SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 7 de abril - 7. aprila 2016
MIMO ZAPOVEDI IN ZAKONOV
V obrambo Slovenije
TONE GORJUP
Škof Jožef Smej, ki je te dni dobil red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev, je povedal, da so z njim odlikovane tudi katehistinje, redovnice, ki ob dekalogu, desetih božjih zapovedi, vzgajajo mladi rod. Spomnil je na neprecenljivo delo, ki postavlja temelje naši prihodnosti, vsaki prihodnosti. Dejal je: Ne ubijaj! Ne kradi! in tako dalje. Nobena družba, nobena država ne more obstajati brez teh desetih božjih zapovedi. Bog daj, da bi se tudi v raju pod Triglavom držali dekaloga in bi tako obstali, je še poudaril škof Smej. Pozneje je v pogovoru z mediji še dodal: Spoštuj bližnjega!
Ne ubijaj! Ne kradi! Spoštuj bližnjega! Ni težko pritrditi, da je to osnova vsake družbe. Dekalog, ki predstavlja moralni temelj judo-vstva in krščanstva, v državah na normativni ravni predstavlja ustava. Slovenci smo jo dobili pred petindvajsetimi leti. Bila naj bi osnova za ravnanje tako posameznika kot družbe; je vodilo vseh treh vej oblasti, javnih ustanov ... Kako jo izpolnjujemo, je drugo vprašanje? Eden od pokazateljev, kako je s tem, so pritožbe, ki romajo na ustavno sodišče. Pred dnevi je predsednik omenjenega sodišča Miroslav Mozetič predstavil poročilo o lanskem delu. Kot je povedal, zadeve obvladujejo. Opozoril pa je, da politika v zadnjih dveh letih »enostavno odlaga z izvršitvijo odločb ustavnega sodišča«. Po njegovem občutku zavlačuje izvršitve odločb, »ker se z njimi ne strinja«. Kot je dodal, je to z vidika pravne države zelo problematično, zlasti če je neizvršitev pogojena politično ali ideološko. Motijo ga tudi nekateri napadi na ustavno sodišče v zadnjih letih in napovedi politike o »tem, kako bodo počakali na novo sestavo«.
Nova sestava je, kot kaže, marsikje odrešilna. Tudi Cerarjeva vlada se drži tega načela. Pri vseh kadrovanjih je ponavadi tako, da želi na določen položaj postaviti strokovnjaka. Ta mora biti neodvisen, pomembne so njegove izkušnje in še marsikaj. Ko pa poslušamo strankarske prvake, se pogosto razkrije trgovanje. Ta bo vaš, tega bomo izbrali mi ... vi ste zamenjali tistega, mi pa tega ... Ta nam dela težave, zato moramo poiskati, bolj primernega. Največkrat se izkaže, da mora biti kandidat predvsem »naš«, strokovnost pa je lahko tudi moteča. Seveda je treba še prej poskrbeti za neodvisne nadzornike. Ve se, kaj oblast od njih pričakuje ... Zatakne se, če politika ne najde pravega kandidata ali ga morda ne želi najti. Zdravstvena blagajna je že kar nekaj časa brez rednega vodstva. Se huje je v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so pozabili, kaj je vodstvo s polnimi pooblastili. Očitno se oblast dela norca iz davkoplačevalcev in zavarovancev ter tudi iz osebja, ki dela v največji zdravstveni ustanovi v državi. Komu vse to ustreza? Na eni strani številne zamenjave, na drugi pa zamenjav ni in ni, ker ne najdejo »našega« ali vsaj tistega, ki ni »njihov«. Prav zato v zadnjem času pogosto slišimo: »Moram biti previden, ker se potegujem za to in to službo . Tega ne morem povedati, kot mislim, da dejansko je. Bolje bo, da se pred odločanjem ne oglašam na vašem radiu. Svetovali so mi, naj se vzdržim vsakega komentarja v tej zadevi
Žalostno je, da zakonodaja, ki je izpeljana iz ustave, dopušča tako ravnanje. Na prvi pogled naj to sploh ne bi bilo mogoče, a v zakulisju slišimo: Če ne gre povsem gladko, zakonu dodamo novelo, pa še eno in še eno. Tudi ustavo bi spremenili, a nimamo dovolj glasov. Bomo pa poskrbeli, da nas nova sestava ustavnega sodišča ne bo pretirano ovirala pri naših načrtih.
Judovsko-krščansko tradicijo z dekalogom smo že zdavnaj pustili na smetišču zgodovine. Tudi zato državljani v marsičem ne moremo zaupati oblasti in ne njihovim ustanovam. Kako naj na primer razumemo odločitev centra za socialno delo, ki je sprejel odločitev o namestitvi dveh dečkov, ki sta ostala brez mame in bila doslej pri starih starših, v rejniško družino. Kdo presoja o tem, kaj jima je v največjo korist? Kaj vse se lahko dogaja v ozadju takih primerov? Kako naj si razlagamo, da je državni zbor pred dnevi znova podprl novelo zakona o varstvu okolja, na katero je državni svet izglasoval veto soglasno? Po njej lahko določeno podjetje v okolje pošilja večje izpuste kot je to dovoljeno, če bi spoštovanje omejitev pomenilo zanj nesorazmerno velike stroške? Kako je mogoče, da je vlada po razkritju načrtovane prometne kontrole ministra Koprivnikarja, čez noč napovedala razrešitev vpletenih, za veliko nujnejše zadeve pa si vzame dneve včasih celo tedne za razmislek? Kako razumeti, da vlada že mesece ne pristane na zahteve policijskih sindikatov, ki se zavzemajo le za izpolnitev danih zavez? Komu zaupati, če oblast tepta lastne obljube?
Morda je tako tudi zato, ker nismo znali in ne znamo ceniti dela tistih ki ob dekalogu, desetih božjih zapovedi, vzgajajo mladi rod. Znova in znova bi morali slišati: Ne ubijaj! Ne kradi! Spoštuj bližnjega!
(Radio Ognjišče)
Trg republike v Ljubljani je v soboto, 2. aprila, napolnila množica ljudi. Na velikem zborovanju so sporočili, da želijo živeti v demokratični, varni in svobodni Sloveniji, ki spoštuje, varuje in podpira svoje državljane, njihove človekove pravice, vladavino prava in enakost pred zakonom, ter temelji na slovenski kulturi in z ustavo varovanih slovenskih in evropskih vrednotah. Zavzeli so se za odprto in svobodno družbo, ki je sposobna enakopravnega sodelovanja z ostalimi, a nasprotovali politiki, ki našo kulturo vrednoti s kulturo tistih, ki se s slovenstvom ne strinjajo. Poudarili so tudi, da vztrajajo pri vrednotah slovenske osamosvojitve in zavračajo njihovo kriminalizacijo. Vrhunec dogodka je bilo branje deklaracije, ki so jo uskladili organizatorji dogodka.
Na zborovanje V obrambo Slovenije so skupaj povabili Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zbor za republiko in pomladne stranke. Po poročanju nekaterih medijev se je odzvalo približno 10 tisoč ljudi. V središču prestolnice so na mestu, ki ima močno simbolno in zgodovinsko težo, vihrali s številnimi slovenskimi zastavami ter s transparenti in vzkliki zahtevali svobodno državo.
Najprej je zbrane nagovoril predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Spomnil je, da so v preteklih dneh nekateri spraševali, proti komu ali čemu se je treba braniti. »Najprej je potrebna obramba proti tistim, proti katerim smo se borili že pred 26. leti, proti jugomentaliteti, nasprotnikom slovenstva, starim partijskim strukturam in tistim, ki nikoli niso sprejeli samostojne Slovenije kot svoje domovine ter neprestano, tudi načrtno jemljejo ugled najbolj ključnim ljudem slovenske osamosvojitve, blatijo in vnašajo razdor v našo deželo.«
Soočanje z begunsko-migracijsko in tudi gospodarsko krizo je prav tako omenil akademik Janko Kos, ki je spregovoril v imenu Zbora za republiko. Po njegovem mnenju prestavljata hudo preizkušnjo. A opozoril je, da Slovenija in Evropa nista ogroženi le od zunaj, ampak tudi od znotraj. Grožnja Sloveniji po njegovih besedah prihaja iz posebnega nacionalnega kulturnega anarhizma, ki ne mara slovenstva in slovenske kulturne dediščine. To duhovno stanje nas slabi.
Predsednica N.Si Ljudmila Novak ni zadovoljna, ker Evropa pri spopadanju s trenutnimi izzivi ni dovolj učinkovita. »Evropska unija zagotovo mora ostati, a ne kot prisilni jopič, ki nas utesnjuje, ki državam ne dovoljuje svobode in odločitev, ampak kot skupnost, ki je večja, močnejša in se bo lažje ubranila vsega, kar je pred nami.«
K sodelovanju je povabil tudi predsednik zunaj-parlamentarne SLS Marko Zidanšek.
