124 Listek. pomoči, da pride prej na svetlo. Priporočamo ga tudi mladini slovenski. Zajeduo je v drobnih snopičih jel v hrvaškem prevodu izhajati prekrasni ruski roman „Vojna i mir". od slavnega pisatelja grofa Leva Tolstega. Od istega preimenitnega ruskega pisatelja sta Ivan Gojtan in Stjepan Lukic pohrvatila dvanajst pripovedek in pravljic za preprosto ljudstvo, katere je izdala družba sv. Jeronima med knjigami za leto 1888. Razven tega je ta družba družabnikom svojim podarila koledar ,, Danico'1 s prav izborno vsebino, ter ,,življenje svetnikov'1 za mesec december v prekrasnem prevodu od dra. Ivekovica in ,,Ptice" od Davorina Trstenjaka. — Nič menj zabavnega kakor poučnega berila nahajamo v knjigi ,,Poviest Venecije u životu privatnom", ki jo je italijanski napisal Benečan profesor vitez Molmenti, a na hrvaški jezik preložil profesor Rabar. Beneška je že sama po sebi zanimiva po svoji prošlosti za vsakega omikanega človeka, nikar za sosednega Slovenca; če pa dodamo še to, da je prelepo delo Molmentijevo nagradila akademija beneška, francoska pa je je pohvalila, bode marsikak Slovenec segel po nji, zlasti ker se tudi hrvaška prestava prav dobro čita. Knjiga šteje 25 tiskanih pol, a velja 2 forinta. Ob jednem je Marko Car pod naslovom ,,Venecija" izdal potopisne svoje spomine na Italijo. Drugo, izvirno zgodovinsko delo ima naslov: ,,Franovci države presv. odkupitelja i hrvatski puk u Dalmaciji". V tej knjigi nam dalmatinski frančiškan, oče Stipan Zlatovič, pripoveduje zgodbe svojega reda in Hrvatov dalmatinskih od leta 1212. do leta 1880. Velike so zasluge frančiškanov za ndrod in narodnost hrvaško v Dalmaciji, zato je ta knjiga velike vrednosti za poznavanje kulturne zgodovine dalmatinskih Hrvatov. Zgodovinske vrednosti je tudi Brličeva knjiga: „Uspomena na stari Brod", katere je četrti zvezek prišel na svetlo. Jezikoslovcem ne smemo zamolčati knjižice, v kateri jim mladi učenjak, prof. dr. Milivoj Srepel podaje dve razpravi: ,,0 cilju i metodi latinske sintakse" in ,,0 pomjeslanju načina i vremena u glavnim rečenicama latinskog jezika11. — Neutrudni pedagogijski pisatelj Stjepan Basariček je v drugem izdanji čisto predelal svojo pedagogijo, katere je prišel na svetlo II. del: uObče obukoslovje". Neimenovan pisatelj je v posebni knjižici dal tiskati razprav> vFilosof Epiktet i njegov nauk", ki se odlikuje po svoji vsebini in po jasni in gladki pisavi. Juraj Caric je spisal ter v Reki izdal „Elemente matematične geografije" kot uvod v navtično astronomijo. Že večkrat omenjenega Biankinijevega dela ,,0 uzgoju i njegovanju cvieča" je že 17. zvezek prišel na svetlo. Marni higijeniški pisatelj prof. dr. Lobmajer je spisal novo knjižico: „Pogibelji od žive prirodeu, v kateri nas opozarja na nevarnosti, ki nam prete" od rastlin in živalij. Ker lia Hrvaškem ne hodi na dan toliko molitvenikov in drugih pobožnih knjig, kakor na Slovenskem, dobro je, da omenimo tudi takšnih. Hrisogon Majar je za nežno mladino spisal „Zivot Isusov", a Krsto Milas je izdal prevod Laserjeve knjige ,,Lurdske čudesne epizode". Zbirke „Spisi za mladez1"', ki jo ureja že omenjeni prof. Basariček, prišla sta dva nova zvezka na svetlo; v prvem je sam urednik po vzgojnih načelih zbral ,,narodnepripoviedke za mladezu, za drugi pa je Josip Klobučar na spomin cesarjeve štiridesetletnice priredil spis „Nas kralj i car 1848—7888". Mladini je tudi E. Kramberger namenil svojo povest „Uznik čaklovački", za katero je gradivo vzel iz dobe turškega gospodstva. V svoji brošuri „Nase realkeu, govori prof. Krbek o preosnovi srednjih šol. Predstojnik statistiškega urada v Zagrebu g. M. Zoričič sestavil je novo knjigo: „Miena ziteljstva godine 1881., 1882. i iS8ju. R, Severinski je spisal knjigo ,,Uputa u jednostavno knjigovodstvo za mlade trgovce", učitelj Vinko Bek pa brošuro „Bečki zavodi za slijepce i naše potrebe". Jugoslovenska akademija je zadnjega pol leta dala na svetlo sedmero novih zvezkov glasila svojega „Rada". Zvezki 87., 88. in 90. tiskani so skupaj kot jedna knjiga, ki je vsa posvečena spominu slavnega hrvaškega filozofa in prirodoslovca Rugjera Josipa Boškoviča. Knjiga šteje 716 stranij ter ima te-le razprave: Rugjer Josip Boškovic, živo- Listek. 