Št. 26.
V Gorici, tlne 1. aprila  1898.
TečEd XXVIII.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo iu odpravulštvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v IT. nadstr.
zadej. —• Urednik sprejomlje stranko vsak .dan od 11.
do 12. uro predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in drugo reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le iipraviiištvu.
Neplačanih pisem no sprejcmlje ne uredništvo ne npravništvo.                  ____
Oglasi in poslanice
se vpGimijn p» petit-vrstah, C<» (iskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-ki-.it « kr. \ saltu vmta. Večkrat po pogodi«. — Večje črke po prostoru.
Naročnino iu ojtfaso je plačali loco Gorica,
»(Soriška TIskarna« A. GabršTck tiska in zalaga jazeii S-iL-ei in - I*i mu ura ^ se „Sh»vaiisko knjižnico** katera i/haja mes-čno v snopičih olisc/.nili 5 do (i pol ter stane vselctno j gld. 8(1 kr. — Oglasi v <Slov. knjuinci. se računijo po 2U kr. petit-\ rstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                -»»  Bog ta narod!  «€<-                 Gor. Tiskarna- A, Gabršček (ojgov. J. Krmpotio) tiska in zal.'
Državni zbor.
Nemške stranko niso jodino. Nastal jo med njimi rnzpor, kati-ri dola \Volfu in Sch fuierorju preglavico. Pričel se je 7, vstopom dr. Barenroilhorja v minislorstvo. Ta Mas pa So ni bilo mislili ua lo, da ho razlika v mišljenju radi lopa vstopa uplivala iudj na druge nemške stranko tako, da morda izpuhe vesolje do nbdrukcijo. Ali kar nnkral so jo to zgodilo pri neniMco-nnprodni in pri netnško-nnrorlni stranki iu čeprav so SclnV nororjanei pritiskali na zadnjo skupino radi nhstruketje. se jim je ista ndala le toliko, da jo pripravljena v slučaju potrebe na nb-strukoijo, toda zmernejšo in no tako .surovo, kakoršua jo bila zadnja. Dalje pa so pri volil vi v delegacijo nemški poslanci iz Oške sklenili kompromis s roškimi poslanci, kateri so jim odstopili nekaj m.indatov. Da jih je Wolf radi toga najostrejie prijel, je umevno.
\Volf.ivepa predloga glede mi obtožbo (laulseiia in Sehonorcr>vcpa radi lex Fal-kenhavn proti Rudoni in nista boleli prej orne njeni nemški skupini podpisali. Zalo pa je tudi Srlionorer upil na shodu v lindonb.iehu proti tema dvoma strankama tei jima napovedal boj. On trdi. d,Mdt«tnikoijska ideja prodira : v to je ter na vol kot dokaz izvolitev novega podatioa Iloferja. ki jo v seji dno 2'.». pr. ni. storil obljubo z imenitno opazko, da se bo brezobzirno boril za pravico nemškega naroda, kar 10 vzbudilo v  -diorniri   veselost.
\/, zadnjih dogodkov hi se dalo sklepati, da ho kmalu konce obstrukeije. ali če se /.o lo no zgodi, omejena ho pa goiovo tako. da ne ho imela posebnega vspeha, če se tudi zopet vzbudi. Sicer pa se v našem ustavnem življenju vrSe promemhe kar hipoma in položaj so dostikrat kar čez nor- povsem spreobrne.
V seji dne iM). pr. m. je zbornica nadaljevala razpravo o izjavi ministerskega predsednika.
Posinmr, Men por je poveri! strašno dolgočasno. Da bi pa vendar napravil vsaj malo efekta, i^ sklonil svoj govor z grožnjo najoslrejše opozicijo, ako nova vlada no ustreže popolnoma nemškim zahtevam.
Dr. Sušteršič je v imenu ^Slovanske krSOanske narodne zveze» rekel, d-i poproma v izjavi nunisterskoga predsednika dveh ročij. fU*of Tbnn  ni omenil   verskepa momenta  in
plodi- na jezikovno vprašanje se iu nikakor jasno izrazil. Poslanci ie zveze so zastopniki zatiranih narodov in radi lega tem bolj zahtevajo jednakopnivnosti. ..Slovanska krščanska narodna zveza* pripada desnici ter hoče ostali/.veslu njenemu programu v rednem deloi anju državnnzbor.sliega zas-eilaiija.
Socijalni demokrat I) a s z v n s k i se je poležal za narodno avtonomijo ter zavračal trditev poslanca Turka, da je Avslrijo usharilu nemška kri. Proli avtonomiji dežel se je I)a< ynski odločno izrekel, ces, da |nV-pene vsi narodi brez izjeme po svoji cilo-kupiiosli. Končno ie zahteval še splošno in jedmiko volilno pravico.
Oglasili so se polom še drugi poslanci, ki so z različnih svojih stališč- sodili o izjavi ininislerskep«  pivd^. duika.
Dne :!«). pr, m. so l.iSi v zbornici zopet burni prizori. Socijalni demokr.d dr. V e r-k a "i t' je zahlev.i), naj se njepov predlog glede ii.: konfiskacijo nekega soci;,dnodemo-kr.itiči.epa lista spravi takiij v razpravo, ko se skouča branje o j»>'-'dlogih v zadevah krajev po ujm ib poškodovanih, /borniea pa jo ta predlog odklonila i/i na levici so začeli raz-grajali. S c h o n o r e r je očital nemškim iiacijenalreni iu liberalcem, da so obljubili <.\iulsHii., da ne podpišejo noh« ne priložbe proti njemu In tu se je začel ropot in zmerjanje. (Dalje poročilo na drugem mestu).
Slovenci iq mednarodni promet
.Izviron ,!.,,.!« iz Al.-Usan.lnj.".
S* r i |» o m h a.