Da je čas, da Slovenijo četrt stoletja po osamosvojitvi še osvobodimo, je menil tudi predsednik SDS Janez Janša. V svojem govoru je opozoril na množično izseljevanje iz Slovenije. »Nobena država, nobena skupnost, nobena občina ne obstaja brez ljudi. Iz Slovenije se v zadnjih letih izseli toliko ljudi, kot se jih rodi. Vsako leto vsa generacija.« Po Janševih besedah gre za uničevanje države, za katerim ne stoji vlada Mira Cerarja, ampak tisti, ki so jo postavili.
Ob koncu zborovanja je predsednik Zbora za republiko France Cukjati prebral deklaracijo, v kateri so organizatorji opozorili, da na vrata Evrope ne trkajo le milijoni vojnih beguncev, ampak tudi milijoni ekonomskih in ekoloških migrantov. A stara celina ne ve, kako bi jim pomagala ter hkrati zavarovala svoje temelje in svoj obstoj.
Škof Smej prejel red za zasluge
Predsednik države Borut Pahor je dopoldne v predsedniški palači izročil red za zasluge škofu dr. Jožefu Smeju za življenjsko delo in njegov bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev. Škof Smej je v zahvali za priznanje poudaril, da je priznanje prejel tudi v imenu številnih duhovnikov, redovnic in katehistinj, ki skrbijo za cerkve in vzgojo mladih v dekalogu. Samo, če se bomo držali zapovedi »Ne ubijaj, Ne kradi!« bomo preživeli kot narod.
V uradu predsednika države so v utemeljitvi za podelitev reda za zasluge škofu Jožefu Smeju predstavili njegovo življenje in delo ter prispevek k obogatitvi duhovne kulture slovenskega naroda. Kot so poudarili, da je bil in je »pastir« v duhu evangelija ter cenjen poznavalec katoliškega nauka. Omenili so njegovo sodelovanje pri prevajanju Svetega pisma, Zakonika cerkvenega prava, bogoslužnih knjig; njegovo pisateljsko in pesniško delo; podrobno raziskovanje obče, cerkvene in slovstvene zgodovine naših ljudi med Muro in Rabo. Bibliografija njegovih del obsega več kot 150 enot. Med njimi so številna samostojna znanstvena in leposlovna dela. Izjemno obsežen je njegov prevajalski opus, s katerim je gradil mostove do duhovnih velikanov Evrope, ki jih je prevajal iz latinščine, grščine, francoščine ali madžarščine. Poudarili so tudi njegov prispevek k ekumenizmu, ohranjanju slovenstva v zamejstvu oziroma Slovenski okro-glini na Madžarskem. Opozorili so tudi na njegovo človeško držo, pokončnost, iskrenost in strpnost, zaradi katere so ga vzljubili tako katoličani kot drugi Prekmurci.
Škof Jožef Smej je po prejemu reda za zasluge spomnil, da so bili z njim odlikovani mnogi Slovenci od Rabe do Primorja, od Gospe Svete do Sotle. Že v bogoslovju so mu povedali, da je priznanje potrebno sprejeti. »Z eno roko ga sprejmeš, z drugo pa pa izročiš Bogu!« Sprejel ga je tudi z mislijo na duhovnike in župnike, ki skrbijo za cerkve, kapele in župnišča ter jih s prostovoljnimi prispevki obnavljajo. In z mislijo na katehistinje in redovnice, ki ob dekalogu, desetih božjih zapovedi vzgajajo mladi rod. Pri tem je škof Smej spomnil: »Nobena družba, nobena država ne more obstajati brez desetih božjih zapovedi kot so: Ne ubijaj! Ne kradi!« Zahvalo pa je sklenil z besedami: »Bog daj, da bi se tudi v raju pod Triglavom držali dekaloga in bi tako obstali. Hvala Bogu in vam, predsednik.«
Med prejemniki odlikovanj so bili še igralka in človekoljubna delavka Milena Zupančič, skupina slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo v eksperimentu Atlas v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Švici in Trubarjev antikvariat.
Svobodna 2016 nro 10.indd 1	05/04/16 13:57
Stran 2
7. aprila 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
So še žive? - So!
TONE MIZERIT
»Dejan Valentinčič, predavatelj ustavnega prava ter raziskovalec zamejske in izseljenske tematike na Fakulteti za uporabne družbene študije je v letu 2015 pet mesecev preživel v Severni Ameriki - kot gostujoči raziskovalec na Clevelandski državni univerzi in univerzi Santa Clara v Kaliforniji. V tem času je obiskal večino slovenskih skupnosti v ZDA in Kanadi. Predstavil bo svoje raziskovalno delo in ugotovitve med obiski slovenskih skupnosti - s poudarkom na manj poznanih slovenskih skupnostih v ZDA in Kanadi.« Tako je zapisal Svetovni slovenski kongres na vabilo k Dejanovemu predavanju v njihovih prostorih.
Naslov predavanja je bil: »So slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi še žive?« Dejan je takoj v svojem prvem stavku temu pritrdil.
Severna Amerika je prostrano področje, v katerem se kaj hitro porazgubi vpliv ene osebe, določene skupnosti. Živost slovenskih skupnosti je Dejan predstavil s pripovedjo življenjskih zgodb posameznikov, ki so ali pa niso aktivni del teh skupnosti. S tem je predavanje pridobilo na živahnosti, ganljivosti in prikazu pripadnosti slovenstvu, vendar bolj na osebni ravni kot na ravni skupnosti. Morda je bil to le moj občutek, saj je večkrat omenil Pristavo, središča KSKJ in SNPJ, župnije.
Še najbolj sem občutil živost skupnosti pri omembi Slovenske ženske zveze. Ustanovljena je bila leta 1926 v Chicagu in se razširila po ZDA. Njen namen je bil družiti slovenske žene, jim pomagati v novem okolju in se vanj vključiti (možje so bili po tovarnah, kmetijah ali rudnikih in se zato hitreje vključevali v okolje). V njeni ustanovni listini je bilo navedeno, da naj bi zveza pomagala iz Slovenk narediti čim hitreje Američanke.
To vključevanje je eden izmed pokazateljev, zakaj se je slovenski jezik v ZDA tako hitro, včasih že kar v prvi generaciji priseljencev, izgubil. Vlade so načrtovale čim hitrejše vklučevanje priseljencev v ameriško družbo, zato so 'nasvetovale', naj opustijo svoj jezik in se priučijo angleščine; vse ostalo (navade, tradicija, glasba) ni bilo pomembno; lahko so jih obdržali. Zato v ZDA sorazmerno ni veliko slovensko govorečih, veliko pa je slovenske narodne zavednosti in pripadnosti.
Če se vrnem k omenjeni Zvezi: Dejan je tudi povedal, da so na enem izmed zadnjih občnih zborov članice spremenile člen v ustanovni listini tako, da si bo Zveza prizadevala, da bi Američanke čim hitreje postale Slovenke!
Če niso obdržali jezika, so pa marsikaj razvili in razširili v celotno ameriško družbo. Kot primer služi polka, ki ima svoj muzej in svojega skoraj mitičnega predstavnika v Frankiu Yankovicu. Polka je s slovenskimi vižami bila tako popularna, da je bila pred vdorom rock and rolla najbolj razširjena (zabavna) glasba v državi.
Dejan je navajal tudi podatke z nadvse različnih področij. Naj jih samo nekaj naštejem:
-da je za Clevelandom imelo mesto Fontana v Kaliforniji največje število slovenskih prebivalcev;
-da je St. Stephen, Minnesota, edino mesto v ZDA, ki ga je ustanovil Slovenec;
-ko so v Winnipegu ostali brez slovenskega dušnega pastirja, so verniki naučili tajskega duhovnika, da (vsaj delno) mašuje in moli po slovensko;
-ko je škof ukinil narodno župnijo v San Francisco, so verniki leto in pol hodili molit na pločnik pred cerkev in dosegli, da jo je škof ponovno odprl (v župniji imajo obrede tudi Poljaki in Hrvati);
-da je ameriška pravnica in senatorka Amy Klobuchar, rojena leta 1960, v Plymouth, Minnesota, slovenskega rodu. Pred časom je bila omenjena kot možna bodoča kandidatka za predsednico ZDA. Prehitela jo je Hillary Clinton. Če pa se bo predsednik Obama odločil, da pred izvolitvijo novega predsednika ZDA sam predlaga kandidata za vrhovno sodišče, ima Amy Klobuchar veliko možnosti, ker ima dobre stike z veljaki v obeh večinskih političnih strankah.
