AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINtt DAILY NEWSPAPEB AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 17, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III Jih bo morala kar sama kadit? Washington..— Neka ženska je prišla v tobakarno ter položila na mizo 21 kar-tunov cigaret, relcoč: "Nakupila sem jih, ko jih je primanjkovalo. Zdaj se pa bojim, da mi bodo ostale na rokah. Ali bi jih kupili nazaj?" Trgovec je pa rekel, da jih ne mara, ker jih ima sam dovolj. Japonci so prosili za odlog, Ker ne morejo priti k podpisovanju Državni tajnik Grew se je odpovedal po 41 letih službe Washington. — Pomožni držav^ tajnik Joseph C. Grew se je včeraj odpovedal in predsednik Truman je imenoval na njegovo. mesto pomožnega tajnika Achesona. Tega mora senat šele odobriti, predno bo polnomo-čno nastavljen. Grew je podal kot vzrok odpovedi to, da je že čas, da stopi v zasebno življenje po 41 letih vladne službe. Pri vladi je začel služiti leta 1904, ko je bil imenovan za uradnika pri ameriškem konzulatu v Kairu. Od 1932 do 1941 je bil ameriški ambasador v Tokiu. | Urad vladne cenzure je dovršil svoje delo in je laprl Kongres bo odločil, kaj se zgodi z atomsko bombo Washington. — Kongres bo odolčil, če bodo Zed. države še naprej izdelovale atomske bombe, ki so tako oplašile Japonce, cia so takoj zaprosili za mir. Do; tega časa, da bo kongres kaj ukrenil po tem, bo pa izdelava teh bomb ostala vladna tajnost. Vse osebe, ki vedo kaj o tem in ki šo sodelovale pri produkci-j i atomske bombe, so obvezane o tem strogo molčati. Od tega je odvisna usoda ameriškega naroda, je rekel vojni oddelek. Toliko je znanega, da je v ameriških tovarnah, ki so izdelovale tvarino za te bombe, pripravljenih še več gotovih bomb in da tovarne še kar naprej delajo na tem. Delavci ene takih tovarn, 5,000 po številu, niso dobili dozdaj še nobene odpove- ca naloga konča-wrnarico zmanj-poveljstvo mi-ttrzalo v mirnem ,ž in 50,000 čast-steJe mornarica a pred vojno je '.000 mož. Vabilo na sejo Podružnica št. 5 SMZ ima v soboto v navadnih prostorih mesečno sejo. Vsi člani so proše-ni, da se udeleže. prid ^ej niset ameriških divi- j> bile določene za fevi/ zda] P°velje> T0 Jo Za domov v te-, ,So sledeče divizije: 6. in 103. PrV!,dVe ce u £>. armade. V torkih vojakov, k, jg*SelK da odidejo v/Posla 0 obvestil°. ^.f^P^en ameriški ,.riVf,' Evrope. Iz raznih naselbin Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Vojvoda Windsor je bil pri Trumami Washington. — Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, je bil te dni pri predsedniku Tru-manu. To je bil njun prvi sestanek, odkar je Mr. Truman predsednik. Nečn- u , "olezni je u-Mtar ^utraj Theresa hštVa 33 let. Bila je h Mi" Ane št. 150 h sorodnikov. Na operaciji Peter Malavašič iz 391 E. 1G2 St. se je moral podvreči opera ciji v Glenville bolnišnici. Za enkrat obiski še niso dovoljeni. Vb h rl lanskega 3 8:30 V pondeljek nAve -Z hiše žalosti žalosti v cerkev sv. ih Pod vod-rfolia. Naj 3°stalim so- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. ______Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland, do Doitl, celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po ooSti. pol leta $4-00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, do pošti četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $0.50. pol leta $3.50. Četrt leta $3.00 Polarnem* številka 3 eente , SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per yaar. U. s. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. U. s. and Canada. $3.00 for S months. Cleveland, by mall, $3.35 for S months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 far 6 months. $3.00 for 3 months. Single copies I cents. BESEDA IZ NARODA i mu tu nw fHww* 11 Pastirsko pismo škofa' Rozmana Entered as second-class matter January 5th. 110». at the Post Offles at Cleveland, Ohio, under the Act of Mareh 3rd. 187t. No. 191 Fri., Aug. 17, 1945 Svetovna morija je končno zaključena Skoro šest Jet potem, ko so naciji vdrli na Poljsko, so se Japonci uklonili premoči zaveznikov in prosili za premirje. Nekaj mesecev prej kot v štirih letih, ko so se kot banditi prikradli v Pearl Harbor in tam uničevali z ognjem in mečem. Takrat so se narodi združili in udarili na sovraga, ki je hotel podjarmiti ves svet. Že takrat se je lahko videlo, na kateri strani bo zmaga, čeprav ni mogel nihče vedeti, kdaj bo to. Ampak ko se je zganila Amerika in zgrabila za orožje, je vsak vedel, tudi sovražnik, da bo zmaga na naši strani. Splošno se trdi, da če bi Hitler gotovo vedel, da bodo šle Zed. države v vojno, ne bi nikdar začel s to svetovno morijo. Ampak Hitler in pozneje Japonci, je računal na to, da Amerika ni pripravljena, nima armade, nima orožja in da bo on prej oplel z Evropo, predno bodo mogle Zed. države poslati enega samega vojaka preko morja. Toda Hitler je vse prekmalu spoznal Ameriko. Kot bi trenil, kar čez noč, se je ameriška industrija spremenila v orožarno, v taborišča je hitelo na milijone naših fantov. Kmalu je letelo iz tovaren orožje, municija in druge vojne potrebščine, a na vežbališčih je že stala krepka armada, cvet Amerike, najboljši vojaki na svetu. Pa se je začel krvavi ples, za katerega so dajale godbo Zed. države, ki niso oborožile samo svoje armade, ampak vse združene narode. Ameriško orožje, municija, letala, traktorji, pa, denar — je z mrzlično naglico vrelo na