.Halje-
Kar se tiče /aniorja. Iti se šlo direktno obrniti «!«• e. in k r. konzulatov za to.-no določena pojasnila. Konzulati od-ovore vsakemu, naj bo kdorkoli, takoj. Zakaj bi se njih tudi mi Slovenei m- posluževali, saj jih, mislim, tudi mi plačujem..! V
<l|ede Icmeekepa ter obrtnepa vprašanja imam še nekaj pristaviti. Gospodarska s a m o p o m o č slovenskega nar.da je reč, koja trdno stoji, vsi pravi rodoljubi so tu jodne»a »menja. Kako začeti? Vsekakor bi bilo kako centralno vseslovensko pospeševalno društvo prva potreba. H e žolne zadrupe so po mojem mnenju nezmisel, kajti vsaka preveč- kompliko-vsuia stvar :',pnbi jtoirebno auitalnost. Telo o k r a j n e zadruge bi bile dostikrat preobsežne, plavite in o ei naj se osredotočijo v s e k a k o r v p o s a m e z n i h o b e i n s k i li, ž a p n t j s k i li ¦/. a d r u p a ti. Tu eaka v posameznih občinah in župnijah duhovnike ter učitelje veliko, veliko tlela. Ta dva sloja sta naša nada.
Kjer ni posojilnico ali pa malih kapitalistov, ki bi hoteli p-unapati, naj so osnuje zadrupa po
in ob straneh, se je iz tisočerih p rs jodno-glasno glasil jok obupa. Vsaki hip jo katera nova sovražna ladja s treskom in ropotom sla na dno. Zmaga pa se doslej vendar ni naklonila še na nobeno si ran.
Sedaj pa sedaj so nosili na pomosfje ranjene in ubite Rimljane.
„Astreja* je plavala neprestano naprej, prodirajo skozi oblake dima in pušcaje za seboj ladje, katero je v bitki zapalila.
Nakral pa se oglasi strašen pok; galeja se je stresla, odskočila nazaj ter v divjem diru treščila ob drugo ladijo. BAstroja8 je bila vjela.
Vesla so se izmuznila sužnjem iz rok, pa tudi oni sami so popadali s klopij na tla. Na krovu je zavladala grozna zmešnjava; drenjali so se, bežali, suvali drug drugega, vsak je iskal varnega zavetja.
V tem je padlo raz krov pred Don-Ilura jasnolaso truplo barbarja iz severa, kateremu je smrt prestrigla nit življenja. Odkod je dospel semkaj?
»Aslreja" je bila oCividno v sovražnikovih rokah. Napadajoči Rimljani so bili sedaj sami v smrtni nevarnosti. Borili so se na lastnem krovu. Mladi Izraelec slrepeta na vsem životu. Torej Arij se nahaja v nevar-
pravilih Irpovsko-obrlno zadrupo, v Gorici, ki za (Soriško toli čvrsto dolnjo. Naši ljudski masi nedostaja vareljivosti denarja, podjetnosti, zaupanja, voditeljev, vse«a, vsepa. (''icinska, župnijska ali pa okrajna denarna zadrupa naj ^i pripravi ponajprej po malih tedenskih ali pa mesečnih perijodičnils vplačilih po par lotili potrebnih sredstev od strani svojih članov. Ko je sredstev zadosti, povzdipne se dotična denarna zadrupa do pridobitne, izvozim zadrugo, in ovo velikansko blapodati za dotični kraj.
V v s a k t o h e i n i pri p a d a d u-hovn ikoni ter učiteljem, razunuuštvu, vso delo. Kmet sam sebi prepuščen, je mrtva ničla. Ponajprej bi šlo občinske razmero, krajevna komunikacijska sredstva, produkcijo in izvoz občim«, denarno »ospodarstvo, prekupce in pota, ki jih dajo občinskemu izvozu, tehtno proučevati. Ni občino na Slovenskem, koja bi ne izvažala vsaj živine, lesa, sadja i I, d. Pridobitna zadrupa je povsod niopoča, le dobro volje in malo trudu od strani duhovnega in posvet nepn razumttištva jo treba. 1> u h o v n i k i in učitelji, ki ustanovijo v svoji občini (župniji) pridobitno zadrupo, bi si pač pust a v i) i s tem j od ni ni delom spomenik v srcu svojih občanov, spomenik aero peron ni s. hvaležnost p o z n i h r o d o v  bi še stavil a  n j i-
'Tii pač 'veljajo Vodnikove besede: (Slej. stvarnii-a vse ti ponudi. Iz rok ji prejemat ne mmlj! I.enepa čaka Strpan rokav, 1'ui'ea beraška Prazen bokav . Dandanes, ko pieli sveobči debuele zemljedelcem, čuka pač občine, ki s.> ne paiiejo, paVca beraška , prej ali siej. Duhovniki in učitelji, na doto torej, vsaka malenkost, ki se stori v združenje zetnlje-deh-ev, bo velikepa pomena!
D o m a č a o b r t s e n i d o s t i r a z s i r-j en a med n a m i. Osobito po zimi ostaja med kmeti sto in slo rok brez pravepa dela, brez zaslužka, ki bi se dal lahko doseči. Ak» se Klopi H. pr. po zimi v kako Kmečko hišo, ovo cela slika: oče 1 t! uri drva ee,<i in mali, hčere, sinovi, včasih še služinčad nimajo pravepa dola, krmijo živino i t. d., a to hi po navadi dve osebi lahko dopnalo. Time is money ttujm iz mani), čas je denar! Dandanes, ko vse o slabih časih toži, osobito na kmetih, moramo dati k ni e-t o m n o v i h z a s 1 u ž k o v. kojili slaba letina ne doseže. T o j e u p e l j a v a d o ni a č e o hrti med kmete. Naj bi vsaka občina imela svojo domačo obrt. posebno za čas. kedar je manj dela. Vsaka občina naj se tu požari. Občina, ki že plačuje učitelje, naj izda na loto še kakih •Vm r.ir. za dobrepa r o k ode 1 e a-u č i to l j a, ki bi odraslo kmečko mladino, posebno po zimi. v kaki domači obrti za izvoz poučeval. Po soški dolini n. pr. bi se lahko v vsaki občini razširila kaka domača obrt za izvoz: mizarska, čevljarska, krojaška, vrvarska i t. d. Ako so posan ne občino preslabe, naj se jih pa več skupaj združi v izvozno zadrupo. Kmečko obrtno delo bi prišlo tako dober kup, da bi vselej in povsod lahko pobilo vsako konkurenco, kamor k o 1 i bi s e h o t o I o iz v a ž a t i. Za dobro iu ceno delo je kupcev več kot zadosti po vsem svetu. Osobito bi to šlo, ako si izvozne zadrupo h r e z p v e k u p o o v same otvarjajo jirodajal-niee v domovini in tujezoinstvu. Isto, kar sem plode soške doline omenil, velja seveda za vse Slovensko. Pri obrtih jo seveda paziti na to, da se poprimejo lo tako, v kojih stroj še ni dosti nadomestil delavne roke, ki imajo tedaj še višjo eeito. Sanee raznim obrtim v mednarodni trgovini se seveda vedno spreminjajo, čim bolj na-domestujo stroj delaven obrtnika, tembolj so razširja domača obrt  med dutrovci (Indijanci,
nosti, nemara v tem hipu brani lastno življenje!? A če pogine? Čuva naj ga Bog Abrahamov! Nadeje, sanje, ki so se sprobudile pred nedavnem v mladenčevih prsih, ne bi imele se nikdar uresničiti ? Mali, sestra, dom, Sveta dežela, lega vsega naj ne zagleda nikdar več? Nad njegovo glavo je vrela bitka, naokrog vladala največja zmešnjava.