Ves opis je slonel na takih in drugačnih zanimivih pripovedih. Iz njih je bilo možno izluščiti, zakaj je Dejan tako hitro in odločno odgovoril. Besede so odkrivale po eni strani čustveno pripadnost slovenski narodnosti, po drugi pa iskanje načinov, kako to pripadnost ohranjati, oživljati, izražati, deliti z drugimi. Na površje je prišla tudi razlika med prejšnjimi in sedanjimi priseljenci: medtem ko so se prvi 'iskali' in se organizirali, se današnji večinoma izogibajo skupnosti, pa tudi, da bi sami ustanavljali kake svoje.
Po drugi strani pa je bilo možno nekomu, ki prihaja iz Argentine, odkriti točke, ki so odločile, da so si slovenske skupnosti v ZDA različne od argentinskih. Priznati moram, da (skoraj) nič ne vem o Slovencih iz ZDA, da poleg Clevelanda ne vem, kje vse so slovenske skupnosti v ZDA dejavne (da se mi sploh ne sanja, kje so bile kdaj dejavne), da osebno (izvzemimo pisatelja Karla Mauserja) skoraj nisem poznal oseb, ki bi tam živele. Na misel mi pride, da skupnost v Bairesu ni imela povezav s svojimi vrstniki na severni ameriški polobli. V tej splošni trditvi moram izvzeti osebe, ki so se udejstvovale v izseljenski politiki (Narodni odbor za Slovenijo oz. Slovenski narodni odbor, politične stranke), lazariste iz Slovenske vasi, pa še kakšna družina, ki je imela stike preko sorodnih ali poslovnih vezi. V spominu najdem le en utrinek, da nas je obiskal mlad fant (in to iz Kanade) in se predstavil na mladinskem sestanku. Da smo o njihovih dejavnosti lahko le brali v občasnih poročilih v našem tedniku. Če še malo pobrskam, se spomnim, da je SKAD kdaj imel stike z društvom SAVA (Slovenski akademiki v Ameriki) iz New Yorka. A to je že zelooo daleč ...
GB
Država »ugrabila« otroka
V	slovenski javnosti je v preteklih dneh odmevala zgodba Marije Otorepec in Ivana Škratka, ki jima je Center za socialno delo (CSD) Velenje iz oskrbe odvzel vnuka, stara 3 in 5 let, za katera sta skrbela po nasilni smrti njune hčere. Kot je znano se je to zgodilo proti njuni volji. Po navedbah odvetnika starih staršev Andreja Hostnika so pristojne osebe mladoletna otroka brez obvestila ali odločbe odpeljale k rejniški družini. Stara starša se od vnukov nista mogla niti posloviti, odpeljali pa so ju neposredno iz vrtca. Odločili so namreč, da je njuna največja korist v tem, da zanju skrbi neznana družina.
Na dogodek so se že odzvali v stranki SDS, kjer zahtevajo sklic nujne seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter v Združenju starih staršev Slovenije.
V	Združenju starih staršev pa ministrico za delo in družino Anjo Kopač Mrak pozivajo:
-	da fantka Nika in Tilna nemudoma vrnite babici in dedku, v njuno pravo in edino družino!
-	da nemudoma pripravite popravek Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v delu, ki ureja položaj starih staršev v družinskih razmerjih in prepreči take postopke CSD, kot so se dogodili v preteklem tednu. Glas starih staršev bo na vaše povabilo z veseljem sodeloval.
«Sicer bomo kot civilna družba sami pripravili tak zakon, ki bo po meri ljudi in naših vnukov«, je za radio Ognjišče povedala Metka Zevnik. Prepričani so namreč, da je šlo za sramotno in zahrbtno dejanje Centra za socialno delo, ki je na skrivnem ugrabil njuna vnuka. »V času, ko otroka in njuni stari starši preživljajo skrajno boleče obdobje po tragični smrti mamice oz. hčere, bi bila naloga CSD pomagati z vsemi možnostmi, ki jih imajo na voljo in na tak način pokazati svojo strokovnost, predvsem pa človeški obraz in srce. Pokazali pa so zgolj svojo skrajno neodgovornost, pomanjkanje čustev ter sprevržen in nedopusten pristop do nesrečnih fantkov in njihovih skrbnih in ljubečih starih staršev.«
V Združenju starih staršev so kritični tudi do tega, da so fantka praktično ugrabili iz vrtca, ju odpeljali v popolnoma neznano okolje, k neznanim ljudem, brez njunih igrač, brez njunih osnovnih stvari. »Kdor ima otroke ve, kakšno bolečino to predstavlja otrokom. Nas, stare starše zelo boli jok in stiska teh otrok«, je še povedala predsednica Združenja starih staršev Slovenije, kjer so prepričani, da je CSD prezrl otrokovo največjo korist in sicer varnost in občutek biti ljubljen, kar sta jim nudila dedek in babica iz Pameč. Na izločitev starih staršev iz zakonodaje pa so v omenjenem združenju zaman poudarjali že ob sprejemanju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Stvari se zadnje čase izredno hitro vrtijo. Pomešajo se finančne in politične tvarine, vmes pa padajo podatki korupcije, pa ne samo domače, temveč tudi na svetovni ravni. Težko je v takem stanju ohraniti hladno glavo in gledati, kje je najboljša pot, ki bi nas pripeljala iz močvirja.
Velika zmaga. V zadnji številki smo nakazali, da je vlada v stanju da tudi v senatu potrdi oba potrebna zakona, da uredi problem zunanjega dolga in tožbo na newyorškem sodišču. To ji je polno uspelo, ker je celo presegla dve tretjini glasov. Zmaga je bila ekonomska, ker si Macri prav od tega koraka veliko obeta. Predvsem pa je bila zmaga politična, ker je pokazal, da je sposoben vladati kljub dejstvu, da je v obeh parlamentarnih zbornicah v manjšini, in mu tudi ne zadostujejo glasovi, ki mu jih občasno (za kakšno ceno?) nudi Massa. Za zmago, zlasti v tako visoki meri, je potreboval peronistične glasove. Dosegel jih je kljub ostremu nasprotovanju bivše predsednice, ki se je na vse kriplje trudila, da bi potrditev zakonov preprečila. Poleg osebne zmage Macrija, je to zmaga novega načina vladanja, ki sloni na dialogu, pogajanjih, izmenjavi mnenj in spremembi stališč. Ne gre tukaj samo za denar, ki ga zvezna vlada obljublja za javna dela, ki jih province krvavo potrebujejo. Gre za soudeležbo pri načrtovanju korakov, ki naj končno vodijo k skupnemu blagru.
Hud poraz. A na drugem področju ga je vlada precej polomila. Gre za hude povišice javnih storitev. Skoki teh cen so tako visoki, da kar pretresajo: plin se je podražil med 250% in 400%, voda za 400%, najnižja cena javnega transporta je s $3 skočila na $ 6. Podzemska bo stala $7,5. Saj so bile povišice potrebne. Dosedanje cene, z ogromno državno subvencijo so bile naravnost smešne. Mesečni strošek elektrike je bil enak kot kava v bolj prijaznem lokalu. Voda je bila skoraj zastonj in nihče ni pazil, kako jo uporablja. Seveda, ker so sredstva za podpre šla iz državne blagajne, smo posredno vsi plačevali kar je bilo skoraj zastonj. Poleg tega so ugodnost uživali samo v Velikem Buenos Airesu. V provincah (Córdoba, Mendoza ...) so bile cene astronomske. Celo sedaj, po povišicah, če primerjamo najnižjo sekcijo za javni transport, je na primer v Buenos Airesu $6, v Rosariu $ 7, v Córdobi $ 9,15 in v Rio Gallegos
$14. Vsa država je plačevala ugodnosti prestolnega mesta in okolice, kjer je bilo glavno zaledje kirch-nerističnih volivcev. Končno vse ni nič pomagalo in Macri je moral stvari postaviti na pravo mesto. Le da ta vlada ne zna delati malo bolj previdno. Ni bil najboljši trenutek (sovpada z dobo plačevanja zunanjega dolga) in funkcionarji ne znajo razložiti, da je to potrebno in na dolgo roko koristno. V to vrelo juho je padla še objava raziskovalnega inštituta katoliške univerze, ki je ugotovil, da se skoraj tretjina prebivalstva nahaja v revščini. To je 4% več kot zadnja raziskava še pod Cristino. Seveda so kirchneristi zagnali vik in krik. Kdo bo zanikal ugotovitve katoliške univerze? Nesramno sprenevedanje! Ko je pred kratkim ista ustanova objavila, da revščina dosega 28% prebivalstva, je vlada to ogorčeno zanikala in trdila, da raziskava ni pravilno narejena. Revnih naj bi bilo samo 5%. Torej?
