTA DANIELA. Je novi član družm Romana PETELINEK ih Jožice r. Trnovšek. Nas iskrene čestitke! + Tudi naša poročna knjiga je ta mesec zabeleži'3 samo en par: dne 22. maja sta si za vselej podala ke ANDREJ FISTRI C in ANITA ŽELE. Oba sta aJ rojena in iz znanih slovenskih družin. Sam imam Pf| tej poroki lepe spomine: ne le, da sem oba krstil poročil sem tudi nevestine starše, ženinove pa prejel ob prihodu v Avstralijo. Pri obeh družinah je 0 *z skromnih začetkov s pridnostjo in razumeva-jem veliko zgrajenega: ne le materialno, ampak tudi rokom v zavest, da so slovenskega rodu in krščan-ega imena. Zato novoporočenca lepo obvladata a erin jezik, ki jima bo zdaj na poročnem potova-Ju m obisku sorodnikov v Kanadi in Evropi ter v °M°V*n' star*“ev dobro služil. Mlademu paru najboljše želje za bodočnost! . Na drugo junijsko nedeljo obhajamo praznik Reš-nJega Telesa in Krvi. Deseto mašo bomo združili s Pr°cesijo z Najsvetejšim okrog cerkve in blagoslovom vrhu stopnišča pred glavnim vhodom. Zeželjene so prodne noše, da bo procesija čim bolj naša domača. arsi pa naj pripravijo otroke, zlasti belooblečene Wice, ki bodo trosile cvetje pred Najsvetejšim. Za °^*rice s cvetjem bodo poskrbele naše sestre. K-er je ta dan ravno druga nedelja v mesecu, je na ^Poredu tudi slovenska maša v Geelongu in popoldne t. Albansu. Zato pa bo med nami še enkrat afriški 1S|Jonarr p. Evgen: on bo imel deseto mašo s proce-strai'^3 SC ta^° Pos*ov' oc^ nas Prec* odhodom iz Av- + p . n omenjeni slovenski maši v Geelongu bodo tokrat jvj GLASNIKI. Po maši bodo geelongški pevci orga-Q2lrali B.B.Q„ na poti proti domu pa se bo avtobus z asniki ustavil še v St.Albansu za tamkajšnjo popol-ansko slovensko mašo. Po maši se bomo zbrali v ern farnih prostorov na domačo zakusko, da naši Vci ne bodo prišli lačni domov. Upam, da bo imela adina res lep dan. Obenem pa vsem hvala za petje Pri ^h mašah! glasniki so imeli v svojem letnem načrtu julij- 1 izlet na sneg. Pa so se odločili, naj ta odpade, saj l aJ° druge prilike, kdor hoče na smučanje. Zato pa Qo raje za september napovedani obisk Wodonge stavili na julij. Če bo šlo vse prav, bodo torej naši : ,a ’nc> med rojaki VVodonge in Alburyja na četrto lisko nedeljo (25. julija). Priporočam jih gostoljub-stl tamkajšnjih rojakov in upajmo, da bo vreme na ,lasi strani. + v . Src e°erno mašo bomo imeli v naši cerkvi na praznik stQ,a Rusovega (petek 18. junija) in na praznik apo-prv °V ^etra 'n f*av*a (torek 29. junija), kakor tudi na v juliju (2. julija). Vabljeni! ned ™°rwellu bo slovenska maša na zadnjo junijsko J° (27. junija) ob sedmih zvečer. stov^ADINSKl KONCERT bo letos na zadnjo avgu- 0 nedeljo (29. avgusta) popoldne. Prestavili smo MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar polrebujele TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za {as prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 ga za en teden, da ima tako priliko nastopa tudi ade-laidska mladina, ki prične počitnice kasneje kot naša v Viktoriji. Tako smemo upati, da bodo adelaidski pevčki letos med nami. Morda se bo še od drugod kdo odločil, da nastopi na letošnjem koncertu. Vsekakor sem prepričan, da bo nastop mladine spet lep uspeh. Koncert je zares pomembna kulturna prireditev in vredna, dajo ohranjamo iz leta v leto. + Na sredo in četrtek, 19. in 20. maja, sem se kot urednik MISLI in član C.P.A. udeležil konvencije katoliškega tiska, za katero so letos izbrali Adelaido. Moram reči, da je kaj zanimivo enkrat na leto srečati