vse strani sveta. Pesjani so vedeli, da je to začetek njih konca. Zdaj so gledali samo na to, da ta konec kolikor mogoče odložijo, zavlečejo. Amerika je planila na pomoč Evropi, obenem pa na drugo stran sveta, na Japonce. Kar dve fronti hkrati! To se pravi moč, to se pravi pogum in odločnost. Kaj takega zmore samo edina Amerika. Zdaj pač lahko gledamo nazaj in nehote nas oblije mrzel znoj, če pomislimo, kaj bi se bilo lahko zgodilo, ki se pa ni. Kaj bi bilo, če bi segel Hitler po okupaciji Francije v Anglijo, namesto da je šel v Rusijo? Kaj bi bilo z vesoljnim svetom, če bi bili ameriški komunisti obveljali s svojimi protesti proti vojni. Saj so oblegali Belo hišo v Wash-ingtonu in vpili, da Amerikanci ne bodo šli v Evropo pomagat evropskim imperialistom. Kaj hi bilo, če bi.bili imeli ameriški komunisti res kako moč, da bi nam bili zabranili oboroževanje? To so bili tisti, ki so kmalu potem na vsa usta vpili, da pomagajmo streti Hitlerja. Seve, to je bilo takrat, ko je šlo za nohte — Sovjetiji. ln kaj bi bilo, če bi bili Japonci po napadu na Pearl Harbor, kjer so ležale na dnu morja naše bojne ladje, šli na Havaje in od tam na naše zap^dno obrežje? In koncem konca, kaj bi bilo, če bi bili naciji izumili atomsko bombo šest mesecev prej, predno smo jo mi? Danes bi ne bilo več New Yorka in ne drugih lepih ameriških mest in mi bi prosili na kolenih nacije in Japonce prizana-šanja. Ampak, hvala Bogu, vse to se ni zgodilo, ker pravica in resnica vselej zmagati in zmagali sta. tudi sedaj. Zmagali smo, toda žrtve so bile strašne. Na tisoče in tisoče naših fantov je padlo. Koliko jih je pohabljenih za vse življenje. Po Evropi in ostalih deželah je pa vse v razvalinah, vse opustošeno, vse razdejano. Cvetoča evropska mesta so v razvalinah in nikdar več se ne morejo postaviti na prejšnja mesta. Tisti, ki so preživeli to strašno vojno, bodo čutili njene posledice še dolgo, ekonomsko in drugače. Za vse to gorje, za vse žrtve, ki jih je svet doprinesel v tej vojni, bo. plačilo samo v enem. To je, če bomo zagotovljeni, da je bila to zadnja svetovna vojna, da naši otroci in njih otrok otroci ne bodo doživeli takih strahot, toliko trpljenja. Potem bomo radi vzeli te žrtve na svoje rame, ker bomo rekli, da smo jih doprinesli za srečo bodočega sveta, za naše potomce. Naša generacija, je doživela in preživela dve strašni vojni. Prva nas ni izučila ničesar, ker smo takoj zaspali in se vdali sladkim sanjam miru. Sanjali smo, sovražnik je pa koval orožje. Zavezniki so sami krivi, da je prišlo do druge svetovne vojne, ker niso pazili. Ali sta nas zdaj dve taki strašni vojni zmodrili? Vsaj upamo, da sta nas. Združeni narodi bodo morali biti neprestano na pažnji in že v kali zatreti vsak znak agresivnosti. Tlečo iskro bo treba takoj pogasiti, da ne vzplamti v svetovni požar. Držali smo roke križem, ko je Japonska vpadla v Mandžurijo leta 1931. Če bi bili takrat nastopili, pa bi najbrže ne bilo napada na Pearl Harbor. Gledati moramo, da poraženi sovražnik ne bo dobil prilike do pcyiovne oborožitve. Pa ne samo to, ampak gledati moramo tudi na to, da bodo mali narodi dobili svoje pravice, da ne bodo imeli vzroka do pritožbe in nezadovoljstva. Mi, ki smo, lahko rečemo, svet rešili pred nemško in japonsko sužnostjo, moramo gledati, da ne bomo samo svobodni mi in naši veliki zavezniki, ampak da bodo res svobodni tudi vsi mali narodi. Ne bilo bi prav, če bi rešili svet pred enim tiranom, pa ga izročili v roke drugemu diktatorju. Kakor smo pomagali osvoboditi Rusijo, Anglijo, Francijo in druge velike države, tako moramo gledati, da bodo popolnoma svobodne tudi male države, kot je Jugoslavija in druge. Potem bomo šele lahko rekli, da smo izvojevali s to vojno mir, pravičen mir. V Gospodu ljubljeni rojaki! Ko smo s prvo soboto v maju končali skupno pobožnost petih prvih sobot v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu, smo bili prisiljeni zapustiti svojo domovino in se podati na težko pot begunstva. Neumlji-vi so nam sklepi božje Previdnosti. Verujemo pa, da nas Bog ni poslal na to bridko pot za to, da nas uniči, ampak da nas očisti 'in utrdi v veri in upanju, nas s skupno grenko usodo s seboj in med seboj poveže v močnejši ljubezni. Najvažnejše v našem begunskem življenju je, da se vzdržimo vsaj na oni moralni višini, na kateri smo bili doslej doma. Vse moramo storiti, da ne propademo. V materialnem oziru bomo verjetno vsaj nekoliko propadali kar se tiče prehrane in obleke, ki je nismo mogli dovolj vzeti seboj na pot. Ne smemo pa duhovno propasti, ampak versko in moralno nas mora življenje v izgnanstvu le bolj utrditi in spopolniti. Da se izognemo nevarnosti duhovnega propada, moramo zvesto in stanovitno uporabljati sredstva, ki Vam jih s tem prav posebno toplo priporočam. Ta sredstva so sledeča: 1.