Kje je denar? Vlada trpi hude napade tudi zaradi nenehnega odpuščanja javnih uslužbencev. A tukaj je gospa Lilita Carrió pametno povedala, da so ostali brez dela tisti, ki niso delali. Vsekakor računajo, da država ni obnovila pogodb, oziroma je odpustila približno 20.000 uradnikov. Vedno močneje pa odmevajo primeri korupcije, ki jih časnikarstvo in preiskovalni sodniki odkrivajo ob vsakem koraku. Dva glavna podjetnika kirchnerizma, Baez in Cristóbal López sta vedno bolj pogreznjena v gnojnico korupcije, pa tudi vedno več je dokazov, da sta bila tesno povezana s predsedniško družino. Te dni je bil aretiran in postavljen pred sodnika bivši državni sekretar za transport Ricardo Jaime. Mož ima že dve obsodbi v drugih zadevah. Sedaj je obtožen, da je za skoraj 300 milijonov evrov Španiji in Portugalski kupil vlake, ki so bili pravzaprav staro železo. Nikdar jih niso mogli uporabiti. Kako se brani? Izjavil je, da je vse delal po naročilu »Nestorja in Cristine« in po izrecnih navodilih ministra De Vida. Saj smo vedeli, da so vsi zapleteni v »krajo za krono«, a da to sedaj potrdi tako visok bivši funkcionar, je pač novost. Takih »novosti« v prihodnje pričakujejo še mnogo več. V mednarodno afero »Panamá Papers«, ki pretresa svet, pa je padel tudi predsednik Macri. Verjetno ni soudeležen, kot trdi njegov oče, ki pa je imel prste vmes. Bo javno pojasnil svoj položaj?
Svobodna_2016_nro_10.indd 2
05/04/16 13:57
SVOBODNA SLOVENIJA • 7. aprila 2016
Stran 3
BUENOS AIRES
Začetna prireditev osnovnih šol
SAN JUSTO
Občni zbor v Našem domu
Kako je težko, ko se marec začne in nas zagrnejo delo, šola, obveznosti, naloge ... Prijeten popoldan nas je vabil v Slovensko hišo na našo začetno prireditev. Začeli smo s sveto mašo, ki jo je daroval g. Robert Brest. V pridigi nam je podaril lepe misli o odpuščanju. Kot pripravo na Veliko noč pa nam je s praktičnimi primeri pokazal razliko med pridnostjo in porednostjo. Kakšni
moramo biti, da nas bo Bog Oče sprejel v nebeško kraljestvo.
Ob koncu maše je poklical vse učitelje pred oltar in jih je blagoslovil. Svoje delo naj z ljubeznijo in zdravjem opravljajo skozi to novo šolsko leto.
V dvorani nas je ga. Ani Klemen lepo pozdravila v imenu šolskega referata. V molitvi smo prosili za zdravje naše drage ge. Alenke Prijatelj. Lepo je pozdravila tudi vse navzoče goste, predvsem go. veleposlanico Jadranko Šturm Kocjan, dr. Jureta Rodeta, g. Francija Cukjatija, g. Roberta Bresta in še posebnega obiskovalca, igralca Arnalda Andrea, ki je posebej prišel gledat muzikal. Tudi nas je spodbujala, naj z veseljem hodimo v slovensko šolo. Starše pa prosila za spremstvo in da naj se s svojim zgledom vključijo v šolo in v domove tako, da bodo lahko obstajali prihodnji rodovi.
Po petjem himen smo nestrpno čakali, da se zastor odpre ...
Glasba in jok neke deklice nam je takoj pokazal realnost sirotišnice, kjer je Annie (Mikaela Križ) tolažila Majo (Myrna Vodnik) in za njo cel zborček deklic (Saši Mavrič, Nataša Jerovšek, Magdalena Córdoba, in Justina Oblak).
utrujen pripeljal nazaj v sirotišnico.
Upanje je v sirotišnico prinesla je gdč. Julija (Marjana Jelenc Petrocco). Gospod Domen (Martin Križ) si želi posvojiti neko deklico, da bi bil malo bolj ugleden v svetu političnih poslov. Prav kruto je gdč. Agata sploh odklonila prošnjo, ker ni želela, da bi Annie odšla. Potrebovala jo je, da bi čistila in opravljala gospodinjska dela. A končno ni bilo možno drugače in Annie je odšla z gdč. Julijo. Ona jo je peljala kupovat obleke in nove čevlje, da bi bila primerno oblečena za božične praznike. Prodajalki (Erika Čeč in Fiona Beltram) sta se dobro obrnili, da bi lahko vse prodali. Prav tako kot manekenke (Ivana Fajdiga, Martina Kocmur, Federika Petrocco, Zofija Gaser, Jasna Oblak, Marija Oblak, Isabella Petrocco, Maja Skubic, Emma Žužek, Maksi Gaser, Tomaž Gaser, Adam Jerovšek, Petek Kocmur, Gašper Petrocco, Felipe Pisano, Niko Pisano, Matej Štrubelj, Luka Žužek in Marko Žužek). Vsi so nosili za vzorec moderna oblačila.
Na glavnem odru je bila Domnova hiša prav lepo opremljena, z zofami in slikami, kot cesarska palača. Annie je bila presenečena, ker je spoznala drugo realnost. Hiša je bila polna strežnic in služabnikov (Emica Lazar, Lucija Debevec, Augusto Oblak, Eli Beltram, Janika Tomaževič, Saša Žužek, Martin Gaser, Matej Modic, Santi Oblak in Ivan Vodnik), ki so nas prav lepo zabavali s plesom med pladnji in metlami. Annie ni mogla verjeti, kaj vse lahko doživi daleč stran od sirotišnice in prav to pokazala s primernim obrazom in kretnjami. Enako,
V nedeljo, 13. marca 2016, so se zbrali člani Našega doma na devetinpetdesetem občnem zboru Zadruge in enajstem občnem zboru Civilne družbe (Asociación Civil). Predsedoval je g. Marjan Grilj, predsednik Našega doma. Spremljali so ga člani ožjega odbora.
Na začetku je predsednik pozdravil navzoče. V molitvi se je spomnil vseh pokojnih članov Našega doma, posebno predrage gdč. Angelce Klanšek, ter prosil za minuto molka.
Tajniško poročilo glavnega odbora je prebrala tajnica ga. Emi Urbančič Marušič. Poročilo vseh odsekov Našega doma so prebrali: o delu v osnovni šoli Franceta Balantiča, voditeljica šole ga. Irena Urbančič Poglajen; o delu Mladcev in mladenk, gdč. voditeljica Nadja Miklič; o delu mladinskih organizacij, predsednica gdč. Ani Malovrh; o delu Mešanega pevskega zbora, pevovodkinja ga. Andrejka Selan Vombergar; o delu Zveze mater in žena, predsednica ga. Nežka Lovšin Kržišnik; o delu Folklorne skupine Mladika, gdč. Tatjana Groznik; o pastoralnem delu, ga. Magda Skvarča Trpin; o delu društva upokojencev, predsednica gdč. Marjanka Furlan.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki je ga je podal blagajnik Marko Kržišnik.
Po tako bogatem poročilu vseh odsekov se je g. Marjan Grilj zahvalil, v imenu glavnega odbora vsem članom in članicam Našega doma za tako pridno in požrtvovalno delo, kar dokazuje kulturno in vsestransko bogastvo ustanove
ter zavednost in organiziranost članov. Omenil je razne prireditve oz. jubileje, ki se bodo letos praznovali v Našem domu, kakor tudi predstave naših mladih po Sloveniji.
Nadzornik prof. Karel Groznik je poročal o poteku sej in se zahvalil vsem, ki so pomagali s pridnim in prostovoljnim delom, ter poudaril, da s tem omogočamo naslednjim rodovom nadaljevanje v složnem delu. Tako je predlagal razrešnico ožjemu odboru.
Sledile so volitve. Izvoljena sta bila dva člana za glavni odbor, pet članov za širši odbor, nadzornik in podnad-zornik.
Odbor Našega doma za 2016 sestavljajo: predsednik g. Marjan Grilj, podpredsednik g. Andrej Mehle, tajnica ga. Emi Urbančič Marušič, gospodarja g. Lojze Erjavec in g. Lovro Tomaževič, blagajnik g. Martin Uštar, kulturni referent Toni Oblak. Za nadzornika je bil izvoljen prof. Karel Groznik, in za pod nadzornika g. Stanko Jelen.
Za širši odbor so bili izvoljeni ga. Metka Trpin Zafra, gdč. Mirjam Oblak, g. Pablo Zafra, g. Toni Rovan in g. Marko Kržišnik.
Občni zbor smo zaključili z molitvijo in z željo, da bi še naprej delali skupaj, da bi se v čim večjem številu udeleževali in predajali to delo tudi drugim, ki morda zaradi katerih koli razlogov ne prihajajo ali manj sodelujejo v Našem domu, in to z medsebojno pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem.
Emi Urbančič Marušič
Med seboj so se tolažile, ker so živele hudo stvarnost, brez družine, pod strogim nadzorstvom gdč. Agate (Marija Zurc). Vse je bilo res žalostno! Prav prebrisano se je Annie izmuznila v voziček umazanega perila, da bi ušla in poiskala prave starše. Srčno si je to želela. A na cesti jo je lovil policaj (Boris Čeč), jo končno ujel in jo zelo
ko je zvedela, da ji ne bo treba več delati.