ljudi, ki so znani in priznani na polju časnikarstva, ter izmenjati poglede injmnenja. Pa nič manj me ni veselilo srečati mimogrede tudi kar precej znanih slovenskih obrazov. Saj ni bilo časa koga obiskati, a prihajali so k slovenski maši na praznik Gospodovega vnebohoda, pa smo si mogli stisniti roko. Moram priznati, da dostikrat mislim na Adelaido, saj sem jo toliko let redno obiskoval. Tamkajšnji rojaki zaslužijo, da imajo stalnega duhovnika. Iz srca sem vesel slehernega njihovega uspeha. Ravno na dan mojega obiska so vlivali temelje svoji bodoči cerkvici svete Družine. Čestitam p. Janezu in vsem adelaidskim Slovencem ter jim želim pri delu obilo božjega blagoslova! ŠKOF JE POSTAL sin slovenske izseljenske družine v Clevelandu, ZDA. Dne 13. aprila je Rim uradno objavil za nas še posebej veselo novico, da je papež Janez Pavel II. na željo clevelandskega nadpastiija An-thonyja Pilla imenoval za njegovega pomožnega škofa EDVARDA PEVCA. Novoimenovani škofje bil rojen v Clevelandu dne 16. aprila 1925, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1950. V obsežni clevelandski škofiji je opravljal razne duhovniške službe in bil nekaj let tudi župnik tamkajšnje slovenske župnije sv. Vida. Imenovanje za škofa gaje našlo v službi ravnatelja malega semenišča v \Vickliffu, Ohio. Četudi je škof Edvard Pevec v Ameriki rojen, se čuti Slovenca in tudi slovenščino odlično obvlada. Novemu škofu slovenske krvi tudi avstralski Slovenci iskreno čestitamo! Naj ga Bog podpira v odgo-govorni službi nadpastiija! Naj ob tej priliki spet omenimo, da nosi mesto Cleveland za nas ime “ameriška Ljubljana”. Med oz. po prvi svetovni vojni je imel menda več Slovencev kot pa sama Ljubljana. Danes je število clevelandskih Slovencev seveda že precej padlo, vendar so še zelo delavni, tako na verskem kot na narodno - kulturnem polju. CIRIL TURK, slovenski izseljenski duhovnik v Stuttgartu v Nemčiji, je prejel 16. marca častno imenovanje rottenburškega škofa dr. Georga Moserja. Škof v listini, naslovljeni na g.Turka, takole utemeljuje svoj izbor:“Vaša že pregovorna zanesljivost in pripravljenost za službo slovenskim rojakom v dušnem Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture service and repairs. pastirstvu, v socialnih in kulturnih zadevah sta me nagnili, da Vas imenujem za duhovnega svetnika škofije Rottenburg — Stuttgart.”' K visokemu odlikovanju tudi od nas v Avstralij1 iskrene čestitke! Gospod Turk je bil med nami pred nekaj leti, ko je obiskal svojega brata Jožeta v St. Al-bansu, Victoria. Takrat je med nami posnel tudi film, ki gaje potem kazal rojakom po Nemčiji. OB OBISKU FATIME, v zahvalo za božje varstvo ob obletnici lanskega atentata, je bilo življenje papež3 Janeza Pavla II. zopet v smrtni nevarnosti. Tokrat g3 je hotel z bajonetom napasti Juan Fernandez Krohn> zagrizen in neuravnovešen skrajnež, ki ga je pred p31 leti suspendirani nadškof Lafebvre posvetil v duhov-nika. Kaj res Judežev še ne bo konec? Papež zaradi atentata ni spremenil svojega sporeda-Svet samo občuduje njegovo mirnost in predanost božji roki. A težko bi veijeli, da ga slej ko prej ne ča-ka mučeniška palma. Očitno sile pekla poskušajo vse. da oropajo svet za tega posredovalca božjega miru. ^ nas pa pri tem velja papežev opomin, ki ga tolikokra ponavlja svetu:“Molimo!” NEDAVNO je Vatikan objavil svoje finančno stanje, ki kljub darovom vernikov zlasti zaradi vzdrževanja starodavnih poslopij in muzejev ter dviganja pl3 tam zaposlenih leze iz leta v leto v večje