—Molitev, ki je vez z Bogom. Ker nas težke razmere tlačijo, da se kar nekako pogrezamo v brezbrižnost, se moramo obesiti na Boga, da nas dvigne k sebi. Z molitvijo se obesimo na Boga, se trdno .oprimemo njegove vsemogočne očetovske roke. Posebno priporočam molitev rožnega venca, ki naj jo opravljate skupno, kjer je le mogoče, pa tudi vsak zase naj moli rožni venec, kolikor ima časa in priložnosti. Marija sama je molitev rožnega venca tolikokrat priporočila in obljubila tej molitvi posebno uslišanje in pomoč v vnanjih nevarnostih .in težavah. Zgodovina sv. Cerkve in tisočera izkušnja posameznih vernikov izpričuje moč in krasne sadove sv. rožnega venca. Letošnje šmarni-ce z nasjovom: Rožni venec in slovenski narod, nam o tem mnogo lepega povedo, čeprav jih ne moremo vsi brati in premišljevati, ker jih nimamo pri rokah, pa se ravnajmo po njih navodilih in pridno molimo sv. rožni venec, tako se bomo sami prepričali, kolikšno moč ima ta, Mariji najbolj ljuba molitev. Posebno še molimo k sv. Duhu za razsvetljenje, da nam vedno pokaže pravo pot, nas navdihuje, kaj naj storimo v težkih dvomih, da bo vse prav, Bogu v čast in nam v korist. Prosimo sv. Duha, da razsvet-Ijujevse tiste, ki bodo usodo našega naroda odločevali, naj jih vodi tako, da bodo svojo lastno politično korist videli v tem, da naš narod združijo in osvobodijo, da bo neovirano mogel na svoji zemlji živeti po svojem verskem prepričanju in v narodni svobodi.- 2.—Drugo sredstvo, ki nam je nujno potrebno, je sv. maša in sv. zakramenti. Nikar teh bogatih virov ne zanemar-jajmo, delali bi s tem samim sebi največjo škodo. Iz sv. maše črpajmo vso nadnaravno moč, ki nam je za stanovitnost potrebna in dajajmo Bogu na-doščenje za svoje in vsega naroda grehe. V sv. spovedi oči-ščujmo svojo vest, da bomo brez graje pred Gospodom in t.ako bolj vredni njegovega usmiljenja. O pogostem in vrednem sv. obhajilu Vam ni treba še posebej govoriti, saj ga vsi cenite in iz lastne izkušnje veste, kako zelo nam je Jezus potreben, prav posebno še v izgnanstvu, kjer je nam morda vse tuje — znan, ljub in domač nam je edino Jezus v Najsvetejšem zakramentu. Gospode duhovnike prosim, da se skrbno pobrigajo za begunce in jim nudijo zadosti priložnosti opraviti sv. spoved in njih potrte duše dvigajo z oznanjanjem božjih resnic. 3.—Tretje sredstvo pa so vse žrtve, ki nam jih nalaga begunstvo. Teh žrtev res ni malo. Deloma razno pomanjkanje bodisi hrane in stanovanja, bodisi najenostavnejše u-dobnasti in razumevanja našega bednega položaja; deloma pa grenka skrb za svojce, ki so ostali v domovini, za katerih usodo ne vemo, le to slu-tirno, da so v mnogoteri nevarnosti. Vse te odpovedi in skrbi darujmo po brezmadežnem Srcu Marijinem Bogu, da se nas in naših usmili in nas vse reši s svojo mogočno roko. Prav posebno Vas prosim, da si v trdni medsebojni ljubezni pomagate v vsakem oziru: v materialnih zadevah in z medsebojnim vzpodbujanjem in tolažbo v duhu popolne edinosti. Končno naj Vam še nekaj sporočim: Dne 13. maja 1945, na 28. letnico prvega prikazovanja Matere božje v Fatimi, smo pred kipom Fatimske Marije napravili obljubo: če nas Marija srečno pripelje nazaj v domovino, bomo vse kar moremo, storili, da se v Ljubljani v Zgornji Šiški pozida cerkev v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu, 'ki naj bo ognjišče vsenarodne pobožnosti prvih sobot. Zavezali smo se, da bomo z molitvijo in žrtvami, z besedo (propagando) in kolikor bo kdo mogel tudi z darovi pomagali graditi to Marijino svetišče — in sicer tam, kjer je v Ljubljani cerkev najbolj potrebna in kjer satan morda najbolj nasprotuje. — Pridružite se še Vi tej obljubi! Vsi skupaj pa trdno zaupajmo v Marijino pomoč. Marija slovenskega naroda ne bo zapustila, ona že ve za dan in uro, ki jo je Bog določil, da zatre brezbožne Sile v našem narodu. Mi pa moramo potrpežlji-co čakati, biti pripravljeni še na hujše žrtve, če so po božjih načrtih potrebne in neprestano moliti in prositi, da se izkaže na nas vse bogato božjega usmiljenja. Sv. Duh, Tolažnik, ki ga je Jezus svojim učencem obljubil in poslal, naj Vas vse napolni s svojo najmočnejšo milostjo in sladko tolažbo. Gregorij Rozman, škof. 24. maja 1945. Zveza Oltarnih društev • slovenskih župnij Na željo članic Oltarnih društev smo sklenile, da gremo letos v Nevvburgh k sv. Lovrencu in sicer v nedeljo 19. avgusta (prihodnjo nedeljo) namesto v Lemont. Ker imajo pri far i sv. Lovrenca' prav tako sliko Marije Pomagaj kakor v Lemontu in so nam obljubili, da jo bodo za dotični dan djalj v veliki oltar, zato bomo enkrat tam napravile božjo pot. Prihodnje leto pa, če Bog da, pa pohitimo zopet v Lemont. Vse tiste, katere ste letos želele iti v Lemont pa prosim, da daste nekaj od Zahvalimo Boga za zmago našega pravičnega orožja. Prosimo Ga pa tudi, da nam da preudarnost, da bomo znali v bodoče preprečiti svetovno morijo*ki je bila končana na 14. avgusta 1945. tistega, kar bi bile plačale za' vožnjo, pa bomo skupno posla-' le dar v Lemont od naših Oltarnih društev. Vse članice prosim, da se v čim večjem številu udeležite po. božnosti v nedeljo pri fari sv. Lovrenca v Newburghu. Z molitvijo rožnega venca pričnemo 15 minut do dveh in do treh. Od treh do štirih pa bo vodil molitve naš duhovni vodja Father Slapšak. Torej, prosim vas, da pridete v velikem številu pa ne samo članice Oltarnih društev, ampak tudi njih družine, prijatelji in sploh vsi katoliški Slovenci, ker molitev sv. rožnega venca je za vse. Tudi Marija je mati nas vseh in mi vsi potrebujemo njene pomoči. Za zvezo Oltarnih društev slovenskih župnij, Frances Baraga, tajnica. -o- Iz daljnega zapada Enumclaw, Wash. — Tukaj v državi Washington je letos jako suho, kajti že precej časa riismo imeli nobenega dežja. V mnogih krajih so izbruhnili gozdni požari, ki so napravili ogromno škodo. Saj je samo v državi Oregon zgorelo več tisoč akrov gozda. Ker je taka strašanska suša tudi požarov ne morejo pogasiti. Farmarji pa se upravičeno bojimo, da nam bo zmanjkalo paše za živino, če