Igra se je nato razvijala na stranskem odru. Tam sta bila Agatin brat Borut (Adrijan Gaser) in njegova žena Zarja (Andrejka Puntar Gaser). Končno se jima je pridružila še Agata, ki je želela ogoljufati gospoda Domna. Vedela je, da sta Anninina starša že umrla. A so sklenili, naj se ta dva prikažeta pri gospodu Domnu in terjata nagrado, ki jo je obljubil, ker si je zelo želel, da bi Annie našla prave starše.
Goljufa gresta do Domnove hiše in prav smešno nastopata pred Annie. Ona pa do njiju nima nobenega čustva. Gospod Domen takoj opazi, da nekaj ni prav. Za odrom se sliši kričanje. Deklice iz sirotišnice privlečejo gospodično Agato in ji ukažejo, naj pove kaj si je domislila s svojim bratom in kako si bodo razdelili denar, ki ga je gospod Domen namenil za podatke Anninih staršev. Agata se brani in pravi, da ni kruto ravnala z deklicami in se dela prav vljudna. Ko jo tožijo, pa pravi, da sta vsega tega kriva Borut in Zarja in jih odpeljejo v zapor.
Gospod Domen je poskrbel, da so vse deklice dobile družino in da nikoli več ne bodo opravljale težkih del. Svojo tajnico, gdč. Julijo, je g. Domen prosil, da bi se z njim poročila. Prav lepo nas je Annie ganila s tistim: »Hvala oči, rada te imam«. Obljubita si, da bosta vedno ostala skupaj.
Skupna pesem je spremljala igralce do zaključnega nastopa in ploskanja ni bilo konca. Res lepo popoldne smo preživeli ob pesmi in plesu. Vse vloge so bile zelo lepo podane. Naj omenim da je mali kužek »Muio« imel tudi važno vlogo, ker je zalajal samo, kadar je bilo potrebno!
Srečni otroški obrazi so pokazali, da so res uživali med igro, ki je potekala prav realno, energično in zabavno med glavnim in stranskim odrom. Režiserkama Nevenki Grohar in Viktoriji Selan pa želim še mnogo uspehovpri tem čudovitem delu odrskih predstav, kjer vemo da je vloženega veliko dela, truda, potrpežljivosti in obilo vaj, da stvar tako lepo poteka.
Priznanje tudi vsem drugim, ker je za igralci ogromno delavcev, ki pomagajo in stojijo ob strani: scena, maski-ranje, obleke, plesi, šepetalki in seveda starši, ki vedno podprejo in pomagajo!
Po igri, kot je vedno navada na začetni prireditvi, smo se tudi zahvalili prof. Mirjam Mehle Javoršek in pomočnikom za vodstvo otroške kolonije, ter si ogledali razstavo ročnih del, ki so jih naredili na koloniji. Tudi oni so bili deležni močnega aplavza!
LvS
Svobodna_2016_nro_10.indd 3
05/04/16 13:57
Stran 4	7 de abril de 2016 • N° 10
Veliki teden v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
Praznovanje velike noči se začne na cvetno nedeljo. Že v postu se duhovno pripravljamo na ta največji praznik v cerkvenem letu. V Slomškovem domu je bil vsak petek v postu križev pot in sv. maša. To pobožnost je uvedel že pokojni delegat g. Jože Škrbec. V petek pred tiho nedeljo so križev pot pripravili mladci in mladenke pod vodstvom svojih voditeljic. Pred cvetno nedeljo pa ga je pripravila mladina.
*■	pr, j
i JsCÍ 1
1Í
Na cvetno nedeljo so bile po naših slovenskih središčih slovesne procesije z oljkami in butaricami, ki so jih spletle žene. Mladina je naredila veliko butaro, ki so jo tudi nesli v procesiji. V San Justu je mladina na cvetno nedeljo popoldne pripravila križev pot.
Veliki četrtek
Kot jaz vas ljubim, se ljubite ...
Na veliki četrtek se spominjamo, da je Jezus pri zadnji večerji postavil zakrament presvetega Rešnjega Telesa in zakrament mašniškega posvečenja z besedami: »To delajte v moj spomin.«
Ta dan smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj. Veliko presenečenje je bilo za nas nov tlak in lepe lesene klopi, namesto stolov.
Sv. mašo je daroval g. Franci Cukjati. Posamezne dele obredov je napovedovala Urška Urbančič. Ljudsko petje pod vodstvom priložnostne pevske skupina je vodil g. Andrej Selan. Petje je na orgle spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Pridigo je duhovnik naveza na staro zavezo; odhod Izraelcev iz Egipta in novo zavezo, ko je Kristus pri zadnji večerji postavil zakrament svete Evha-ristije in tako ostal med nami. Duhovnik je prenesel Najsvetejše na pripravljen prostor.
Med mašo sta spovedovala dr. Jure Rode in g. Robert
Brest. Po maši je bilo čaščenje sv. Rešnjega Telesa. Prvo uro so molili žene in možje, drugo uro pa mladina.
Nabirka na veliki četrtek je bil a za pomoči potrebne rojake.
Veliki petek
»Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo.«
Na veliki petek se spominjamo, da je Jezus umrl na križu. Položili so ga v grob in zastražili.
Obrede je opravil g. Robert Brest. Posamezne dele bogoslužja je napovedoval Jože Oblak. Prvi del obsega branje božje besede. Pri pridigi je g. Brest govoril o Jezusovem trpljenju: Jezus, nedolžno jagnje je bilo darovano za nas. Iz njegovega prebodenega srca je pritekla kri in voda, žarki milosti in usmiljenja. Ta dan se začne devet-dnevnica k usmiljenemu Jezusu, pobožnost, ki jo je začela Faustina Kovalska.
Ta večer je pel Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Doživeto so peli Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Janezu. Kronista je pel Andrej Grilj. Kristusa g. Robert Brest, Pilata in druge solistične vloge pa Marcelo Bula. Na orglah jih je spremljal prof. Diego Perez. Doživljali smo krivično sodbo, bičanje, križanje in Kristusovo smrt. Drugi del obredov je čaščenje sv, križa. Množica vernikov se je približala oltarju za poljub križa. Bilo jr veliko družin z malimi otroki. Zadnji del je sveto obhajili s hostijami, ki so bile posvečene prejšnji dan.
Po končanih obredih je bil v cerkvi križev pot, ki ga je pripravila mladina iz San Justa. Brali so križev pot ob letu usmiljenja, ki ga je napisal škof Jožef Smej posebej za letošnje leto. S spremljavo kitar so peli priložnostne pesmi, večini vernikov nepoznane.
Nabirka je bila za Sveto deželo.
Velika sobota
»Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan!«
To je dan veselja. Kristus je premagal smrt.
Slovenski duhovniki so ta dan po naših središčih blagoslavljali jedila za velikonočni zajtrk.
Zvečer smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k obredom vstajenja. Začno se z blagoslovom ognja in slavjem luči. Obrede je opravil delegat dr Jure Rode s sodelovanjem g. Roberta Bresta, ki je lepo zapel jutra-njice. Sveto mašo je daroval dr. Jure Rode za žive in rajne Slovence v Argentini. Somaševal je g. Robert Brest. Pevski zbor Slomškovega doma Ex Corde, pod vodstvom gospe
Marte Selan Brula, je povzdignil slovesnost večera. Na orgle jih je spremljal prof. Diego Perez. Posamezne dele obredov je povezoval inž. Tone Podržaj. Pri nagovoru je dr. Rode voščil blagoslovljene praznike vsem rojakom; posebej se je spomnil tistih, ki se zaradi bolezni ali starosti niso mogli udeležiti obredov. Govoril je o božjem usmiljenju. V naši cerkvi je predstavljeno s Kristusom na križu, ki je iz usmiljenja do nas trpel. Enako tudi križev pot na spominski steni, duše rajnih žrtev vojne in komunističnega nasilja. Jezus v tabernaklju, Slomšek in Grozde ter končno podoba Jezusa dobrega pastirja, ki dvigne po grehu ranjenega človeka na rame. V soboto je bila nabirka za cerkev Marije Pomagaj.
Po maši so si rojaki voščili blagoslovljene praznike in polni vstajenjskega veselja odšli na svoje domove.
V nedeljo so bile po vseh naših slovenskih središčih slovesne sv. maše in skupni velikonočni zajtrk.
m. m.