milijonske dolgove. Zato je lani na svojem 99. letnem občnei’1 zboru sklenila ameriška moška katoliška organ iza^1' ja “Kolumbovi vitezi”, da bo središču krščanstv pomagala z letnim darom enega milijona dolaijev' Vseh 400 delegatov je predlog enoglasno sprejelo Skupščina je odločila, da bodo prvo vsoto nakaza v oktobru letos, ko obhaja organizacija stoletni0 svojega obstoja. FALKLAND OTOKI so središče svetovnih nov'1-in prav te dni gre tam v vsej vojni krutosti zares. D°, diplomatske rešitve žal ni prišlo (“...kako stra^n3 slepota je človeka...” je zapel naš Prešeren) in tak0 - _____________________________ Se želite nautiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRF1EI.D VVEST. N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 ■■ 1982 Misli, Junij * z^aj Angleži izgubljajo ladje, Argentinci letala, oboji Pa dragocena človeška življenja. Prav danes, ko to Pisem, se pričenja bitka na kopnem in ves svet z Zastalim dihom opazuje, kako se bo vse končalo. Papež Janez Pavel II., ki je s svoje strani tudi pokušal vse za mirno rešitev zapletenih dogodkov, ^am daje navodilo:“Ostala nam je samo še molitev. . °rej: MOLIMO!...” Zaradi sovražnosti med Angli->n Argentino je hotel odložiti že napovedano poto-Vanje v Anglijo. Razmere so pokazale, da važnega srenja z angleško Cerkvijo ni odgoditi. A sveti oče je enil, naj obisku Anglije sledi še potovanje v Argen-ln°- S tem hoče papež pokazati, da so Cerkvi vsi nar°di enako pri srcu in ne dela razlik, sleherna vojna ln uničevanje življenj pa je daleč od božje zamisli. ARGENTINA ima svojo vojno akademijo “Colegio ‘ 'litar de la Nacion”. Prvič v zgodovini te vojne viso-e šole je dobila — vsekakor zaradi dogodkov zadnjih ednov — promocija posebno poimenovanje:“Promo- i n Islas Malvinas”. In kdo je prvi promoviral pod ,eiTI Poimenovanjem? Vladimir Jurij Voršič, sin tam-ajšnje slovenske izseljenske družine, ki je prav zdaj °nčal vojaške študije in bil imenovan za podporočni-Slovenska prisotnost v svetu je prišla spet do iz- Kljub tej zgodovinski “promociji Malvinskih oto-k°v pa le upamo, da mladi oficir slovenske krvi ne 0 takoj po prejemu vojaške diplome poslan na mal-nske bojne poljane, ki pa imajo med argentinskim Jaštvom gotovo tudi kakega s slovenskim priimkom. ske Levilo nezakonskih rojstev je po državah evrop- Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEW1S RD.. WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232*4314 Rojak VOJKO VOUK SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmemi ceni FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. gospodarske skupnosti v zadnjih dvajsetih letih ^navadno narastlo: od 45,5 na tisoč rojstev se je 'gnilo na 77,3. Največji porast so zabeležili na Dan-Slern (s 78,2 kar na 331,7). Sledi Velika Britanija (s . >2 na 115,2), nato Francija, Zahodna Nemčija, ^ ksemburg, Irska, Nizozemska, Italija, Belgija in država z najmanjšim porastom Grčija. s, ^ FRANCOSKEM mestu Lille je na spomladan-eni festivalu orgelske glasbe vzbudila izredno pozor-°st in pohvalo krstna izvedba skladbe “How Long” slovenskega skladatelja Božidarja Kantušeija. Skladatelj se je rodil leta 1921 na Pavlovskem vrhu pri Ormožu. Kompozicijo je študiral že v Ljubljani, nato pa glasbene študije nadaljeval v Parizu, kjer poslej tudi večinoma živi in dela. Njegov skladateljski opus je zelo raznovrsten in bogat. Kantušer je tudi vodja pomembne mednarodne knjižnice sodobnih skladateljev. ZLASTI češkoslovaške rdeče oblasti so čutile klofuto z odlokom kongregacije za duhovnike, ki je bil izdan v Rimu kmalu potem, ko so češki škofje obiska- li papeža. Prepovedale so škofom objaviti vsebino odloka, ki zabranjuje duhovnikom članstvo v političnih društvih, pa četudi delujejo pod kritiko dobrodelnosti ali borbe za mir. Dobro so vedele, daje s tem ogroženo društvo češkoslovaških duhovnikov (“Pacem in terris”), ki so ga ustanovile oblasti za svojo lutko. SLO VENI AN FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D. A. fata£&. 