ne bo kaj kmalu namočilo. Ko je bila v Evropi končana vojna, sem z veseljem pričakovala, da bom kaj kmalu zopet izvedela kaj od mojega brata, če je sploh še živ, a vse tako izgleda, da svobodoljubeči partizani ne puste pošte iz dežele. No, pa kakor je razvidno vi pisem, ki ji'h pošiljajo drugi naši trpini od tam preko morja, izgleda da je sedaj tam še slabše kot je bilo pod prejšnjimi okupatorji. Ubogi naš slovenski narod, koliko trpiš! Nekaj strašnega so poročila o partizanskih grozotah v naši stari domovini. Mnogi naši rojaki, ki so bili suženski delavcev Nemčiji pišejo, da kako se vesele, ko jim bo zopet mogoč povratek domov v Jugoslavijo, a ti reveži ne vedo, da bodo prišli iz dežja pod kap. Kako bodo razočarani, ko bodo prišli domov med komuniste. Najbolj pa je žalostno, da se nekateri celo tukaj v tej svobodni deželi, ki nam je postala druga domovina, tako silno potegujejo za partizanstvo in komunizem, ki tako strašno gospodari sedaj .v Jugoslaviji. Saj se je ce lo odlična katoliška oseba v nekem glasilu izrazila, da Slovenci sedaj v Jugoslaviji prosto dihajo . . . A kot je videti iz raznih poročil, je tam vse kaj drugega kot prosto dihanje, zakaj pa naš ubogi narod v trumah bežf pred komunisti — menda ja ne zato, ker preveč prosto diha. Komunisti zapirajo naše ljudi in jih pobijajo ter trpinčijo brez , pravega vzroka. Dalje je Tito tudi povedal, da kralj Peter ne bo nikdar več v Jugoslaviji. Prepričana pa sem, da če bi bili ljudje tam prosti, kakor smo mi tukaj in bi dali njim na proste volitve, bi Tito dobil salamen-sko malo glasov. Ni bilo za vse prav pod kraljem, a vseeno mislim, da je bilo mnogo boljše kot pod Titom. Petru ne bi bilo treba pobijat ljudi kar na debelo, kot to dela Tito, ki poleg tega še njegove bande požigajo domove in kradejo živež. Kar je Nemcem ostalo, bodo pa titovci pobrali ali uničili. Proč s Titom in slovenskemu narodu naj se da priliko, da si bo narod svobodno volil svojo vero 'in postave!!! Namesto, da bi pomagali svo-jfemu narodu do življenja, ga pa s podpiranjem Tita še uničujejo, ker. dajejo komunistom podporo pri ropanju in uniče-l vanju naše stare domovine. Bog se usmili slovenskega naroda, da bi bil že skoro rešen tega strašnega trpljenja! Če bi naši ljudje smeli pisat iz Jugoslavije, bi bili mi dobili že na stotine pisem, a je pač tam taka "zlata svoboda," da reveži ne smejo povedati, kako se jim godi. Bom pa še drugič kaj napisala. Vas pozdravlja naročnik Ameriške Domovine. J. L. Britski "Victoria "Victorijin križ" v željeno in najvišje cl likovanje v britski mornarici, je nareje" zaplenjenih topov vojski. Po obliki Je križ z napisom pod kraljevim grbo® -o — Ena tiskana W imajo Eskimi, na je evangelij. Kar tako naprej Martinez, Kalifornija. — Priloženo vam pošiljam naročnino za eno leto naprej,. List se mi zelo dopade, predvsem zato, ker pišete kar odkrito, kar mislite, da je prav. Dandanes je malo takih. Navadno govorijo eno, mislijo pa drugo. Tukaj imamo te dni zelo lepo vreme. Ni ravno vroče, navadno 85 do 90 stopinj. Zadnji mesec smo pa imeli dva tedna zelo vroče, vedno čez 100 stopinj. Kar se dela tiče, ga je pa dosti, posebno zdaj, ko obiramo sadje. Letos bomo imeli dobro letino. Dosti bo hrušk, breskev, češpelj in potem pridejo pa mandli. Vas lepo pozdravlja, vaš naročnik Peter Ausez. e slabo 1 vsled fo|era jutr govern tisti zdaj še s lfveč- De patko in on da škodo, )a nič; a dni ka 'kovanca !tu J'e kiE . 5e je, ker Torej naš Euclid Jtal "te zermanevri, ko ausi'1 da s svojo kuhinjsko akšn, to Močilnikarjeve farn!i ^ l)Qt p: ko leto določijo naši1 . lste> ki to je predsednik, taj{ ' ^e bi Glavni stan genev« K°rist, t je v naši kantini, ^ ; °da na ljena tudi težka ^ aJe.tvoja kler ni bilo vojske, >\ ' 'n jaz "\Szat, vojske pa nam ,Jega otr pravih patronov. f> če bi kaj primerilo, praV •Naši veliki trije Razdvojenost ameriških Slovencev Houston, Pa. — Med ameriškimi Slovenci vlada taka razdvojenost, kot še nikdar ne tako. Drug drugemu več ne verjamemo. Tudi katoličani nismo pri tem izvzeti, zdi se, da nas je sam Bog postavil na pre-iskušnjo. Mi. jim ne verjamemo, da bi bil Tito in tista osvobodilna fronta prinesla tako zlato svobodo, kot nam jo oni pripovedujejo. Zavoljo diktatorjev je bila vojna napovedana. Zlo je bil fašizem in nacizem — komu pa bo dobro pod komunizmom?? Niti za postopače ne, ker bodo morali delati, če bodo hoteli jesti. Kar bo dobrega bo le za tiste širokoustne-že, ki se bodo sami na vlado postavili. Drugi pa bodo morali delati in biti tiho. Premožnim bodo vzeli in revnim pa nič dali . . . Poglejmo še malo na drugo stran. Nekateri ljudje nimajo ne srca in ne usmiljenja za domobrance ali begunce, dasi so prav gotovo med njimi njih lastni sorodniki. Vse skupaj kar tja v en dan pitajo z "izdajalci." Poslušajte, kaj mi je povedal moj bližnji sodelavec, ki je po prvi svetovni vojni prišel v Ameriko; bil je doma, ko je tam vladal Muussolinijev fašizem. On pravi: "Tedaj je moral biti vsak fašist, če je hotel živeti, toda bil je fašist le na zunaj ,v srcu je vsak sovražil La'he in fašizem in to po pravici. Še pri kmetu nisi dobil dela, če nisi imel fašistične članske karte. Nek naš rojak je imel gostilno, ker ni bil fašist, so mu isto zaprli. Potem jie rekel dotični: kaj sem hotel, moral sem iti v urad fašija in se vpisat v fašistično stranko, čeprav sem jih z vsem srcem sovražil . . . Ali si je tak človek