BLAŽENI CURA BROCHERO ™
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit
Med snežnimi viharji
Brochero je dvakrat na leto organiziral odpravo udeležencev na duhovne vaje. Ker so se žene čutile zapostavljene so glasno ugovarjale in ga s svojimi zahtevami prisilile, da je tudi zanje pripravil posebne odprave, ki so večkrat presegle število sto udeleženk. Med številnimi anekdotami, ki so jih žene pripovedovale v dolgih zimskih večerih, je bila tudi tale: »Ko se je odprava žena na mulah dvignila na pogorje Achala, jih je zalotil snežni vihar. Bile so daleč od vsakega človeškega bivališča, kamor bi se lahko zatekle. Na srečo so našle veliko votlino v gori, kjer so prenočile. V oklici je divjal vihar, snežni vrtinci, samota. V votlini je bila tema, tresle so se od mraza, bile so utrujene in lačne, prestrašene; bolela jih je glava zaradi višine. Edini način, da so se ogrele, je bil, da so se zvile v klobčič in stisnile skupaj, da so se ogrele med seboj. Zjutraj so se zbudile premrzle; vse so veliko potrpele. Končno je duhovnik dobil nekaj suhih vej, zakuril ogenj in ubogim potnicam postregel s toplim mate čajem. Po skromnem zajtrku so zajahale svoje konje in mule ter nadaljevale težavno pot.«
Vendar te dogodivščine niso prestrašile nikogar, prav nasprotno, zbudile so navdušenje; občutili so zadoščenje, da darujejo žrtve za Gospoda.
Ljudsko praznovanje
Povratek prvih udeležencev duhovnih vaj so farani praznovali z veseljem in navdušenjem. S psihološkim občutjem za svoje ljudstvo je Brochero hotel napraviti na svoje farane močan vtis in s tem navdušenje za nove odprave na duhovne vaje. Že pred odhodom je zapovedal vse priprave. Zvonovi so zvonili, sorodniki so sprejeli udeležence s preprostimi šopki cvetja. Njegovi udeleženci morajo biti ob povratku sprejeti kot junaki. Saj so bili, ker junak ni tisti, ki premaga drugega ampak tisti, ki premaga samega sebe, da bi boljše služil Bogu in
bližnjemu.
Sorodniki, ki so pričakovali udeležence, so jih objemali in poljubljali, kot da bi se vračali z vojne. Udeleženci so bili srečni in niso vedeli, kako bi se zahvalili Bogu; hvalili so duhovne vaje in navduševali svoje ljudi, da bi se jih tudi ti udeležili. Vsi si govorili, da je bilo »prelepo«, da se ne da izraziti z besedami.
Medtem so na župnijskem dvorišču goreli ognji in v velikih loncih so kuhali juho, na žerjavici se je peklo meso; vsak je bil nasičen z okusno hrano.
»Naj ga vzame tisoč vragov«
Po kosilu je duhovnik kot hišni gospodar in glavna oseba teh izrednih dni duhovne prenove prosil trenutek molka in z rosnimi očmi zaradi čustva, ki ga je napolnjevalo, odslovil udeležence s temi besedami:
»Dobro, pojdite in varujte se, da ne boste žalili Boga in zašli na kriva pota. Naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, da se rešite, če hočete. Če pa kdo trmasto vztraja, da bi se pogubil, naj ga vzame tisoč vragov.« Vsi so se smejali, vendar ta smeh je bil obljuba, da hočejo vztrajati v kreposti in postati apostoli duhovnih vaj.
BIROKRATSKE SANJE
Cesto da, cerkve ne
Cesta, tri legue (15 km) loči Villa de las Rosas in San Javier, je brez dvoma potrebovala popravila. Občinski odbor je sklenil, da dajo 200 bolivijskih pesov (takratnih) za to delo. Tudi duhovnik Brochero, ki je dobro poznal pot, je podprl napor ljudi. Vendar se je zavedal, da je še neka druga bolj nujna potreba za vas; kapela. Ker brez nje je vas kakor telo brez duše.
Hitro je napisal svoje predloge. Za cesto je bila ta vsota premajhna in pot bi kmalu ostala kot prej; za cerkev pa bi bila to lepa podpora. Svetoval je salomonsko rešitev, da bi se vsota delila: 150$ za kapelo, 50$ za najnujnejše popravilo ceste. Razen tega je navezal stik
z vplivnimi osebami kraja in na vsakem srečanju ponavljal: »Cesto, da, cerkve ne.« To je rodilo uspeh. Odbor je upošteval duhovnikovo posredovanje in njegov nasvet. Naslednje leto so 200$ namenili za kapelo. Denar, ki so ga nabrali za občinske kazni, ker so kmetje na prepovedanem mestu privezali konje, mule in vozove pa so dali za popravo ceste.
Vendar je bila kapela obsojena na ruševine. Leta 1876 je bil hud vihar in strela je udarila v preprosto kapelo ter zrušila stene. Vaščani so bili zelo prizadeti, vendar so šele leta 1880 lahko na novo pozidali kapelo.
Papirnate muhe.
Župnija duhovnika Brochera je bila ogromna. Nekaj več kot 23 legeu (115 km) od severa na jug in prav toliko od vzhoda na zahod. Delo na novih stavbah in cestah, ki jih je Brochero načrtoval in začel, ni imelo konca. Priprava in duhovne vaje, iskanje kandidatov, spremljanje skupin, poleg vsega pastoralnega dela so prizadele njegovo fizično in psihološko moč. Potovanje v Cordobo, ko je spremljal udeležence duhovnih vaj in urejal cerkvene in civilne posle, so mu vzeli tedne in mesece.
Razen tega je bil človek dejanj in mu ni bilo mar, da bi sedel za pisalno mizo. Ni bil prijatelj peresa, ki ga je uporabljal le, da je pisal pisma prijateljem, ko je prosil usluge za svoje farane.
Celo, kadar je bilo treba vpisati krste in poroke v farne knjige, je to delo prepustil Petru Mirandi in nekemu Palitu, ki sta bila na nek način njegova osebna tajnika.
To njegovo »napako« je gotovo izkoristil »hudičev advokat«, v postopku za svetnika. Vendar je drugače sedeti v topli pisarni in se gugati na stolu, kakor pa jahati na muli kilometre in kilometre po hribih in dolinah v dežju in mrazu, da je krstil otroka, ki ga zaradi oddaljenosti niso mogli prinesti v cerkev ali da je pripravil na smrt starčka. Kdo bi smel vreči prvi kamen nanj?
(Dalje prihodnjič)
CwAhnHno OrH C	-ID ¡n^ A	rtE/Tt/t/HA HO-C7
SVOBODNA SLOVENIJA • 7. aprila 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
ZDAJ ŠE DRŽAVNO PODJETJE ZA DRUGI TIR
Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi posebnega projektnega podjetja za drugi železniški tir Koper-Divača. Podjetje z imenom 2TDK in sedežem v Ljubljani bo po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašper-šiča izvedlo vse potrebne aktivnosti tako v fazi priprave kot pozneje izgradnje drugega tira. Podjetje bo sprva v 100-odstotni lasti države, nato pa se bo dokapitaliziralo, podeljena pa mu bo koncesija za gradnjo drugega tira.
Ministrstvo za okolje in prostor pa je izdalo gradbeno dovoljenje za drugi železniški tir. Dovoljenje velja tri leta, z možnostjo dvakratnega podaljšanja za eno leto, torej skupaj pet let, je pojasnil minister Peter Gašperšič, ki pričakuje, da se bodo prva pripravljalna gradbena dela na trasi začela že letos. Pridobitev gradbenega dovoljenja je pomemben mejnik pri izvedbi projekta, za katerega še vedno ni povsem jasna finančna konstrukcija.
VAJA NA STADIONU
Vaja na stadionu Stožice je bila ena večjih v zgodovini Slovenije na temo množičnih nesreč. V njej je sodelovalo 1680 oseb. Po scenariju nesreče se je zgodil teroristični napad, poškodovanih je bilo 223, mrtvih pa več kot 40 ljudi. Po prvih ocenah so pristojne službe pripravljene, v prihodnjih tednih pa bodo pripravili predloge izboljšav. Vodja ljubljanske reševalne postaje Andrej Fink je priznal, da so jih k pripravi tako obsežne vaje, ki so jo začeli pripravljati že v začetku decembra, spodbudili tudi novembrski teroristični napadi v Parizu.
HITREJŠO PRIVATIZACIJO IN POKOJNINSKO REFORMO
Mednarodni denarni sklad (IMF-FMI) je nekoliko izboljšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Potem ko je oktobra za letos napovedal 1,8-odstotno rast, je zdaj za obdobje 2016-2017 napovedal 1,9- do dvood-stotno rast. A izzivi kljub temu ostajajo - državo med drugim pozivajo k hitrejši privatizaciji ter pokojninski reformi.