Samo horlalor je sedel nepremično ter bil s svojim batom laki, katerega pa že nihče več ni poslušal; ta človek je bil nekako poosobljenje rimske discipline, ono disciplino, ki jih je napravila vladarje sveta. Ta vzgled je dobro vplival na Ben-FTura.
Premagal se je toliko, da je mogel zbrati svojo misli.
Čast in dolžnost sta prikovali Rimljana na svojem meslu; te dolžnosti on ni poznal. Z veslom ga ni vezalo ničesar, razun sramoto. Njegova dolžnost je bila: živeli za svoje ljube!
Videl je v duhu, kako so slezali njemu naproti roke, proseč ga pomoči. Oh! zbeži od tod ter jih poišči!
Da, zbeži!...
Toda kaj? Rimska obsodba visi nad njegovo glavo in dokler ta ni odstranjena, bi bil vsak bog zaman.
kitajoi! itd. Tu se sicer ni ničesar linll, kajti celo v Perziji, deželi brez knnuuiiknoij, si prisluži kniot-obrliiik so do oti krnji«. na dan. V l-.vropi jo še. dosti boljše, tembolj, ker hi zu-mogle naše zadruge uporabljati manjšo, stroje. In da bi si v kmečki družini, ki je mnogoštevilna, vsak član le *) kraje, nu dim prislužil, veseli bi jih bili!
_ Priznati se mora, da se pri iuih dosti misli na kmeta, celo preveč! ¦ HlovetifieveP, Nnrodovoi>, krščanski socijalisli ter Hocijalni doinokratje kar medsebojno tekmujejo. Huš zaradi topa. kor_ imamo preveč struj, preveč, sredstev, preveč, rav.prtij, se. ničesar no opravi. Vsaka stranka seveda skuša vse v svoj prid porabiti. Potem takem bomo kmalu videli gospodarske zadruge kol -Stliiiiiivicli-- za to ali ono politično stranko nastopati, in poginilo bodo zaradi topa. To je naše zlo, Kmečke in obrtne zadrugo naj bodo slovenske trdnjavo, u n politiko naj se principijelno m; pečajo.
To hi bile moje n e m o i- o d u j n e m I «1 i. Vsakdo pa naj svoj domači kraj proučuje, naj druži, naj ustvarja v korist, bližnjemu, lloj slovenstva in jiigoslovaiistva sploh za gospo-*}» V s k o s a m o s t o j u o h t je zu nas hoj nu življenje in smrl. Vsaka misel, vsako iiastojiuije jo tu dobro, ila le obrodi sadu. Naj se gospodarska vprašanja med nami uglobijo in v ljudsko maso razširijo j
Aleksniidrija v Kgipni, dne t. muren iStiH, Dr. Karal IVeulk. Slo v o u s k a t o v a r n a z n ž i t n o in s 1 a d n o k a v o . Kakor čnjeino, snuje se po navodilu v člankih dr. Počnika na Kranjskem slovenska tovarna za žitno in Hladno kavo. Pur dotičnih vrstic v Pečnikovih člankih je ziuhv stovalo združiti nekaj slovenskih malili kapitalistov ! To pač jnsuo kaže, «la nasiin malim kapitalistom ne nedostaja ni podjetnosti ni kapitala, lo dobrega poduka jiut jo treba. Vsak slovenski časnik hi moral vsaj časoma prinašati razprave o iiiduslrijalnih podjetjih, ki hi bila prikladna za Slovensko. In imeli jih bomo sčasoma!
DOPISI.
Iz Vcrtojbc. — BI. g. urednik! Blagovolile sprejeli moj dopis v Svoj cenjeni lisi »Sočo". Saj ni moj namen učili čilalelje, kako se krompir sadi, ampak povedati hočem, v kakšnem položaju sta obe Vrtojbi po sv. misijonu.
Kakor je že znano čilateljem »Soče", smo imeli meseca tebruvarja sv. misijon. G. o. misijonarji so delovali z vso govorniško močjo za združenje obeh Vrtojb. In re.s se je govorilo med sv. rnisijonom, da postane iz dveh le ena Vrtojba, kajti ljudje so si segali v roke,' da je bilo veselje.* (A. srce?!) G. o. misijonarji in g. vikarij so se jako veselili lega, da bo enkrat mir V naši du-hovniji. Ali g. župan je bil pa druzega mnenja. To je pokazal pri večerji na sklep sv. misij ona. Zbranih je bilo več č. g. duhovnov, obč. starešine z županom na čelu. Pri tej priložnosti je  povabil g. šempelerski  dekan
Na vsem širokem svetu, na suhem, niti na morju, ni bilo zanj prostora, kjer bi ga ne dosegla kaznujoča roka povsod vladajočega gospodarja. Kolikokrat je že prosil Boga za podobno priliko!
Dolgo ni hotelu priti, loda naposled se mu je zasmehljala v Iribunovi obljubi. Toda kaj bo, ako la dobrotnik pogine v boju. Mrtvi se ne vračajo, da bi izvršili v življenju storjene obljube.
Ne, oii ne sme umreti! V vsakem slučaju je bolje umreti ž njim, nego ostali dalje — jetnik na galeji.