sedaj zaslužil smrt??? in takih je veliko in le prav malo je takih, ki bi bili res tudi s srcem delovali za fašizem. če dvomiš ali delaš prav ali narobe, boš storil najbolj prav, če boš delal ravno nasprotno, kar delajo tvoji neprijatelji; pa boš lahko gotov, da ne boš napravil velike napake. Kdor se med otrobe meša, ga kaj rade svi . . . pojedo. če vidiš belega konja v četrtek, bo prav gvišno čez tri dni nedelja . . . Pozdrav, John Pelhan. zumeli po vsestrafl' 'ei d kak trivanju, da bo baj ' m v kri se že taka stvar la je ^ radnem glasilu, ki! 1 kak0r ^ brat Jack ter stro£l, i P 1 He to zavnemu t a .1 n i J m če a kr da si za 'V bi ti sel stelicu, naj še vs» jer, sporoči to s posre^ ta k0 t šte Zed. držav, da1 ifužba, j no. zdaj t» In tako uradno 'olje ^ prejel tudi jaz in s'( kakš bine: ( a !J'udi "Cenjeni sobr*4', Tem potom se ja(!), dasegoto^ Sioj SVe redne klubove zaD Jr^e' dne 12. avgusta čilnikarjevi farmi ob 3 P. M. Bratski pozdr^ tajnik. sem »en i Ka- li k eJe av P. S.: Pri ipeljit+> boj!' Kar samo se j ko sem bral to t>r,( J »oš » w S3] sveto hvalež, ste m« N? To**' sv e % t- V°JC to. se seme razposaj tla, ko mi moje na zadnjem stave( "pripeljite tudi boj!" Ja, strela 0 p pa to. Kakšno s#uiHl! eteP peljem s seboj? na vsem lepem s 1 tako hitro? KajsC Ampak kar )e. pri našem klubu no strogo discip1^ no discipliniran , da je treba na^j* tajnika ubogati, -ir t* kaj se mi lahko P drugače, treba J ^ progo in jo vlec) zabavo. . Kot ste čitali/ neva vabila, « pomotoma ni do ! progo naj član P1. 1 je soproga, pa J\ ali na tlako, amP", že sem mislil bi bil mogel klobuk, bi ga bi' en0-" 1' Jeli d !D1 > Je: tudi.moji N. J a; ar se , ^ete i. Ti &Vj ki h orožll 1 »i lz ! H' st)om 1 ** dol Si, a n C^.det % ^at, etloba SPISAL DR. m senca FR. DETELA ;j> i v I* slabo naletel. Gaš-je, vsled zabave prejš-o! ;era jutranje ure zaleti eS°vem srcu so se bu-f tlsti očitki, katere li!'.fuaJ se slišati. To mu vec- Dejal je, da naj ad«o in malo pri mi-on da ve, kaj dela, skodo, jo dela sebi, mč; ali išče varih /ti . 1 kaj dobička od '|ai'ovanca? ,pU je kiPela jeza; to-4 Je, ker je videl, da lid ranjen , f .dobiček sem jaz ne^H "to bova videla isfll. ® če misliš ti, da sk0 aksno itP aSi *ikv "usns ti, aa i sna krivica zgodila '*tQ Pot pritožbe in y, PiXLOZDe in Z Jj' ki te hu j ska ju tal L . bi meni ne bilo bi te puščal lije toda - mu za o Je tvoj na smrtni po-1 a mati meni L 3az sem ji- ob-i zate Skrbel ka-i nej^ga °tr°ka, in vest! • .j .J*' Ce bi te ne svaril,! aV Ž^ašel s prave-' je; L, bl ti jaz ne bra-f it" kakšno nedeljo ampak „H 11 , ' to Je £rda ■m P Da ' . • 1 * bn e J€ rogal ^" ^je bol 1 drU" ki!1 kaki . ■ J8e SV°je :r0Či 01 tujega se poku ' ne tn , ;red j - k ko S1 bil vesel ' 4Kak° Slabe Ino' 'olje o nsHkaktm zat0- ker i, j^ksen da je svet. ,at! Nje ' ne more bi-se 1 V?>> Pa sploh tov° ' moi o P2nei; Vet Poslušal. a »av l?111 sP02nal, miMoŠ." ' °Va1' in bva- ra4?ahJaleŽen! Zakaj Jnirna me tako trd0 jite |i«?>. m od vse svoje nisi «+ Ki t ' Gašper," °ne neumnim aj f»r t0 mladosti i zdrav in ,ojr Alj l. 3ak, kakršnih .0* hodil na * tUd Pdl s fantini? fi et) 1 Poskusil. Am- ja e nlpj ^ bu pl4 jjH in sapa akeSa očitka ni 11 1 l i to očitaš? i- s t sS tudi uduši m ije giedai a J .;'virn V' ki Je povesil leCl oči; leži',e 1 s ii ^nii • °,ci; C Sel. Kak- je bil ne- - Jc uii ne- 1811M W v r°ke> d5 ^ L°brniti Proti PP * se f bolel 0- # Siilcen da , V Sla' a nehvalež- c' brezsrčnih na ■ ^Uobrote- 1 mu je 'o v,'1 ®e znosil načrtnostjo ra r |L la,si icf ■ (jI1: aJ p ! in a T« I 'ostjo: na srce- J eno roko. Ali naj pozabi tudi on, kar je obljubil? Kako bi žalil njo, ki je zdaj v nebesih, a misli in skrbi in moli se vedno za svojega sina! Kako mu bo očita la, kadar se snideta nad zvezdami, nezvestobo in da je prelomil obljubo! In v hiši ima živo njeno podobo, njeno hčerko, kako bi mogel tej raztrgati dobro srce, ki ljubi svojega brata, tudi kadar ni vreden ljubezni! Na misel mu je tudi prišlo, kako žalosten spomin-da je zapustil v Gašper j evem srcu rajni oče in koliko so si morali prizadeti, da je obledela ta podoba, da se je polagoma oblažila in olepšala. Ali naj se zacelje-na rana zopet odere? Kljub vsem svojim napakam se je začel Tonetu Gašper smiliti, kakor je usmiljenja vreden vsak otrok, kateremu starši niso zapustili blagega spomina za seboj. Tone, ki se je ves tresel od razburjenja, se ni mogel pomiriti; odkriti je moral svojo žalost in svoje skrbi zvestemu srcu, ki bi ga umelo. Šel je k prijatelju Bricu; zakaj če bi bil sestri povedal, kaj se je bilo zgodilo, bi njena jeza morda še njega zapeljala, in najbrž bi morala tudi nedolžna Jerica trpeti za to, kar je zagrešil svojevoljni brat. XII. Pri* Bricu, kjer so bili takoj zvedeli, kam da zahajata naša dva junaka, je bilo tudi slabo vreme. Janeza so uganjali vsi, zlepa in zgrda, a ugnati ga niso mogli. Edinega pri. jatelja da ima, Gašperja, se je zagovarjal, in še k temu mu branijo, ko je že tako odlju-den; ali ni Gašper pošten človek? Sam stric Tone ga je vzgojil in teta Mana. Ali ne bo kmalu premožen posestnik?" "Vidva zapeljujeta-eden drugega," se je jezila mati. "Če bi Gašper ne šel v krčmo, bi ti tudi ne, kakor on ne brez tebe." "Zdaj si ga zapomnite," se je hudoval oče," da se vam ne bo smilil, ko bo vojak!" Nič ni pomagalo opominje-vanje; fant je le uhajal za Gašperjem, tako da sta se starša bala, da se bo tudi navadil