NA ZAPLAZU
V romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu so na nedeljo Božjega usmiljenja odprli sveta vrata ob letu usmiljenja. Slovesno bogoslužje je ob tej priložnosti vodil škof ordinarij Andrej Glavan. Škof Glavan je po evangeliju večino nagovora oprl na sporočilo nedelje Božjega usmiljenja in zgled svetega Janeza Pavla II., ki jo je leta 2000 določil za vesoljno Cerkev. Ob tem je škof Glavan poudaril še: »Nikoli ni bilo toliko brezboštva, ateizma, toliko zanikanja Boga, kot danes. A prav tako nikoli ni bilo tako močne želje po Bogu, kot danes. Zato imamo vsi, ki smo prejeli dar vere, dolžnost, da skrbimo za njeno rast, najprej pri sebi, da jo branimo, a tudi širimo.«
PO SVETU
UBOGA UKRAJINA
Na pobudo papeža Frančiška bo v nedeljo, 24. aprila, po vseh cerkvah po Evropi potekala nabirka za Ukrajino. Kot je dejal sveti oče, je moralo zaradi dolgotrajnih težkih razmer Ukrajino zapustiti že več kot milijon ljudi. Pri tem pa so najbolj prizadeti ostareli in otroci. A razmere so dramatične. Pomoč potrebuje 800.000 ljudi, ki so pod nadzorom ukrajinske vlade in vsaj 2.700.000 ljudi na območjih, ki niso pod nadzorom ukrajinske vlade. 500.000 ljudi nujno potrebuje hrano. Največje potrebe so na zdravstvenem področju. Primanjkuje anestetikov in inzulina. Operacije pogosto potekajo brez anestezije. 1.300.000 ljudi nima vedno dostopa do pitne vode, oskrbovanje s plinom in električno energijo je pogosto prekinjeno. 2.300.000 ljudi nujno potrebuje zdravila in zdravstveno oskrbo. 200.000 otrok je zatočišče našlo na območjih, kjer ni spopadov. Vsak četrti otrok je begunec.
NE MARAJO BEGUNCEV
Bogatejše države so na konferenci Visokega komisa-riata Združenih narodov za begunce v Ženevi obljubile le 7.000 novih mest za dolgoročno preselitev Sircev, ki so pobegnili pred vojno. Generalni sekretar svetovne organizacije Ban Ki Mun je skušal predstavnike več kot 90 držav prepričati, da bi število mest z zdajšnjih 178.000 povečali na 480.000.
Pred vojno v Siriji je v Turčijo, Libanon, Jordanijo in Egipt ter tudi Irak pobegnilo skupaj 4,8 milijona Sircev. Predstavniki teh držav so na konferenci v Ženevi poudarili, da pomenijo veliko breme za njihove državne proračune in javne usluge. »Soočamo se z največjo begunsko in razseljensko krizo našega časa. Svet se mora z njo spopasti,« je medtem poudaril Ban Ki Mun.
PISALI SMO PRED 50 LETI
PESMI IZ PAMPE
V založbi Mladinske vezi v Buenos Airesu sta pesnika Vinko Rode in Tine Debeljak ml. izdala zbirko Pesmi iz pampe - z letnico 1965. Tiskala je tiskarna Vilko v Buenos Airesu.
Že zunanje vabljiva knjižica v prikupni opremi Jureta Vombergarja, ki je umel ujeti s črno-sivo-belimi barvami karakteristično nastrojenje pampe, njeno širino. Neizmerno prostranost, samoto, bolečino, o kateri pojeta oba pesnika:
»Tukaj so vse poti neskončno ravne. / Čim dalje greš, dlje ti kažejo ...« (Rode, Tri samote.)
»Kakor morje te zaziblje pampa v svojo skrivnost. Hodiš, hodiš, ne prideš do konca.« (Debeljak, pampa). ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Vestnik SFZ. Duhovne vaje so se vršile v soboto, 26. in v nedeljo, 27. marca v škofovem zavodu v Adrogué. Vodil jih je g. župnik Janez Langus. Navzočih je bilo 34 članov iz raznih odsekov. ... Za druge leto pa želimo, da bi se število fantov zvečalo. Ne bomo našli povsod take priložnosti, kot jo imamo tu. Čas je že, da se vsak od nas zave, in spozna važnost duhovnih vaj za vredno duhovno življenje.
Ramos Mejía. Občni zbor SDO. Ob navzočnosti 18 deklet se je vršil dne 20. marca v Slomškovem domu 5. občni zbor Slovenske dekliške organizacije - Ramos Mejía. ... Izvoljen je bil tale novi odbor: predsednica Vladi Brula, podpredsednica Meta Erjavec, tajnica Helena Jeločnik, blagajničarka Majda Maček, kult. referentka Pavla Andrejak, gospodinja Majda Babnik, ref. za petje Kristina Durič, športni referentki Lučka Potočnik in Kati Lipušček; delega-tinja Mila Hribar.
Sekanje pirhov. Dekleta in fantje iz Ramos Mejíje prirejamo v nedeljo, 10. aprila v Slomškovem domu velikonočni sestanek, na katerem se bomo seznanili s slovenskimi velikonočnimi običaji. Po sestanku pa bo sekanje pirhov. Na razpolago bodo tudi vsa tradicionalna velikonočna jedila. Vabljeni tudi vsi starši in prijatelji. Pričetek ob pol petih. ...
(Svobodna Slovenija, 31. marca 1966 - Št. 13)
OPROSTILI SO ŠEŠLJA
Haaško sodišče je predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo vseh obtožb. Ocenilo je, da tožilstvo ni dokazalo njegove vpletenosti v vojne zločine ter zločine proti človečnosti na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Šešelj, ki ga ni bilo na izreku sodbe, je že napovedal, da bo zahteval odškodnino, tožilstvo je sporočilo, da bo preučilo, ali obstaja osnova za pritožbo.
Haaško sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni dokazalo vzročne povezave med govori Šešlja na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Vojvodini z zločini, ki so bili tam storjeni med letoma 1991 in 1993. Prav tako je razsodilo, da ni obstajala skupinska zločinska pobuda, ki jo je vodil nekdanji srbski predsednik Slobodan Milo-ševic, katere cilj je bila po navedbah tožilstva nasilna odstranitev večine nesrbskega prebivalstva z delov Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine zaradi oblikovanja velike Srbije.
VOJNA V KARABAHU
Spopadi med azerbajdžanskimi in armenskimi silami v Gorskem Karabahu se nadaljujejo. Najnovejši spopadi, ki že veljajo za najhujši izbruh nasilja v zadnjih desetletjih, so se začeli pretekli petek in so doslej zahtevali najmanj 33 smrtnih žrtev med vojaki na obeh straneh.
RESUMEN DE ESTA EDICION
TODAVIA VIVEN!
Dejan Valentinčič es un estudioso e investigador de las emigraciones eslovenas en los Estados Unidos. Es una reciente disertación en las instalaciones del Congreso Mundial Esloveno, en Ljubljana, trazó un panorama de la situación actual de las comunidades eslovenas en las distintas ciudades. Todos sabemos que Cleveland fue la meca de los eslovenos que llegaban a Estados Unidos, pero poco sabemos de las demás comunidades, muchas de ellas todavía hoy muy importantes. Es interesante que el medio yanqui inducía a los inmigrantes a adoptar rápidamente el inglés en toda su vida. Es por ello que el idioma original se perdió muy pronto. Pero se conservaron muchas costumbres, canciones y bailes, pero especialmente la religión católica, que mantuvieron y mantienen vivos los enclaves eslovenos. Muchos de sus miembros también han alcanzado posiciones relevantes dentro de la sociedad norteamericana. (Pág. 2)
ESTADO APROPIADOR?