Ben-Hur se še enkrat ozre naokrog. Na krovu je še neprestano vrela bitka; sovražno ladje so nAslrejo* še nepretano držale v kleščah.
Vestarji so si prizadevali raztrgali okove, toda — zaman; zvijali so se v svojih kletkah, napolnuje ozračje z obupnim tulenjem, podobnim tulenju divjih zverin.
Nadzorniki so zapustili svoje prostore, zginila je disciplina ter priklatila se groza. Samo jedini hortator je vstraja! na svojem mestu.
Ben-Hur ga je še enkrat pogledal ter zdirjal iskal tribuna. Le nekoliko korakov ia bil ..je  pri  sfopnjieah. Z jednim  skokom je
•starešine iz dol. Vrt. k izjavi, ali so pripravljeni združit se z g. Vrt., na kar je g. Fr. pl. Lokalelli v imenu vseh Dolenjcev sprejet predlog za združenje. Na to se je obrnil g. dekan do g. župana ter ga povabil, naj poda g. Lokateliija roko v znamenje sprave. A v presenečenje vseh navzočih je odgovoril oče župan, da »njegovi ljudje" se ne združijo z Dolenjci, vstal je ter odšel, za njim vsi starešine. Torej večina prebivalcev (d. V.) se je hotela podati manjšini (g. V.), a .županovi ljudje* (se ve da tudi on ž njimi) niso hoteli sprejeti sprave. Od kod izvira torej sovraštvo? Kdo je torej prav za prav puntar? Spoznali so torej vsi oni, ki so bili pry fsakT prHožnosTi'"župnOTi"^jf<woTnikt,-kdo je kriv večnih prepirov. Podpirali so g. župana, ko je dejal brezpotrebne stroške občinam, a sedaj so pa želi sad zahvale od strani g. župana.
Pri nas so tudi mislili osnovati prepo-trebno .zavarovalnico za govejo živino", in sicer obe občini eno zadrugo, katera naj bi pa imela ime »sjav, za gov. živino pri Sv. Jožefu«, (to jo v g. V.) (Zakaj pa niso opustili osnovatelji sv. Jožefu, kakor so opustili sv. Janeza?). Zakaj bi se ne imenovala zadruga „zav. gov. živ. v Vrtojbi?' Radi sv. Jožefa so pa Dolenjci odstopili, ter si napravijo svojo zavarovalnico sami, ker v dol. Vrtojbi je sadosli živine za tako društvo. Gorenjcem pa je svetoval preč. g. vikarij, naj se združijo s šem-petersko, kjer imajo premalo živine za samostojno zavarovalnico.
Meseca oktobra 1. 185)7. smo imeli volitev obč. starešinstva. Obširnejšega dopisa o volitvah ni priobčil nihče, ker vsakdo se je moral sramovati pred surovostimi, ki so jih uganjali .županovi ljudje* proti njih nasprotni stranki. Da se v Vrtojbi, eni najbližjih občin mesta, kjer bi morali ljudje biti bolj izobraženi kakor drugod, godijo take stvari, kakor so se godile ob volitvah vpričo župana, v njegovej hiši, to je sramotno.
Sedaj pričakujemo drugih volitev, ker so bile prve radi županove .furbarije" ovr-žene. V seji se je namreč sklenilo, naj se voli 30 star. in 15 namest., a volili so le 24 star. in 12 nam. Steni \zrokom je župan naiodil utok proti samemu sebi in — dobil je. No, se ve da uredi oče župan tudi sedaj takovda se bo vršila volitev po noči, saj le. po tej poti pride do zmage. Bomo videli! Še nekaj. Pretekli mesec so bili razgrnjeni obč. računi, v katerih se je videlo mnogo „raznih stroškov', a za .Šolski dom" v Gorici? Kar se ima za to dati, se lahko porab; pri drugih priložnostih. Ni res? g. župan. Ubogi slov. narod, ako bi imel le take -pod-piralelje, kakoršno je vrtojbsko županstvo. Mnogo bi se še dalo pisati, a ker ni moj namen hujskati, naj zadostuje za danes.
Domačin.
; Mimik na laški meji. (Odgovor na «Corrierov» dopis.) — V št. 36. „Corriera* od 24. marca, katero sem dobil po prijateljski roki, — ker v mirniškp kuracijo, kolikor vem, ne zahaja noben iztis — se nahaja dopis pod naslovom: «1 soliti preti» t. j. običajni duhovniki, tam čenča »Cotiiere*, da sem dne 20. marca, t. j. dne slovesne ustanove «Legine» skupine v Dolenjah, podpisani v svoji podružni  cerkvi  v  Skrljevem
(tik nad Dolenjami) stopil na prižnicc, opi- j soval po svoje «Lego», priporočal svojim vernikom, naj se varujejo bližati se hiši v Ložah, kjer se. je ustanovila KLeginafc skupina, ker Dolenje da ni "ruzega, kakor slovensko posestvo. — čem . pa sem se najbolj čudil, je lo, da je «Corriere» o meni prvikrat vsaj spodobno pisal, in ne zaniče-valno, kakor n. pr. o č. g. Budinu..: Vselej sem dopise liberalnih listov ignoriral, želim pa vendar-le, da se Slovenci medsebojno podučujemo o nasprotnikovem vedenju Zato izjavljam blagim čitateljem: 1. da nisem stopil na prižnico, ker je ni. 2. da tega, kar je on pisal, nisem govoril, in 3. da kar sem pares-govoril, pa^ oa ni napisal, bodisi da mu ni dišalo, ali da ni izvedel. To je moj popravek na šarlatansko «fabricirani» dopis iz BLeginih* krogov dolenjskih, iz katerega vidimo, s kakim duhovitim orožjem branijo ssveto8 laško reč protinapadom .manjvrednega" napadalca (?). Dolenjska »Lega* je vzbudila veliko nevoljo med briškimi Slovenci ; cel6 v Brafanu je več poštenih La-hov, ki so nevoljni, da dražijo Slovence, ker od njih mnogo Lahov živi. Tudi Kor-min se dobro zaveda, da živi od slovenskih Brd, in da bi bil bre/. Slovencev mrtev; zalo je pametnejši od Gorice, in po veliki večini občinskih svetovalcev tudi avstrijsko misli. Ke r je pa g. Bombig v «Leginem» imenu slovesno sprejel dolenjsko skupino v hiši Macorig-evi v Dolenjah, kjer še vsi stari možje in žene slovenski govore, kjer je Se mnogo družin tisto slovenskih, sem prišel do prepričanja, da ta ustanovitev toliko škoduje slovenskim prebivalcem v Idrijski dolini po naših duhovnijah in občinah, kolikor škoduje laška zmaga v velikem posestvu lanskega leta Slovencem goriškega mesta. — Ali «Corriere» to razume, alt ne, je njegova reč; mene čisto nič ne briga; zalo mu tudi nisem poslal »popravka ».zadosti, da Slovenci to vedo.