2/63 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. koNček % naših mladih ? MAMICA UČI KDO Tl DAJE SLADKE SANJE, KADAR TE OBJAME SPANJE, DETE MOJE, SRČEK MOJ? ANGEL TVOJ. KDO Tl VEDNO JE OB STRANI, KDO Tl VEDNO TIHO ZNANI: GREHA DELATI SE BOJ? ANGEL TVOJ. KDO VARUJE TE V NEZGODI, PO STEZAH NEVARNIH VODI, SRCU DAJE BLAG POKOJ? ANGEL TVOJ. KDO POPELJE TE V NEBESA, KO UGASNE LUČ OČESA, DETE MOJE, SRČEK MOJ? ANGEL TVOJ. Anton Medved DRAGI OTROCI! Po dolgem času se je oglasila Južna Avstralija: prejel sem pismo s sliko in člankom o sicer še skoraj premladi za našo GALERIJO, pa vendar veliko obetajoči deklici. Zato objavljam eno in drugo. Že dolgo ni bilo nobenega glasu o mladih talentih v Dragi striček! Tudi jaz sem ena od tistih, ki bi sama ne znala nap1' sati slovenskega pisma. Še najmanj, ko je za objavo' Kotičku. Bilo bi preveč napak in bi me bilo sram- Za' to tudi meni pomaga mama. Veš, tukaj nimamo slovenske šole, kakor po veli' kih mestih: v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi. Marni' ca me sama uči, ko skupaj prebirava Kotiček naš1*1 mladih v MISLIH. Tudi pesmice iz Kotička se uči'11 na pamet. Tako le upam, da ne bom pozabila slovefl' skega jezika. Imam kuža in muca. Oba razumeta po slovenska ko jih mama kliče. Samo jesta pa po avstralsko, tak0 sta izbirčna, pravi mama. Moram povedati, da sem tudi jaz izbirčna. Mai11 mi je povedala zgodbico o “izbirčni Metki”, pa ne n” slim, da me je s tem kaj poboljšala. Ali veš ti, strice • za kakšno zdravilo? (Vem. Lakota je najboljše zdra'1 lo proti izbirčnosti, le poskusi ga! — Striček) Prejmi lepe pozdrave in tudi vsi Kotičkarji, ki ^ j do to brali! - Ann Podlesnik, 12 let, St. George, 0 Južni A vstraliji. Morda si kdo misli, da jih tukaj SP^_ ni. O, še zdaleč ne! A včasih so tako skriti, da le " trebno malo bolj iskati, da jih odkriješ. Za iskanie r ža/ večkrat zmanjka časa... , Danes predstavljamo prijateljem Kotička naših f" dih v MISLIH morda eno najmlajših med nami, je vredna omembe. Četudi mlada in še majhna - P v svojih športnih dosežkih velika. „ To je naša LILI IVANČIČ, iz adelaidske sloven*. družine Antona in Hedvike Ivančič. Rojena je 21. junija 1973. Obiskuje katoliško šolo St. John sco School v Brooklyn Parku. r5 Lili je vneta članica pri Kensington Olympic SP ^ Field. Posebej se posveča teku, štafeti, skoku v Ijavo in skoku v višino. Naj povemo, da je v teku . segla prvo mesto na tekmovanju katoliških šolJ A vstralije. g / 1 Da pa ne bi kdo mislil, da se Lili udejstvuje & športu, naj dodamo, da je tudi vneta članica 171 ^ skega pevskega zbora tukajšnjega slovenskega verS. ^ središča. Poje zares zelo rada in zato redno Prl .. ^il vaje. Pa tudi po svoji dobroti in iskrenem prijate! z vsemi je Lili zgled, ki je vreden posnemanja. ^ j Vsi ji čestitamo k njenim športnim uspehom■ \ enem ji iz srca želimo, da bi tudi v bodoče 0* zgled drugi slovenski mladini, zlasti med nami v ^ laidi, kjer jo osebno poznamo. Prepričani nas ne bo razočarala in da bo tudi v