^^^^^^          Vijolica        
^^^^™^^^               (Legenda.)                       ^H^^M
^r Da je ljubka vijolica znak ponižnosti in skrom-nosti, to že veste. A zakaj da se tej nežni cvetici pri-pisuje ta pomen, tega menda ne vedo tudi najpridnejši člani Marijinega vrtca.   Torej čujte.
Stara ganljiva legenda nam pripoveduje tole: Prvi človek Adam je bil zelo žalosten in potrt radi svoje nepokorščine proti Bogu in je pretakal grenke solze. Noč in dan je prosil Gospoda, naj mu odpusti. Nebeški Oče se usmili svojega nesrečnega otroka in mu pošlje nadangela Gabriela, naj mu sporoči, da mu je odpuščen greh, in pove, odkod mu pride odrešenje.
Adam ves vesel tega sporočila, glasno hvali božjo dobroto in usmiljenost. Poln hvaležnosti si upa zopet pogledati proti nebu ; pa takoj ga zopet premaga kesanje. Ponižno in skesano se sklone proti tlom in nanovo mu začno kapljati gorke solze na zemljo. Iz teh vročih solz, ki so vzkipele iz ponižnega in potrtega srca, so vzklile prve vijolice.
Od takrat je vijolica znak ponižnosti in prave ske-sanosti. Tudi cerkvena oblačila so v spokornih dneh vijo-lične barve. V Marijinem vrtcu ima ta ljubka znanilka pomladi in krotka učiteljica ponižnosti prav odlično mesto.