Štefan V a 1 e n t i n č i č. kurat.
S Srpenice. — Z izredno duhovitostjo je zasledil bistrovidi g. Srpeničan pri inkri-minovanih g. podžupanih drug nedostiitek, s katerim jim skuša odreči sposobnost za podžupanstvo. Prvikrat mu ni bilo prav, ker niso rojeni na Srpenici, a sedaj ne ker so baje analfabeti. To poslednje je seveda kar iz Irte izvilo. Dasi morda ne umejo skladali črk v tako neosoljene dopise, kakor g. Srpeničan. vendar znata vsaj dva izmed njih za poirebo brali in pisati. Vprašam pa gosp. Srpeničana: Kaj li usposoblja moža v pri-prošti pogorski vasi za starešinstvo? Neli pred vsem zdrav razum, mnogoobsežna skušnja in iz te izvirajoča razsodnost? Pač se lahko prištevajo razven onih treh še drugi .cvetu" naših mož, a kaj hočete: mnogo;poklicanih, a malo izvoljenih. Obžalujem, da ni i g. S. med poslednjimi, ker polem bi se bilo nadejati Srpenici nezaslišanega razvoja. Toliko se mi je zdelo potrebno za odgovor. Kdor se hoče blamirati, prosto mu.
Kovlov Mlečnozobnež.
(Dostavek uredništva. — Priob-čujemo še ta dopis z »zrecno opazko, da ne priobčimo o tej reči nobenega več. Čemu prepir, ko je drugega dela dosti I)
preskočil nekoliko stopnjic ter drvil v kajuto; videl je rudeče nebo od požarja in roparske ladje naokrog. Napadnikov je bilo kakor listja in trave, Rimljanojrle drobna peščica. Nakrat je začutil, da se mu deske šibijo pod nogami in predno je imel čas razmotriti, kaj se ž njim godi, se je prednji del ladje raz-počil na dvoje, in morje je jelo peneče in šumeče drviti v odprto razpoklino.
Ben-Hura je obkrožla tema in voda. Mladenič se je boril z razburjenim živ-Ijem z* velikansko močjo obupa, kmalu pa ga je tema, šum in pljuskot valov pripravil popolnoma ob zavest. Prod valov ga je vrgel kakor klado v kabino in bil bi utonil v njej, koa^?s/ga ne bil pahnil iž nje z razbitki broda drugi val.
Bolj po nagonu, nego zavedajoč se tega, kar dela, se je poprijel, nekega predmeta — bila je .deska. Prijevši jo z rokami, jo je držal na vso moč. Skozi odprte ustnice je srkal vti-se svež: zrak; otresši se vode, ki mu je tekia po laseh, se je ogledal naokrog.
Smrt, ki ga ni dosegla v morski glo-boLini,-je prežala nanj na površju in to pod različnimi strašili.
Dim  se je   dvigal   kakor   megla  nad
m razne novice.
Prošnja naročnikom. — Na prošnjo in vspodbudo hrvaških in slovenskih prvakov sosednje dežele otvorim   v kratkem  v glav-
nem mestu večje narodno podjetje, za katero mi bo treba precejšnje število tisočakov, več nego jih imam na razpolago. Pri pregledovanju svojih knjig sem pa našel, da naročniki «Soče», «Primorca», »Slov. knjižnice*. odjemalci v tiskarni itd. bi mi bili morali uposlati do danes najmanj še 5000 gld., da bi bilo knjige le približno v redu. Vsakdo se zanaša, češ, ako tudi še ne pošljem svoje malenkosti, se to pač ne bo poznalo, a kakor se vidi, nastajajo tako prav velike svute. Z ozirom na prej označeni nar.ien pa prosim vse one, ki so kaj na dolgu za katerokoli mojih podjetij, prav uijudno, da vsekakor poravnajo svoj dolg do Velike noči. Po Veliki noči pa razpošljem pobotnice potem c. kr. poštnih uradov, katerim jih bo treba izplačati. Po 10. do konca t. m. naj torej vsakdo počaka, da mu pismonoša predloži pobotnico, kar je pač najugodneji način plačevanja. Za «Sočo» bo uštela naročnina do 30. junija t. 1., za «Primorca* in «Slov. knjižnico:* do konca leta, za tiskarno pa se predložijo v izplačilo vsi računi do konca preteklega decembra.        A. G a b r š č e k.
Osebne vesti. — Gosp. .-»-.lacij Bajt, nadučilelj v Batujah pri Črničan, je bil imenovan učitelje:« v c. kr. kaznilnici v Gradišču ob Soči. .Osservatore" je objavil to že v nedeljo.
(Mi ne dobivamo uradnega „0 s s e r-v^tora", ker si ga nočemo kupovati za drag denar. Zategadel se nam česlo dogodi, da ne objavimo vsakega imenovanja, preme-ščenja itd. Naša krivda to ni!)
Tako naznanjamo post festum. da je bil imenovan naš rojak g. Miha Bizjak carinskim oficijalorn v Trslu. — Častitamo obema imenovanima gospodoma!
Goričan g. Edvard II u b e r je bil pro-movan na graškem vseučilišču doktorjem zdravilstva.
Pravnik g. Franjo S i m č i c" je imenovan pravnim vežbenikom pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
Lalionski listi o novem knezu in nadškofu. — „Istria" in za njo „Corriere" se nekako laskajo Nj. Vzv. knezu in nadškofu dr. Missiji, češ, da bo znil v svoji priznani gorečnosti za sveto stvar .karniflati" slovensko duhovščino, zlasti tiste semeniške profesorje (aha! tu sem pes taco moli!), ki hujskajo slovensko ljudstvo itd.?