letih, k* ^ pred njo, doprinesla svoje naši slovenski skupn v Avstraliji. ■■ 1^' Misli, JunIJ ROSANNA, VIC. - Pred 45 leti je naša - med Melbournskimi Slovenci dobro znana in spoštovana — gospa FRANČIŠKA KLUN z desetletnim sinčkom Zapustila svoj rojstni kraj Zagorje v dolini Pivke. Šla Je za svojim možem, ki je že okrog deset let živel v Avstraliji, kamor se je odločil in šel iskat srečo. Ve-[°0 pa, da je sreča opoteča in tudi njemu ni prinesla aJ dobrega — bolezen,ki pa je mnogoprezgodaj položila v grob. Veliko naših ljudi je zapustilo domove že po prvi svetovni vojni, še več pa seveda po drugi. Nekatere je Zrn°tila goljufiva reklama, drugi so si hoteli izboljšati ^°j položaj; iz Primorske so odhajali tudi zaradi ita-jjanske zasedbe in porajajočega se fašizma... Največ Jp1 je odšlo v Ameriko, nekateri pa so si izbrali celo ^jno Avstralijo, kjer so že mnogo prej tudi odkrili 2*ato. Na splošno pa*Slovenci o Avstraliji nismo do-vedeli: več ali manj le to, da tam žive še divjaki, ki Jedo človeško meso ... Take in podobne zgodbe pa niso ustrašile naše go-sPe Klunove, niti ne naporna in dolga vožnja, ki je bi-a za tiste čase res tvegana. Frančiška si je hotela ^stvariti družinsko srečo, na katero je čakala dolgih deset let. Pristala je v pristanišču v Perthu, W. A. Ni znala je-Zl*a, kot ga tudi mi kasneje nismo. Tudi je ni čakal av*°, ker ga mož ni imel, pa mu tudi ne bi koristil, saj . delal na železniški progi daleč od človeških bivališč cest. Tudi za novodošlo s sinom ni bilo hiše: živeli ° Pod šotorom. In njena kuhinja? Kuhala je na pro-em v |Tucjj vročinj jn dostikrat jim je zmanjkalo P' ne vode. Delavci so bili slabo plačani, vendar so trajali in so bili tudi z majhno plačo zadovoljni, k ‘ežki začetki so se polagoma le obrnili na bolje in je h-1111 Pr*P0rn06la gospa Klunova. Zaposlenje bil0 nemogoče dobiti, začela pa je hoditi okrog sta-naseljencev in se ponujati kot šivilja. Spominja se, Je za celo žensko obleko vzela skromnih 9 šilingov, križem ausfralske^ Slovenije ( saj tudi oni niso imeli denarja na pretek. Tam se je Klunovim rodila hčerkica, seveda ne v porodnišnici. A pod težkimi pogoji otrok ni mogel uspevati in se je že v nekaj tednih preselil med angelčke. Ko seje Klunovim končno ponudila možnost, so se preselili v Viktorijo. Možje dobil delo v Wonthaggiju v rudniku premoga. Potem pa so se premestili v Melbourne, kjer je gospa dobila stalno zaposlitev in je bilo družini bolje, le mož je začel bolehati po presta-nih naporih in se ni več opomogel. Kupili so staro hišo v Clifton Hillu, kjer je gospa Klunova poleg dela v tovarni skrbela še za samce na stanovanju in hrani. Z veseljem jih je sprejemala kot mati, saj je bila sama toliko let med Avstralci in je najbolj pogrešala domači jezik. Mnogim je pomagala najti zaposlitev, hodila je z njimi od tovarne do tovarne in po uradih ... Mnogi teh so odšli in so na gospo Klunovo pozabili, kar včasih gotovo boli. A v tolažbo ji je zavest, da je delala dobro. Drugi pa se še po mnogih letih radi vračajo na obisk in niso pozabili, kaj je gospa Klun zanje storila. Pa tudi ostalih prijateljic ima dosti, ki jo rade obiščejo in ji vračajo njeno dobroto, če je treba. Naj povem, daje gospa Klunova tudi meni najboljša prijateljica in se dobro razumeva. Žal mi je samo to, da sem jo tako pozno spoznala. Bog ji bo povrnil vse, kar je dobrega storila. Želim ji vse dobro, k njenemu življenjskemu jubileju pa še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! — Minka Perši-čeva. Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) CE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Con »ul tant Dr. J. KOCE UD TOBIN BROTHERS funeral directors NA USLUGO V ČASU 2ALOVANJA North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street. 509 4720_____________ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 CARINA, QLD. — Vsakoletni Materinski dan smo pustili zopet za sabo. Prav je, da se posebej spomnimo svojih mater, živih ali že pokojnih. Vsaj na en dan v letu dobijo mamice zadoščenje za vse: za žrtve ob porodu, za vso dolgoletno skrb pri vzgoji in izobrazbi otrok... Znani pregovor pravi: Zena podpira tri hišne vogale! Nič preveč ni rečeno v teh besedah! Zlasti v slučajih, ko mož oz. oče ne čuti preveč odgovornosti za blagor družine, vse skrbi — hočeš, nočeš, moraš! — padejo na ramena žene in matere. Pravijo, da lahko iščemo izvor Materinskega dne daleč nazaj v zgodovini. Dokaz za to je dejstvo, da ga praznujejo nekatera stara arabska plemena, ki ga niso dobila od nas. Kdo,kdaj in kje pa je sprožil idejo proslavljanja Materinskega dne med nami? Takole seje pričelo in čisto slučajno: Rojstna dežela Materinskega dne so Združene države ameriške, rojstno leto pa 1908. Miss Anna Jervis, učiteljica nedeljske šole, je navdušila otroke svojega razreda, naj prinesejo s seboj v cerkev nageljčke ter z njimi presenetijo in razvesele svoje mamice, katerim so toliko dolžni. Rade volje so jo ubogali in ideja je vse navzoče tako prevzela, da so jo začeli uresničevati vsako leto. Še več! Seme je padlo na zares rodo- VVINE Dl NE and DANCE Razvedrilo, domalo hrano in pijačo Vam nudi LAKE VIEVV RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ vitna tla: proslavljanje Materinskega dne se je kmalu razširilo po vsej deželi. Ideja je prodrla prav do poli' tičnih vrhov vodstva ZDA: kongres je 8. maja 19 izglasoval zakon, po katerem naj se po vseh Združenih državah ameriških vsako leto druga nedelja v maj11 praznuje kot MOTHER’S DAY, kot poseben znak dneva pa so izbrali kongresniki BELO CVETJE-Od takrat pa do danes se je proslavljanje Materinskega dne razširilo po mnogih drugih deželah in # še vedno širi, četudi ga je po komunističnih deželah zamenjal Dan žena. Kot filatelist naj za konec om®" nim, da je že več dežel izdalo ob priliki dneva, ki r posebej posvečen materam, tudi posebno znamko- S slovenskimi pozdravi! — Janez Primožič. WODONGA, VIC. — Ni dolgo, ko sem poslal3 uredništvu sporočilo o smrti gospe Jožefine Perič; že moram zopet poročati o obisku smrti med nam1 v Wodongi. Upajmo, da ne bo za nas veljal pregovor- V tretje gre rado! Dne 3. maja je v tukajšnji bolnišnici umrl rojak JOŽEF ROB. Po pripovedovanju je imel čir na ie\ lodcu, ki se je razlil in tudi zdravniška pomoč 111 mogla več kaj narediti. Pogrebna maša je bila v sredo 5. maja v cerkvi Srca Jezusovega, kateri je sledil spre' vod na tukajšnje pokopališče. Pokojnik zapušča žen° Olgo in že poročenega sina Karla z družino. Njim 111 ostalim sorodnikom iskreno sožalje! { E. Z. OFFICE MACHINES < , J Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev , < se melbournskim Slovencem priporočil > J za predajo novih in starih pisalnih. \ < računskih in podobnih strojev vseh znanik , < Izvršujemo vse vrste popravil' , < J V zalogi imamo slovenske črke ("S?, ki jih ’ < Vaš pisalni stroj morda še nima. r < i i EMIL ZAJC " 9 Tcnnjson Ave., CLAYTON, Vic. 3169 J 3 Telefon: 544 8466 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij ^ s poročnim albumom vred — samo $120.