30
Domači zdravnik in vodnik v mnogih
opravilih
mesca svečana.
(Zdravnik.J Plesi in enake veselice v tem mescu napravijo veliko pljučnih jetk. Marsiktera zala deklica, marsikteri mladeneč je že bil rop noriga plesa. Kdor se v plesu hudo razgreje in spoti, potem pa le kozarček merzle vode ali vina spije, ali pa se pred durmi prehladi: zapravi svoje zdravje, kteriga mu dostikrat noben zdravnik več dati ni v stanu. Naj se tedej vsaka veselica le s pametjo vživa! — Hude prisadne bolezni večidel v tem mescu minejo, vunder je kašelj
31
se  pogostna bolezin,   zoper  kteriga   sta   gorko t a  in ajbšev čaj (te) nar boljši zdravila.
[Poljski vodniki) V tem mescu še ni na polji veliko opraviti. Ako je v tem mescu še veliko snega in če od naglo stajaniga snega veliko snežnice po brazdah stoji, naj se napravijo grabni, de se preobilna voda odteka. Gnoj naj se vozi na njive kakor mesca prosenca. Sicer pa naj pridni kmet zdej dobro pregleda svoje poljsko orodje: ali je v dobrim stanu ali ne, in naj popravi kar je pokvarjeniga. Dobriga semena, ki ga bo spomladi sejal, naj si omisli. Kertine po senožetih z lopatovrazmeči.
(Živinski oskerbnik.~) Ta mesec teletijo večidel krave in kobile žrebijo. Breje živine zadne tedne preveč z delam ne oblagaj; vari, de jih nihče v vamp ne sune ali sicer ne poškodova. Novo rojene teleta, žebeta i. t. d. naj sesajo pervo mleko (^siratko), ki jim je nar boljši zdravilo in nar pripravniši natorna piča; neumno je, jim tako sesanje braniti, ker marsiktera bolezin mlade živinčeta napade, če se jim ne pripusti siradka. V tem mescu verženi prešički so za pleme nar boljši; mladiči se dajo spomladi lahko rediti, ker so z zelenjavo zadovoljni. De bojo kokoši rade nesle, daj jim napol kuhaniga in v majhne koščke zrezaniga in v peči posušeniga krompirja. Konec tega mesca se izvalijo pridnim gospodinjamv že mlade goske in račiće.
QVertndr.j Če je kopno, se pripravljajo gnojne grede za špargeljne in zgodno zelenjavo; na kuhinski vert sej kapus, peteršilj, špinačo, retkev, korenje, čebulo, repo, grah i. t. d. Drevje obrezi, obsekaj , ga otrebi gosenc, in osnaži mahovja. Stare drevesa verzi iz verta. Sadne peške vsadi. Mlado drevje presadi, pa ne v mokrih in mer zlih dnevih; nikar korenin z mokro perstjo ne oblagaj.
(Cbeldr.J V lepih dnevih in če nič snega ne leži pred čbelnakam, odpri čbelam luknjice, de se grejo sprašit. Proti koncu tega mesca, če toplejši vreme nastopi, naj se objedeni vosek in vsa nesnaga iz panjev počedi; čbelar naj vse dobro pregleda, ali se ni nič červičev zaredilo, ki se morajo vun pometati, sicer gre celi panj pod zlo. Kadar čbelar panj snaži, naj natanjko gleda, ali ni mačiće med mertvimi. Ni se bati, de bi bila mačića konec vzela, če si si čez zimo le tacih panjev prihranil, ki imajo mlade mačiće.