Nočemo biti nepoklicani zagovorniki novega vkdike: aa to pa že smemo trditi, da taki h sr^mh želj ne izpolni irredcntovskim in lohonskim kričačem in hujskačem, če tudi ...ne pričakovati že naprej, da ga bodo napadali in mrcvarili, kakor delajo zdaj s preblagim dr. Sterkom v Trstu !
V dobrodelne namene je zapustil pokojni katehet Pe r t o u t 10.000 gld. za ustanovitev duhovskega gimnazija v Gorici, 100 gld. slovenskemu Alojzijevišeu in poleg tega je določil svoto za večne maše na Kalu pri Kanalu, za svojega očeta, ki je bil tam rojen.
Kak6  urad nje soriško  glavarstvo.
—   Na županstvo v Čmičah je došel od glavarstva odlok št. 2094. z dne 9. febr. 180S.; odlok je nemški, obsega dve strani, a podpisan je višji komisar — P r i n z i g. Županstvo pa je na koncu dobilo nalog, naj obvesti prizadeto stranko.
Tako se bije slovenskemu narodu v obraz tudi po odhodu Rinaldinjevem. Ali ne bo še konec takemu žaljenju našega naroda iz c. kr. uradov?!
Postne prepovedi za vernike slovenske narodnosti so že ves ta teden in bodo še do nedelje ob 6 Tu zvečer v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Prepoveduje veleč. g. dr. Josip Pavlica. Poslušalcev je vedno polna cerkev, dokaz, kako potrebne so bile.
Komedija r mestnem  starašinslvu.
—  Koliko sovraštvo navdaja naše preskrbne mestne očete do slovenskega naroda, od katerega žlve\ so nam dokazali v zadnji seji. Navzoči so bili starašine: Battistig An-
morjem; v tej megli se je tu pa tam žarel krvav požar.
Bitka je še vrela, vendar pa ni mogel videti, kdo je zmagovalec.
V  daljavi se je culo silovito  udarjanje ladij  druge  ob  drugo. Nevarnost za JBen- | Hura je bila bliže.                           '   "•];
V  hipu, ko je .Astreja* šla na dno,r se je na njenem krovu razun njenih ljudij, nahajala še posadka dveh galej, ki sta jo ob enem napadli — vse to je pogoltnilo morje.
Na površje sta vsplavala časih dva nasprotnika, katera bi imelo valovje čez malo časa oba požreti. Toda jeden kakor drugi je želel zadati smrt sovražniku z lastno roko. In borila sta se, zvijala se in motala v morskih valovih, zbadajoč drug drugega z golimi meči, dokler morje ni pogoltnilo obeh.
Ben-Hur se je požuril priti njima izpred oči, kajti borilca sta bila njegova sovražnika, ki bi ga bila brezidvomno umorila, da se polastita deske.
Za seboj je zaslišal pljuskot vesel; priplavala je galeja.
Visoki njen rilec se je čimdalje bolj bližal; vsak trenutek je bil drag. Ben-Hur je z vso močjo porival naprej široko, težko desko, V tem je izpod vode, vprav pod nje-
govo roko, splavala na površje pozlačena čelada, na to se je prikazalo dvoje velikih, krepkih rok, ki so znale držati to, kar so pograbile. Mladeneč se je prestrašen oddaljil. Čelada se je potapljala, a znovič rinila na površje; roke so grabil** umikajoče se valove; sredi le borbe je požar nakrat razsvetlil lice utopljenca.
Usta so mu bila široko odprta, oči so topo zrle pred se, obličje je pokrivala že mrliška bledica, a vendar se na to grozno prikazen izvije Ben-IIuru iz prs krik radosti, in ko se je dava potopita znovič, pograbi utapljajočega ?f za verižico pri čeladi ter ga potegne na desko.
Utapljajoči se človek je bil tribun Kvint Arij.
Razburjeno morje je zavrelo in zakipelo. Gale.|a h splavala dalje med glavami prikazajočimi se iz vode, sredi obupno vi-jočih se rok, sredi utopljencev zvijajočih se v smrtnem boju, sredi potokov ognja in obupnega stoka.
In znovič strašen pok, a za njim osupljiv krič.
Ben-Hur pogleda tjekaj, od kod«*r je to prihajalo in divja radost napolni njegovo srce,  „Astreja* je bila maščevana. Bitka je
tonio, Bombig Giorgio, Bozzini Alfredo, Giani Francesco; Dorfles Erminio, dr. Fratnich Ernesto, Kurner Ruggiero, dr. Luzzatto Gra-ziadio, dr. Marani Francesco, Marzini Francesco, Orzah Antonio, Salvaterra Fioravante, de Savorgnani Edtfardo, Seppenhofer Garlo, Valentinuzzi Garlo.
Dvanajst starašin je podpisalo na župana izjavo takega obsega: Starašinstvo izraža svoj gnjev radi znane okrožnice dr. Gregorčiča na okoličanske županije,katera obsega dolgo vrsto žaljenj in strupenih 1 a ž i j (!!) proti — čujte l — goriškemu mestu; — obžaluje, da to okrožnico je c. kr. polit, oblast uvaževala ter dopustila po Gorici petje in vriskanje, ki d r a ž i in izziva meščanstvo (— t. j. irredentovsko goriško sodrgo! Uredn.); pozi vije eksekutivo, naj stori vse potrebne korake, da Slovenci ne bodo ob nikaki priliki, tudi ne ob novačenju, pevaje korakali po mestu v večjih družbah (t. t. Slovenci naj mirno in krotko prineso polne mošnice v Gorico, kjer jih izpraznijo pri lahončkib, potem pa naj se isto tako tiho pozgube. Uredn.); biv.ojavi naj se Blažu na Dunaj, da poda v tem zmislu interpelacijo; prepis zapisnika te seje naj se tiskan razdeli po mestu,
Ko je prejasni naš «podoštat» prečital vse te modrosti, jo spregovoril sam še bolj modro besedo. Tega blagega potomci mešane karnjelsko-slovenske krvi je prešinil stud in gnjev, ko je čital Gregorčičevo okrožnico, in to toliko bolj, ko je pomislil, da nje pisatelj nosi častitljivo duhovsko obleko (— o ti pobožna karnjelska duša! —) ... In Gregorčičeva hinavska beseda je dosegla ža-željen vspeh. Slovenci so prepevali in vikali po mestu, ali ne, kakor bi se komu zdelo, da so dajali odduška mladeniškemu ognju, marveč z očitnim n a ni c n o m, da i z z i v a j o. Zategadel se mu vidijo opravičeni predlogi dvanajsterice iu otvarja o njih razpravo
Oglasil se je odvetnik dr. Graziadio Luzzatto, ki jo začel govoriti kaj navdušeno, kakor bi ogreval porotnike, samo da v tem slučaju ue za o p r o š č e n j e, pač pa za p o 11 a č o n j e — dr. Gregorčiča, Ubogi gospod se je res potrudil, porabiti svoje nezakopane govorniške talente. Primerjal je okolico /, mesto ni, a modro zamolčaval, da okolica je čisto naša, moslo pa — m e š a n o, a v navadnem življenju več slovensko nogo laško. Na takih napačnih premisah je zgradil svojo «govoranco». Prečital je Gregorčičevo okrožnico ter potem napadal Gregorčiča in vladne organe z uprav židovsko prekanjenostjo. V podrobnosti se ne bomo spuščali, ker bi gospodu Luzzzatlu skazali preveč časli.