Gran reacción provocó en Eslovenia la actitud de la entidad de Servicios Sociales de Velennje. Un niño y una niña de 3 y 5 años quedaron huérfanos y estaban a cargo de sus abuelos maternos. El Servicio se apersonó en el jardín de infantes al que concurrían, sin aviso previo y sin siquiera dejar que se despidan de los abuelos, se los llevó y los entregó a una familia susti-tuta. Este acto estaba contemplado en la ley que recientemente fue anulada por un multitudinario referendo. El hecho despertó distintas reacciones de asociaciones familiares y de abuelos, al igual que presentaciones de partidos de la oposición, solicitando que tales casos se prohíban por ley. Una presentación ante los tribunales intenta poner en orden las cosas. Se trata de un claro caso de abuso de las atribuciones del Servicio Social. (Pág. 2)
COMENZARON LAS CLASES
En un acto, llevado a cabo en el Centro Esloveno de la calle Ramón Falcón, dio comienzo un nuevo acto lectivo en los cursos de esloveno. Se inició con una misa en la iglesia eslovena de Marija Pomagaj, oficiada por el padre Roberto Brest. Entre los invitados estuvo presente la embajadora de Eslovenia, la señora Jadranka Šturm Kocjan. Después, en el salón grande , tuvo lugar la presentación del musical Annie, a cargo de Prešernova šola de Castelar. La historia de enredos en un asilo de chicos termina de la mejor manera. Cantos y bailes hicieron las delicias de todos los presentes, que al final premiaron a los "artistas" con un sostenido aplauso. (Pág. 3)
ASAMBLEA EN SAN JUSTO
La comunidad eslovena de Naš dom en San Justo realizó su asamblea anual, en cuyo transcurso los asociados repasaron todas las actividades llevadas a cabo en el año que transcurrió. Se informó de lo logrado en las distintas áreas, notando el gran esfuerzo que la comunidad hace, para que puedan contabilizarse importantes logros. Se renovó parcialmente la Comisión Directiva, que será la encargada de mantener vivo el ímpetu del trabajo, en el marco de respeto por los valores que inspiraron a los pioneros hace ya más de 50 años. (Pág. 3)
NUESTRA SEMANA SANTA
Los momentos culminantes de la Semana Santa reunieron nuevamente en la iglesia eslovena de Marija Pomagaj un gran número de fieles de la colectividad. Ya en el domingo de ramos, en las distintas comunidades, se destacaron las clásicas "butarice". Las distintas ceremonias del jueves, viernes y sábado santo fueron celebradas por los sacerdotes de la pastoral eslovena, acompañados por miembros de todos los centros eslovenos del gran buenos Aires. Y el domingo de resurrección reunió a los paisanos en torno a la misa de resurrección, completada después por desayunos comunitarios. Para mantener la tradición. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com
Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Luciana Servin Čeč, Aldana Ha-velka, Ema Urbančič Marušič in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_19.indd 5	07/06/16 15:32
Stran 4
12 de mayo de 2016 • N° 15
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellane. da 450,
Ztítbi Ramos Mejía, Buenos Aires. Planika catering - Ani Rode
Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com

sabor europeo
OBVESTILA
TRI ODLIČJA
Slovenski telovadci so v finalah svetovnega pokala v športni gimnastiki v Cottbusu osvojili tri odličja. Rok Klavora je bil drugi na parterju,
Tjaša Kysselef
Tjaša Kysselef (foto) na preskoku in Sašo Bertoncelj na konju z ročaji sta bila tretja. Teja Belak je na preskoku je osvojila sedmo mesto, Belakova na gredi pa osmo.
MLADI NOGOMETAŠI
Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v Kopru na svoji sedmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2017 v svoji skupini premagala Irsko s 3:1. Na prvenstvo stare celine, ki bo že to poletje, se medtem ni uspelo uvrstiti naši nogometni ekipi do 19 let. Na turnirju na Portugalskem so jo na odločilnem dvoboju s 3:1 premagali prav gostitelji.
SLOVENSKI ROKOMET
Že 23. pa so pokal Slovenije osvojile roko-metašice Krima Mercatorja. V velikem finalu
sklepnega turnirja v Ljubljani so premagale Mlinotest Ajdovščino s 27:19. V tekmi za tretje mesto so igralke iz Zagorja premagale tekmice iz novomeške Krke s 24:21.
TINA SE POSLAVLJA
Še novica za ljubitelje alpskega smučanja. Tina Maze se, tako kaže, ne namerava vrniti v beli cirkus. Na javni predstavitvi otroške slikanice Tina in medvedja moč, v kateri nastopa, je nakazala, da sprva začasna enoletna športna upokojitev zdaj postaja dokončno slovo od smučarskih tekmovanj. Na vprašanje enega od otrok, ali bo še tekmovala, je odgovorila: »Kadar je le mogoče, grem na sneg. A kar se tekmovanj tiče ... Bolj ne, kot ja.« Kot je nato pojasnila za nacionalno televizijo, sama že nekaj časa ve, kako in kaj. Uradno bo svojo odločitev verjetno sporočila poleti.
Največji grad na Slovenskem
Naše najstarejše drevo
se
Največji grad na Slovenskem imenuje preprosto Grad. Stoji v osrčju Goričkega nad istoimenskim naseljem. Po izročilu naj bi ga zgradili templjarski vitezi, omenja pa se že leta 1214 kot Castrum Lydua. Njegova tlorisna oblika je nepravilni peterokotnik in naj bi
NEDELJA 10. aprila: Občni zbor v San Martinu.
SOBOTA, 16. aprila: Ponovitev igre »Krčma-rica«, ob 19. uri v Hladni-kovem domu.
ČETRTEK 21. aprila: ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16h. Govoril bo g. Jože Novak »Eno leto v NATO na Kosovem«.
NEDELJA, 24. aprila: Občni zbor Društva Slovenska Pristava, po maši.
PETEK, 29. aprila: Občni zbor zadruge Sloga ob 18,30 na 9 de Julio 135 Ramos Mejia.
imel toliko soban, kot je dni v letu. A ta podatek ne drži, saj je prostorov »le« 311.
V gradu so ogromne kleti in ječe. V okolici naselja se pojavlja bazaltni tuf, s katerim so gradili ta najobsežnejši grajski kompleks pri nas. Znotraj poslopja je globok vodnjak, vklesan v živo skalo in zavarovan s ploščo. Odigral naj bi pomembno vlogo v času obleganj in napadov.
Končna oblika gradu je nastajala v več fazah. Dele, ki so nastali v srednjem veku, najdemo v severozahodnem delu notranjega dvorišča, ki pa je zasuto z zemljo. V časugotike je nastal stanovanjski del. V srednjem veku bi naj nastali tudi kletni prostori in grajske ječe. V renesansi so sezidali dve stelski lini in visok obrambni stolp, ki ima 4 metre debele stene. Končno podobo je grad dobil v 16. - 18. stoletju. Tako je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa, ki ima nekje tri nadstropja ponekod pa
dve. Notranja stran gradu je obdana z arkadnimi hodniki. Ob vznožju stopnišča na južni strani stoji poškodovan kamniti kip z napisom Valen-tinus. Posebnost notranjega dvorišča je dvignjen zahodni del
Zaradi lege na pobočju ima na enem mestu pet nadstropij, izstopa pa zvonik grajske polkrožne kapele. V njej je deloval prvi prekmurski protestantski duhovnik Mikloš Kuzmič.
Grad je po burni in dolgi zgodovini 21. stoletje dočakal v zelo slabem stanju. Leta 1996 so ga začeli obnavljati, a dela v številnih sobanah ne bo zmanjkalo. V doslej obnovljenih ima sedež Krajinski park Goričko, uredili so tudi muzejske delavnice tradicionalnih obrti, vinoteko z goričanskimi vini, prekmursko črno kuhinjo, učilnico, konferenčno sobo viteško in poročno dvorano. Okoli gradu se razteza park, zgrajen v angleškem stilu. V njem
Najstarejše slovensko drevo je macesen v dolini Male Pišnice. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, vendar mu je vihar odlomil vrh. Njegovo starost ocenjujejo na 800 do 1000 let, kar pomeni, da sega njegova zasaditev v čas visokega srednjega veka in denimo sovpada z ustanovitvijo stiškega cistercijanskega samostana.
Z evropskim macesnom, edino vrsto tega drevesa, ki raste pri nas v naravi, omenimo še drugi rekord: Najdebelejši macesen v Sloveniji raste na pobočju pod Krofičko nad Logarsko dolino. Njegov obseg je 465 cm, visok pa je kar 29 m.
V povirju Save Dolinke pa raste poseben tip macesna, ki mu v ljudskem jeziku pravimo krvavi macesen. Že dolgo ga cenijo zaradi kakovostnega lesa z zelo velikim deležem rdečkastega jedra. Dolgo so domnevali, da je krvavi
macesen posebna rasa, a preučevanja tega za zdaj še niso potrdila.
Za konec še zanimiva ugotovitev, do katere so prišli strokovnjaki nemške vojske. Med vsemi vrstami lesa
macesnovina najbolje izolira visokofrekvenčne valove, ki jih uporabljajo mobilni telefoni. Železobetonska plošča enake debeline naj bi imela desetkrat slabše izolacijske lastnosti.
najdemo stare tulipanovce, ki so med najstarejšimi v Sloveniji, rdeče bukve in hraste ter druga drevesa, ki še lepšajo podobo parka.
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
Vabi vse odbornike in prijatelje na občni zbor, ki bo v nedeljo 24. aprila po sv maši.
Hvaležni vam bomo za sodelovanje. Vas pričakujemo!
Naročnina Svobodne Slovenije za 2016
Naši naročniki dobro vedo, kako se v Argentini cene nenehno spreminjajo. Nemogoče je postaviti stvarno ceno, dokler vsaj okvirno ne poznamo vseh podrobnosti. Zato ne moremo nastaviti naročnine, dokler ne vemo kaj bo zahteval grafični sindikat, kako se bo spremenila cena papirja, itd. Za to potrebujemo vsaj nekaj mesecev.
Medtem pa lepo prosimo naročnike, da po svoji možnosti plačajo znatno vsoto »na račun«; ko bo pa znana dokončna naročnina, doplačajo zadevni znesek.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava
Svobodna_2016_nro_15.indd 4
05/05/16 15:30