— ,j. Slike za potni list — v dvajsetih minutah! *)• Pokojni J ožef (Pepi smo mu rekli po domače) je “ doma od Svetega Petra pri Gorici, vsaj tako je en-rat sam pravil. Njegov poklic je bil, daje popravljal yelike tehtnice. Kdaj je prišel v Avstralijo in ostalih nJegovih osebnih podatkov pa ne vem. Umrl je 72 let star- R. I. P. - Matilda Vrh. geelong, vic. — Na željo geelongškega mešane-Pevskega zbora vabimo pevke in pevce našega kra-j?’ ki še niso v našem zboru, da se nam pridružijo, i0r ima voljo in smisel za petje, se lahko prijavi po e efonu L. Furlanu ( tel. štev. 213061), ali pa V. Ja-8ru (tel. štev. 783415). 'ujemo v glavnem pri slovenskih mašah in pa za ^žne priložnostne kulturne prireditve (Springding, an ostarelih v našem versko-kulturnem središču v in podobno). ^ imenu geelongškega pevskega zbora vabi — pevo-0(ija L. Furlan. * * * Zakaj ne vržejo Skoti pogorele žarnice v smeti?” Ker pravijo, da so podnevi še vedno uporabne.” F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.VV., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor ludi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income lax relurn”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FF.RFOLJA, J. M. THAMF, F.. WF.INBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensalion, Public Risk, Superan-nuation scheme. Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 REŠITEV majske križanke: Vodoravno: 1. Fran (Erjavec); 4. skopost; 8. avto; 9. dolg; 10. (Fran) Erjavec; 11. loza; 12. meja; 14. alfabet; 17. očesi; 19. oklic; 22. krajcar; 26. liga; 27. tole; 28. zvestim; 29. plan; 30. maža; 31. (Stanko) Cajn-kar; 32. ržen. — Navpično: 2. rjoveč; 3. naglas; 4.steza; 5. korale; 6. plata; 7. steče; 12. molk; 13. jeza; 15. Bali; 16. taca; 18. Fatima; 20. klepar; 21. igrače; 23. revma; 24. jesen; 25. romar. Rešitev so poslali: Sestre v Slomškovem domu, Lidija Čušin, Milan Prešeren, Zora G ec, Vinko Jager, Jože Grilj, /. Novak, Ivanka Kropich, Francka Anž in in Marija Špilar, Ivan Podlesnik, Žalika Svenšek. Žreb je določil nagrado IVANU PODLESNIKU. JJfadujemo:. *ez teden od 9 do 5.30 ln sobotah od 9 do 1 ure. INCOME TAX RETURNSi Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokoSja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Eltbamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 DOVTIPNE OD DOMA - RESNICI V BRK ... + V ustavi piše, da smo PRED zakonom vsi enaki. Kaj pa PO zakonu? + Vse, kar je ljudstvo sanjalo, so predstavniki doživeli. + Spranim možganom je lahko podtakniti umazane misli. + Po Sloveniji kroži novica, da bodo zdaj asfaltirali vse poti, ker ne marajo POLJSKE POTI. + Nekateri naši zakoni so že tako smešni, da zanje kmalu ne bo več pristojna zvezna skupščina, ampak uredništvo Pavlihe. + General Jeruzelski je že decembra izjavil, da je še vse v rokah poljskega ljudstva. — Mnoge med nami pa še vedno zanima, v čigavih rokah je poljsko ljudstvo. + Ker se pri nas toliko ljudi obrača po vetru, nas e-nergetska kriza res ne bi smela skrbeti. + Pisalo je, da bo med prazniki kave dovolj. Res jo je bilo — za deset minut. + Novi devizni tečaji: 1 iraški dinar — 129,1119 din. 1 kuvajtski dinar — 134,7314 din. 1 jugoslovanski dinar — 0,5000 din. KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1. ropoče v enakomernih presledkih; drugo ime za udava (nestrupena kača velikanka); 8. je brez ostrine, ni ostro; 10. lesena posoda iz dog; 11. stran (v knjigi) v angleščini; 12. nočni gostinski lokal; 