Ali oglasil se je tudi v 1 a d i n z a s t o p-n i k, ki je spregovoril naslednjo prav umestno besede:
.Opažam pred vsem, da se nisem lotil govorili za lo, da opravičim v tem častivrednem zboru postopanje oblastva javne varnosti, in sem tudi popolnoma prepričan, da se kaj takega niti ne zahteva; toda z ozirom na razložbo č. g. doktorja Luzzalta, smatram se dolžnega izjavili, da se ni brez veljavnih razlogov spoznalo, da ni strogo izvrševati naredbe, po kateri se je bilo nabirancern prepovedalo petje.
Glede na topografsko lego mesta in na vzajemne koristi, koje vežejo njeno prebivalstvo z okoličani, nameraval sem zapre-čiti vse, kar bi bilo utegnilo še bolj poostriti že obstoječo napetost.
Politično oblaslvo je bilo tudi letos že objavilo navadno prepoved, tla ni smeti peti, niti razsajati, niti nastopati z zastavami ali znamenji. In zares je imela ta prepoved zaželjeni uspeh, kajti letos ni Irlo obžalovati nobenih takih izgredov, katere bi bil morali policijski organi zatirati, in vse drugačno, kakor so navadno delali v poprejšnjih' letih, — niso letos nastopali z narodnimi zastavami ali z drugimi znamenji.
razgrajala dalje. Upor se je spremenil v beg. Toda, kdo je bil zmagovalec?
Tega ni mogel razločiti.
Na čistem, jasnem nebu se je polagoma jelo dvigati solnce, ozračje je bilo tiho. V daljavi je bilo videli 'suho zemljo, toda predaleč, da bi mogel sanjariti, da dospe do nje na slabotni deski.
Tu in tam so plavali na vodnem površju razbili kosovi ladij. Dalje za njimi je molet kvišku velikanski kalup razbitega broda, še dalje so se premikale nekake premične točke, bežeče in podeče jih galeje, ali nemara jata povodnih ptic.
Tako je prešla jedna ura.
Arij je vsaki hip mogel izdihniti dušo, a pomoči ni bilo.
Časih se je Ben-IIuru zdelo, da že ne živi več, kajti ležal je tiho ter ni niti dihal. Odvzel mu je čelado, slekel z velikim trudom oklep — toda srce je še bilo, dasiravno slabo.
To jo napolnilo mladega zida z nadejo. čakal je dalje in molil, klicaje Boga svojih očetov na pomoč...
(Dalje pride).
Res je sicer, tla so nabirancio nabornih dneh tudi mestne ulice prehojevali prepevaje; in če je oblastvo javne varnosti spoznalo za primerno in priporočljivo, da ni 7, vso ostrostjo postopalo proti nabiran-cem. kateri so se prepevaje podajali na na-birališee, ali pa po naboru se vračali v svoje občine, imamo v tem dokaz, da je znalo ono, v pravičen poštev jemaje krajevne razmere, previdno ogibati se vseh nepotrebnih razdražb in odporov, po katerih bi se bile le že bolj poostrilo*2 sedaj •napete razmere med mestom in okolico, kar" bi gotovo ne bilo v korist ni enemu ni drugemu",
Nikdo več se ni oglasil. Radi bi bili slišali še kako modro iz ust trgovcev Orzana, Valenlinuzzija, itd., da bi slišali, kako zoperna jim je slovenska beseda, kedar »nič ne nese" v njihove /.epe,- ali molčali so. 'NfCto-^je starašinstvo soglasno potrdilo postavljene predloge,
Blažu so takoj brzojavno naročili, naj interpeluje, da se bodo grofu Thunu kar hlače tresle. Po mestu pa so razdelili tiskano poročilo o tej velezanimivi seji. Toda čujemo, da vsi pametni Italijani odobrujejo —-besede v 1 a d i n e g a zastopnika. Kaj govore norci, za to se pa pametni ljudje ne brigajo. Blaž je tudi ze interpeloval; dobil je že naprej spisano interpelacijo iz Gorice, Pač komedijanti I O. tem več prihodnjič.
O hinavci! — »Sentinella* je zopet ostudno poročala o dogodkih mod novačenjem ter napadala vladnega zastopnika radi prej podanega odgovora v mestnem starašinslvu. Dalje pravi: Ako bi bili pa naši (t. j, I a s k i) novinci o svojem meslu klicali: »Evviva Gorizia italiana, vivano gl' italianb ter peli kako patrijolično pesem (morda garibaldijev marš?!), v tedaj bi redarstvo ostro nastopilo
in ječe bi se napolnile z našimi.....
Tak6 morejo pisariti le ljudje, katerih ni nič več sram, če še tak6 očitno in ostudno lažejo. Laški novinci so se grše obnašali nego oni iz najzad njega kota v okolici, in tulili in kričali so razne žaljivke proti Slovencem, še po noči ni bilo miru, a rcdarslvo jim je prizanašalo .....Oblaslvo zdaj vidi, da lalionski
kliki v Gorici ni mogočo ustreči.