pijače in pohajkovanja. Rozal-ka, ki je bila za Križmanovim prijateljstvom slutila Lizo, se je domislila zdaj nevarne Reze. , "Ali mislita, da jaz ne vem, kaj vaju vleče k Rozmanu?" je očitala bratu. "Rezi je Gašper všeč; zato vaju vabi. Ti si pa za mešetarja. Nič ne taji! Ampak grdo je to." Fanta premalo molita," je dejala Mana; "jaz pa tudi ne morem za vse opravljati. Obljubila sem že oba na svete Vi-šarje. Ali kaj, ko nočeta iti! Spravi ju, če moreš! Zato pa je tako!" • Anka, ki ni ne slutila ne sumila nič hudega, je izkušala oba zagovarjati; prigovarjala pa je tudi goreče Janežu, naj ne jezi očeta, dokler je še doma; zakaj pri vojakih ss bo potem gotovo kesal in kaj šele, če bi mu oče umrl, preden se on vrne! Tone je šel zamišljen čez pokopališče po peščeni, s travo zarasli poti mimo znanih, cvetjem zasajenih in skrbno 0-pletih grobov Gašperja in njegove žene tja na drugi konec, kjer je samevala zapuščena go mila polomljenega Miha. Napis 11a križu je bil od dežja in snega izpran kakor v srcih ljudi spomin nesrečnega človeka Tone se je ustavil ob grobu in zmolil očenaš za dušo umrle ga, zdelo se mu je, da mu že zdavnej ni prišel na misel. Potem se je obrnil proti Bricovi hiši. ' "Bric doma?" je vprašal fkozi okno. (Dalje prihodnjič) Neusmiljeni hrček Sonja Sever jeva (Nadaljevanje) Hrček je vzel korenček v gobček, tako da mu je repek molel ven, le rahlo ga je držal, da ga ne bi z ostrimi zombi ranil in se napotil dalje. Hodil je, kakor mu je korenček kazal z dolgim tenkim repkom, in že prav kmalu sta srečno dospela do prekrasne rodovitne njive, ki je ležala nedaleč ob bistrem potoku. "Tukaj sva," je dejal korenček, "sedaj me pa še zakoplji, da bom spet prirastel k zemlji." Hrček je tudi to storil in se nato ogledal po njivi. Bila je res imenitna. Tu se je zibalo zlato žito s težkimi klasi, tam je vabil na gostovanje dolg ogon z debelo okroglo repo, tudi korenje je bilo vmes. Ko pa je zagledal ogon sočnega boba, mu je kar srce zaigralo. Saj to mu je bilo najljubša slaščica. Tudi zemlja je bila rahla in prav lahko bo zgraditi udoben dom. Pri tako silno obloženi mizi se je lačni hrček kaj hitro do. dobra okrepčal. Nato si .je začel graditi podzemeljske ' hodnike, kakor so ga učili starši. Delal je pozno v noč. še opazil ni, da je zunaj^e davno zašlo sonce in je mesec nastopil svojo nočno pot. Delal je tako marljivo, kakor da bi že jutri moral imeti pripravljen dom, tudi gnezdeče za svojo družino. Nenadoma pa se je sredi dela spomnil, da še nima družice. "Za koga pa se toliko mučim? Čemu mi bo prazen dom?", se je žalostno vprašal. Pustil je delo in slabe volje zaspal. Drugi dan navsezgodaj je obiskal svojega prijatelja. Ta je bil že pognal svoje koreninice v rodovitno Zemljo in jutranja rosa mu je kakor solza veselja trepetala na mladih listih. "O, dobro jutro, hrček!" ga je veselo pozdravljal. "No, kako se počutiš v novem domu, mar ni imenitno tukaj?" (Dalje prihodnjič) -o—--. ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. MALI OGLASI Breskve naprodaj Frank Gruber iz Geneva, O. sporoča, da bo imel dobre bre-ske naprodaj. Rojakom se priporoča, da ga obiščejo od nedelje naprej. Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Fri. — x) RADIONIC HEARING AID '40 COMPUTE Modal A-2-A Wltfc N.^olOii« Eamfaeov >m* Ce« Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Zamrzovanje produktov z super-cold opremo Vi lahko napravite vašo trgovino središče kupčije, kjer bo vsak rad kupoval. Super-cold produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI, RAZSTAVNE OMARE ZA MESO Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 3316 CH 3317 727 Bolivar Rd. M A LI OGLASI Stanovanje v najem Odrasli družini se da v najem stanovanje 5 sob. Vprašajte na 15929 Saranac Rd. (191) Hiše naprodaj Hiša 7 sob, furnes, izgleda kot nova. Cena samo $5,300. Moderna hiša 6 sob, se zamenja za malo farmo v bližini Willoughby. Pokličite po 6 uri zvečer HEnderson 6054. (192) DELO DOBIJO Hišo bi kupil Hišo bi kupil za eno ali dve družini, med Superior 'in St. Clair Ave. Naslov izveste v uradu tega lista. (192) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovr»tno žganje - pivo okrepčil« vino Real Estate Ako želite kupiti ali prodati vaše posestvo, oglasite se na 6603 St. Clair Ave. Imamo tudi zavarovalnino proti ognju, za avtne in druge nezgode. Vse to dobite pri JOHN KOVACIC 66C3 St. Clair Ave. Tel. EX 1494 (Fri.x) BEFORE YOU BORROW TO BUY A HOME GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 10 sob, na E. 78. St. Kogar zanima naj pokliče EN 5038 pred 2 uro popoldne. (192) M Dancing and Entertainment every FRIDAY AND SATURDAY at MAn KRIZMAN'S TAVERN 3244 ST. CLAIR AVE. MHIIIIIMIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIUUIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIII'J: KUHINJSKE PEČI! S Pri nas imamo kompletno zalogo = GRAND, ROPER, QUALITY = plinskih kuhinjskih peči. Imamo tudi električne kuhinjske E peči. Pridite in si jih oglejte. Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 ST. CLAIR AVE. Efiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiir A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambufančna' posluga podnevi in ponoči Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre j a-j blan in'breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter-za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. Cena ZDAJ je $12,000 in sicer y2 gotovine takoj, ostalo v 3 letih -po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru. Ralph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) (Aug. 31) U0, Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 z j. Zfjiasiie se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 ocl 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Mora biti prodana Na 71. cesti se nahaja hiša 12 sob, ki mora biti prodana zaradi smrti lastnika. Jako lepa prilika se nudi hitremu kupcu. Cena samo $5,500. Pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer. (192) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje, obstoječe iz 4 čednih sob, pršna kopalnica, gar&ža. Odda se odrasli družini. Vprašajte na 1011 E. 64. St. (192) Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je 1NNEBR1N Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let lzkužnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija ln optometrlstične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Ml imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške ln ženske. Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Zahtevajte pristni M0NCRIEF Deli zl« popravo — se dobe zdaj pri vašem MONCRIEF trgovcu R asm & Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue I Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo, stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA Prilika po vojni Lepa prilika tudi za po vojni se nudi strežkinji za poln" čas, ki mora biti stara nad 21 let, Slovenka ali Hrvatica. Jako dobra plača. Zglasite se v Som Restaurant 6036 St. Clair Ave. (x) Takoj potrebujemo • Arc Velderje Boring Mill operatorje Lathe Operatorje Craters and Packers Stockmen Težake Reliance Electric & Engineering Co. Ivanhoe Div.: 1091 Ivanhoe Rd. Marine Div.: 1190 E. 152. St. (192) MALI OGLASI PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorico vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning. Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) PIVO V ZABOJIH Leisy . Dortmunder Schlitz . Standard m dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (X) 5715 Prosser Ave. EX 2503 (Fri.-x) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Fri., Sat.-x) KUPITE IN PRIHRANITE cri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedaj I Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St HEnderson 7740 Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5260 550 E. 200. St ____ (x) Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) Stanovanje išče Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George Kovačiča, 6312 St. Clair Ave. (193) PHYSICIAN-SURGEON Ure: 2:30 do 5:00 in 7:00 do 8:00 zve V pondeljek, torek, četrtek, petek Telefon urad: KE 6196 Stanovanje: IV 6657 15621 Waterloo Rd 4121 ST CLAIR AVE. vabita vse prijatelje in znance v soboto 18. avgusta na Postregli vam bomo z najboljšo večerjo in sicer s pohanimi in pečenimi piščanci ter dobro pijačo, tudi godba bo prve vrste za zabavo. Se vam toplo priporočamo za obisk. KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Šum na hodniku je postajal večji in večji; toda težka, hrastova vrata se niso niti ganila. In vendar je bilo dobro slišati, kako so s sekirami bili po njih. Starosta je hitro podal gospodu križ, gospod grof je prisegel, prižgani dve sveči ste pretili ugasniti vsak trenotke. . . . Grof je izrekel amen, staroste so spustili, vrata so se odprla, in v sobo se je rinila vsa grajska družina . . . "Gospod grof, sveči še gorita, ti si prisegel . . ." "Proti poganom ni treba držati prisege ... Po njih! — Nikomur ne prizanesite . . ." Staropte so se postavili v bran. Bili so sicer vsi starci, a nikdo se ni umaknil pred Nemci niti za korak . . . Kakor da bi se meči grajske družine pri vsakem udarcu skrhali. Staroste so bili š-e vsi pokonci, le nekateremu je bela glava glava porudečela . . . "Pomoč prihaja! — Slišite, tovai'isi!" "Lončina!" "Gotšalk!" V cerkvi so zazvonili vsi zvonovi, toda takoj umolknili . . . Grof je bil že zopet pri oknu; takrat pa je prebledel kakor stena . . . Kamorkoli po obzoru je bilo mogoče videti očesu, je bilo vse napolnjeno s strašnim dimom ... Na dvorišču je vse mrgolelo kmetov, že so se rinili v dvorano, vrata pri cerkvi so vlomili, k ušesom gospoda grofa je prihajal grozen smeh . . . "Milost! — Milost!" In grajska družina je metala orožje od sebe . . . "Niti lasu ti ne skrivimo, si bi mogli, dasi bi imeli k temu vsled tvojega verolomstva tudi pravico . . . Hudega ne storimo tudi nikomur tvojih služabnikov . . . Toda v čert te zapustiti grad — do ga!" Devetdesetletni starec se je zaničljivo otbrnil od klečečih Nemcev. "Naj živi sarosta Gnjevoš!" Devetdesetletni starec se je zadovoljno smehljal, na stoti- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Ana Zupančič ki te zaspala večno spanje dne 17. julija 1944. Eno leto je že poteklo, kar zapustila solzno si dolino, ko za vedno od nas Te je ločila na božji klic. smrt nemila. Draga soproga, ljubljena mati, na Tvoj ffrob danes hite spomini, večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI: Cleveland. O., 17. avg. 1945. ne čapek je priletelo z dvorišča k njemu med gromovitim klicanjem, njegovo čelo se je jasni-lo kakor majnikov dan, po obličju se mu je razlival izraz resničrfe radosti . . . "Ljubi otroci, žive naj vas bogovi!" "In nam tebe ohranijo na veke!" Starosta Gnjevoš je stopil