125 topisna črta od dra. Fr. Račkoga; — Dopisi Boškovičevi u poslovili Dubrovačkih i s različitimi osobami; — Roger Boškovič i njegov rad na polju astronomije i meteorologije, od J. Torbara; — Boškovičev rad na polju fizike, od dra. Dvofaka; — Filosofijski rad Rugjera Jos. Boškoviča, od dra. F. Markoviča. Knjigi je pridejana podoba slavnega dubrovniškega učenjaka v jezuvitski obleki. — 89. zvezek ,,Rada" ima to-le vsebino: ,,0 JDubravci Ivana Gunduliča", od dra. Markoviča; — nadaljevanje Valjavčevega članka o besedi ,,crez" ; — nadaljevanje dr. Mareticeve razprave ,,Veznici u slovensHijem jezicima1'• — nadaljevanje o ,,stari veri Srbov i Hrvatov", in sicer „0 Gromovniku Perunu i Ognju'1, od prof. Nodila; — „Misli i djela biskupa Strossmajera", od prof. Smičiklasa ; a na kraji so književna naznanila od dra. Maretiča. — 91. knjiga „Rada" pa nam pri-občuje: ,,Nadaljevanje" omenjene Mareticeve razprave ,,0 veznicih'1; — ,,0 hrvatskom prievodu XV. (XVI) Ovidijeve heroide „Pariš Helenae" od Hauibala Luciča, od dra. Maixnera; — Nutarnje stanje Hrvatske prije XII. stoljeca, III. Vrhovna državna vlast. Odnošaj medju crkvom i državom, od dra. Fr. Račkoga; — nadaljevanje o stari veri Srbov in Hrvatov, in sicer o Vilah, od prof. Nodila. — 92. knjiga »Rada« ima članke matematično-prirodoslovne in sicer : „Područje materijalizma", od dra. Suleka ; ,,Prilog poznavanju faune slatkovodih korepnjaka Hrvatske"", od prof. Soštariča; ,,Prilog k teoriji kubične invohicije na čunjosjeku", od dra. Zahradnika; „Peto izvjesče potresnoga odbora za god. 188J", od dra. Kišpatiča. — 93. knjiga »Rada« pa nam donaša: konec Mareticeve razprave ,,Veznici 11 slovenskijem jezicima"; ,,0 stanju više nastave u Hrvatskoj prije, a osobito za Pavlina", od Iv. Tkalciča; ,,Zadnja biča", metafizična razprava od dra. Arnolda; „Prinos k naglasu''' u novoj slovenštiui, in sicer b. Naglas u prezentu glagola, koji pre-zentni nastavak jo drže samo u 3. plur. c. Osnove na *, od prof. Valjavca; Književna obznana: I opet o metrici narodnijeh pjesama, od prof. Zime. — ,,Starin" je prišla na svetlo XX. knjiga s to-le vsebino: Sto je pisarna sakupio P. Bog. Bartoli, priobčio dr. Crnčic; O. Rafo Levakovič i V lasi v Hrvatskoj 1641., priobčio o. Fermendžiu; Još o gla-golskom napisu u crkvi sv. Lucije u draži baščanskoj, priobčio dr Crnčic; Izvještaj bar-skoga nadbiskupa M. Bizzia o svojem putovanju g. 1610. po Arbanaskoj i staroj Srbiji, priobčio dr. Rački; Trnovsko tetrajevandjelije XIII. vieka, priobčio prof. Valjavec; Borba Crnogoraca s Turcima na Grahovu, priobčio M. Dragovič. — Od velikega aka-demičnega „Rječnika hrvatskega ili srpskega jezika", ki ga obdeluje prof. Budmani, prišel je na svetlo 10. zvezek, v katerem so besede od »Godomik« do »Giumac«. Anton Mažuranič, jeden prvakov ilirske dobe in bivši gimnazijski ravnatelj v Reki, umrl je v Zagrebu dne" 18. decembra 1888. 1. Pokojnik je bil brat pesnikov in bana hrvaškega Ivana Mažuraniča. Porodil se je v Novem v Vinodolu leta 1805., srednje in višje šole je završil v Zagrebu, potem pa je bil profesor hrvaškega in latinskega jezika na gimnaziji zagrebški, dokler ni leta 1861, šel za ravnatelja v Reko, odkoder se je v pokoj zopet vrnil v Zagreb. V ilirski dobi je bil prvi Gajev pomočnik v »Danici« in v »Novinah«, a pilil je tudi razne knjige tedanje dobe, predno so ugledale svet. Mnogim pisateljem je toliko pomagal, da je bilo več njegovega dela, nego njih ali zato le ni hotel, da bi se spominjalo njegovo ime. Na podlagi svoje razprave »temelji ilir-skoga i latinskoga jezika« iz leta 1839. izdelal je leta 1859. prvo hrvaško slovnico za gimnazije. Z drugimi rodoljubi je sodeloval pri izdavanji šolskih knjig, zlasti hrvaških čitank za višje gimnazije; v programu zagrebške gimnazije je priobčil »pregled povjesti zagrebške gimnazije« in »pregled stare hrvatske literature«. Jeden prvih in najveljav-nejših začetnikov »Hrvatske Matice« priredil je več dalmatinskih pesnikov za tisek, in v časopisu »Kolu« je priobčil imenitni »zakon vinodolski«. Znanstveno oceno književnega delovanja njegovega v kratkem spiše prof. dr. Broz. Antun Mažuranič je bil blag, miren