13. kratica za "tega leta"; 14. prebivalec iste vasi; 15. velika lepa hiša; 17. je v zvezi z gledališkim nastopom; 19. neradodaren; 21. klaja, hrana za živino; 23. prisilno, suženjsko delo; 24. lastno ime slovenskega morja; 26. uslužben; 27. vzklik; 28. beseda star v angleščini; 29. del roke; 30. celotno, brez delitve; 31. ime gore, kjer se po ljudski vraži zbirajo čarovnice; 32. žensko (okrajšano) ime od Teodor; Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander VVATCHMAKER AND JEVVELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK 33. skupno ime za nebesna telesa, ki krožijo okrog Sonca (tudi Zemlja je med njimi). Navpično: 1. kratica za Katoliško akcijo; 2. trava druge košnje; 3. boljši kruh; 4. obnemore; 5. kazal01 zaimek; 6. občutek duševnega ali telesnega trpljenj8, 7. predlog; 9. časovna doba; 10. prekinitev dela s strani delavcev; 11. list papirja, tudi vprašalni obrazec, formular; 12. ime dela evropske celine; 14. tujka za pripovedko ali povest; 15. eden letnih časov. 16. vrsta počitka; 18. kratica za "lastnoročno # 19. s soljo začinjen; 20. ameriška kratica za "vse prav"; 22. vrsta boljšega kruha; 23. tujka za vrsto vojaških voz s potrebščinami in hrano; 24. poje brez besed (tipično pri alpskem petju); 25. kocine; 26. hu' dobija, tudi nesreča; 27. strupena žuželka; 30. oseb01 zaimek; 31. kratica za kiloliter; 32. osebni zaimek- REŠITEV pošljite do 24. junija na uredništvo! (Nadaljevanje z notranje strani sprednjih platnic) ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Strani 280. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13.— dolaijev. PERO in C AS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javernika od 1927 do 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolaijev. Naš IN MOJ ČAS. — Zbirka študij etičnih in kulturnih vprašanj izpod Peresa našega filozofa Vinka Brumna, ki živi v Argentini. Cena vezani knji- & 13,— dolarjev, broširani 10,— dolaijev. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjigi 5,— dolarjev. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v °bliki molitvenika. Poleg 527 pesmi so dodane tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5.— dolaijev. Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana pri nas v Avstraliji) je na razpolago za 2,— dolarja. . TABORIŠČNI ARHIV PRI Ca (l., 2., 3. in 4. zvezek) - zbral dr. Filip Žakelj. Vsaka knjiga po 4,— dolaije. KUHARSKA UMETNOST AZIJE. - Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih je-Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena 13.60 dolaijev. ZBIRKA CELOVŠKIH MOHORJEVK 1982 - Štiri vredne knjige za ce-n° 14,— dolaijev. ZBIRKA GORIŠKIH MOHORJEVK 1982. - Štiri vredne knjige za ceno '5,— dolaijev. (Na razpolago jih nimamo dosti.) Naj omenim, da poštnina v ceni NI vključena! THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Knjiga je izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidaija (Oak Flats, N.S.W.). Obsega preprosto pisane spomine na dogodke v Loški dolini med revolucijo in jim dodaja svoja razmišljanja o mednarodnem komunizmu. Cena 6,- dol. SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! 'SLOVEMISN AttSTRAUAN Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedilj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. kadar se mudite v canberri: dobrodošel v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL 'RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste .. .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!