med vstajnike, grajski družini je zastala kri po žilah, starejšim vojakom je stopilo živo v spomin, kaj so pred leti pomenili taki klici . . . Kjer je bil kak tujec, so ga pobili brez milosti . . . "Gibajte se vendar! — Sicer se tu zadušite.!" Hoteli niso niti verjeti, da bi jim bilo mogoče odnesti življenje, dokler niso stali za u-trdbami na širnem polju, v zraku, ki je bil prenapolnjen z neprenesljivim dimom . . . Sredi dvorišča se je sešel s starosto Gnjevošem oni starec, katerega pogovora z očetom Dobrogostom svedoki smo bili nedavno; kar najsrčneje sta mogla, sta si stisnila desnice. "Gospod, kdaj te že nisem videl!" "Iščem te že ves čas, odkar sem zopet prekoračil meje svoje domovine!" "Da ti povem, gospod moj, kaj smo pretrpeli! Da ti povem, dragi moj gospod . . ." "Potem — ko bode mirno — ko bomo pokojno sedeli za mizo — ko bodo zopet na svojih mestih naši bogovi . . ." "Ali bo to kedaj, gospod moramo A zakaj zato, moj!" "Tudi življenje staviti za to . . . starosta!" Sivi vojvoda je pokazal na grajsko družino, ki je bila že onostran jarka. "Imeli smo jih v rokah! — Oni bi z nami ne bili ravnali tako!" "Dal sem jim besedo . . ." "Prvič, starosta, in zadnjič!" Niklotovo čelo je zakril zlo-vestni oblak. "Tako bi seveda nikdar pokojno ne sedli za lastno mizo . . . Ali ne veruješ, starosta?— Oni ne prizanašajo nikomur; mi tudi ne bomo . . . Hitro na delo, tovariši!" Preteklo je četrt ure, in iz gradu Grabova so zaplapolali plameni do oblakov . . . Vojvode Niklota ni bilo mogoče niti spoznati. Kdor bi ga bil videl pred nekoliko meseci v onem gradu, kjer se je sešel z Otokarjem, in danes, bi gotovo ne bil rekel, da je to ista oseba. Zdelo se je, da se mu med sivim, dušečim dimom, ki se je valil iz kraja v kraj, vračajo petdese-tera leta, ko se je po tukajšnjih pokrajinah razlilo sovražnikov, kakor bi se bili pretrgali morski bregovi, in ko je bilo njegovo upanje, da zmaga, trdneje kakor temelj, na katerem je sezidano v Arkoni svetišče Svantovitovo ... Na vseh straneh je vstajalo ljudstvo, hoteč se oprostiti nemškega jarma, naj velja, kar hoče. Za orožje so prijemale celo starke, med uporniki ni manjkalo niti mlečnozobih mladeničev . . . In ko je Stargrajski škof Vicelin potoval po svoji škofiji, so bila kristjanska svetišča prazna, povsodi je prišla v nje samo grajska družina s svojimi gospodi . . . Nato je pnihru-mel v deželo Henrik, s priimkom Lev, z neštevilno vojsko. Pri Nemcih se je bojevala pre- moč, Slovanom pa je navdajala pogum obupnost, katere ni mogoče popisati . . . Niklotu je padal grad za gradom, in Nemci so stopali hitreje in hitreje naprej. Niklot je že bil zaprt v jedinem gradu, ki mu je še ostal . . . V današnjem dimu so se mu zbudili spomini, kakor bi bil šele včeraj napravljal svoje izlete k Rarogu. Njegovo obličje je bilo resno, obrvi grozeče namrščene, desnica Vprta ob težak meč, poln krvnih srag . . . Starosta Gnjevoš je stal kaka dva koraka dalje, tudi molče . . . Plameni, ki so lizali grajska poslopja, so se izlivali v ognjeno morje. "Jasni gospod, kje je pa tvoj brat?" Starosta Gnjevoš je prerušil molk. "Na vaju mislim leto za letom, ko vstajam in ko legam!" "Pokopal sem ga pod lipami blizu starega gradu v zemlji mišenski!" "Ti si ga pokopal gospod?" "S temi rokami!" "Torej je bil še živ?" "V grobu!" "In kako si ga našel, gospod moj ?" "Za take pogovore ni časa. . . . Ko bomo za svojimi mizami. ... In sedeti moramo za njimi kar naj preje . . . Hitro — bratje — naj ne ostane kamen na kamenu —." ' (Dalje prihodnjič.) —Kitajci vporabljajo kot zobotrebce dlake iz brkov in ščetine mrožev. Zmrzlo zelenjavo^lipnjui^ vodo in primešaj f Potem se zopet osv^j DR. FRED J. MAKOWHKE — Ponny express" jezdeci, ki so v prejšnjih časih prenašali pošto, so morali prejezdi-ti v enem dnevu 75 milj dolgo pot. Gradbeni material za popravo his ZIDARSKE POTREBŠČINE, CEMENT, OMET, ODVODNE CEVI, OPEKA, BLOKI, TILES, MATERIAL ZA DRIVEWAY. ZIMSKA OKNA IN MREŽE Za točno in vestno postrežbo pokličite GLenville 1280 HARRIS - MURRAY, Inc. 560 E. 99. St. 30 LET ZANESLJIVE POSTREŽBE MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE COMPANY Ta krasna nova v mahogany zgotovljena OMARA OMARO Običajno Velika, prostorna—5 predalov— 52 inčev visoka, 32 inčev široka —zgotovljena v bogatem mahogany. Sprejemamo naročila po pošti in telefonu Pohištvo—Šesto nadstropje pik Tru Byrnes J^ije v v p samo: I Je T Nosti. k v poslopju North American banke PUskl posl Cleveland, Ohio L A Pve bod P °kUpac rbo dala] jadrala Eavr>ih p Poslala ■ii 6rni ^ J o bodo do^m boc železnih bodo up , dokle ade, na S{>mostoj L.. A Tri -Vloval , fladne 8t Velikih x :abl*a den J?davnc ab'l za i. Ouifyw ^OBRE NOVICE krožijo danes P° fonu . . . novice o prihodu domov si"' hčerke. Ničesar ne prinese večje r£l m * ePove< iJe Fr f b f * očetu ali materi kot prvi pozdravi1' njih vojaka. Zato je pa tako važno, da se vsi mi u^3 mo s telefonov, ter damo priliko klic^ jakov, ki prihajajo domov. Vi lahko P1 bate na dva načina: d*1 1. Napravljajte samo važne klice na vo v prihodnjih mesecih, ko bo tel^ omrežje natrpano s klici vojakov dof 2. Bodite kratki. Ko drugi čakajo,v jr^r Jin operatorica opomnila, rekoč: '"Ni0(11 omejite, klic na pet minut." M* "The Telephone Hour" ob pondeljkih ob 9 P-1*1" Poslušajte WTAM —WLW —WSPD —WHlZ"^ THE OHIO BELL TELEPHONE 02020101020200010001010201010101000201000101000100020000000102