Zamorci, ki so prišli »iz daljnih dežela" pobirat za »Šolski dom» v Gorici, vršč prav pridno svoj posel. Duši je vreme neugodno in mrzlo, vendar se ne bojo mraza ler prav vstrajno požirajo ob zgodnjih in poznih urah po Goriškem darove zu «Šolski dom». Nadejamo se, da svojo pridnost še povečajo, ko nastopijo gorki dnevi. Čujemo, da jih pride spet nekaj iz vroče Afrike pomagat, ker imajo sedanji že dela čez glavo. Vseh bo že 30, pač lepo število. Kdor jih hoče pod streho, naj se oglasi,
Članki g, dr. Pcčiiiku, katere prinaša naš Ust, rode sad. Kakor je omenjeno na koncu pripombe, se snuje »Slovenska t o-vanin za žitno in sladno kavo» na Kranjskem. — Te članku izdamo, kakor smo že sporočili, v posebni knjižici. Kdor Želi istim kaj pridejali, naj se oglasi pravočasno, da natisnemo članke in druje pripombe ali razpravice skupno.
Županstvo v Mirnem se je sestavilo fako-le: Šinigoj Miha, župan. Podžupani: .l.ikil Andrej, Drufovka Anton, Scalettari Ivan in Ferlotič Anton.
Listnica uredništva. — Gosp. dopisnikoma: »Iz Verlojbe* in „S Pečin" — prihodnjič.
Radodarni doneski.
Za jfSlogine* zavode:
Prejelo upravništvo: Andrej Jakil iz Kupe 5 gld., ker ne more sprejeti poverjeniki vo društva <Sloge». — Narodna taksa iz Ajdovščine 1 gld.
Za »Šolski doni":
Andrej Jakil, tovarnar usnja v Rupi, na račun ustanovnine zopet 30 gld. — Ivan Ileja, gostilničar pri »Golobu", 5 gld. — Franc Budau iz Št. Andreža 1 gld. — Na banketu po volitvi župana v Mirnem zložili ulil. 11-35 (isto toliko za .Alnizijevišče*). — Zamorci so požrli: Pri Reji gld, 3'40. — Pri »Cmem orlu« gld. 2*26. — Pri Gorjancu (v Attemsovi gostilni) gld. 5-25. — Pri Lisjaku gld. 3*80. — Pri Fonu na Solkanski ff-sii gld. 4'30. — Pri Gleščiču v Nunski ulici gld. 1*97. - Pri »Zvezdi* gld. 2-40. — V .-Goriški   trskami"    gld.   HJ2,    —    Skupaj
Društvene vesti.
»Slovensko bralno in podporno drustv« v Gorici" bo imelo prihodnjo nedeljo 3. t. m. ob 2. popoldne v pritličju »Goriške Čitalnice" letni občni zbor, r|a kateri danes zopet opozarjamo društve-mke. — p0|eg navadnih točk bo tudi p r e-»ii e tu b a pravil, namreč delokrog društva se namerava razširiti »za deželo goriško" in ne le za Gorico in okolico.
O denarnem prometu in stanju koncem eta 1897. moremo pa že danes poročati te-''¦• podobnosti.
U p r a v n t zalog (bralnica itd.) je »»ol: dohod. gld. 3G3-0S, izdat. gl. 163-50; '»od tem letom je bilo naloženih gld. 70-32, )' denarnici je pa ostalo gld. 129-17. Ves imetek tega zaloga je znašel gld. 1923.GG.
Domači bolniški zalog je imel: do h o d k o v gld. 1035'OG, izdatkov pa »Id. 1034*09, ostanka torej le 37 kr. Imetek jo znašal gkl. 23S1-37.
Zunanji bo 1 n i š k i zalog (t, j. podružnici v..Solkanu in Opatjemselu) je imel: dobo dJ< o v gld. 1009.60, izdatkov gld. 620*24, naložili gld. 150, v denarnici ostalo gld. 294-32. Imetek znaša gld. 49473, in sicer pripada Sclkancem gld. 447-14, Opa-tjeselcem pa gld. 47*59.
Toliko v glavnih številih, Podrobnosti izve lahko vsakdo iz posebe tiskanih računov. Prav lepo je slišati in citati o uspešnem delovanju podružnic v Solkanu in Opatjem-•sehj. To delovanje je vspodudilo odbor, da hoče razširiti svoj deltlkrog/TinJtHo je hvaležna točka socijalnega programa, kafero vršimo ^na Goriškem v korist delavskih slojev našega 'naroda.
Pričakujemo v nedeljo prav obile udeležbe, da bo zbor sklepčen že prvič in da j-ne bo treba zborovati šele driigic" ob vsakem številu udeležnikov, kakor se godi navadno pri laškem podpornem društvu. Naši delavci so dokazali doslej še vedno, da se bolj zanimajo za svoje društvo nego laški za svoje, zato smo uverjeni, da bo tudi letošnja udeležba prav obila. ^
Društvo »Šolski doni''. (XIV*. izkaz od 18. do 30. marcn,) Kot uslanovniki so se oglasili: Občinsko zastopstvo v Prvačini z doneskom 100 gld.; ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico z doneskom 100 gld. Kot letnika oziroma dobrotnika sta se oglasila: gospod Trošt Iva.i, c. kr. čolni oskrbnik v Gorici, z doneskom 10 gld., in Kodrič Ivan, vikar na Trnovem z jedno delnico »Gor. ljud. posojilnice". Vplačali so:                        "         gld.
Krokarji pri llebku........    4-53
Vales Marko, kurat v Branici, na račun
ustanovnine še.........50-—
Poljšak Alfonz, vikarij pri Sv. Tomažu, na račun ustanovnine G. obrok .  .
„C." v Gorici......  .   • ,  .
Kofol Matija, šolski sluga na c. kr. vadnici
Konjedic Olga   v  Plaveh  nabrala  pri
poučevanju trojke v proslavo   gosp.
barona............
Po upravnišl vu »Soče" št. 22,: Nekdo iz Ajdovščino 5 gld.; Peter Savle iz (>povana 5 gld.; Ivan Miklavčič iz Kobarida izročil 12-80 gld. nabranih v gostilni pri Podseljauu med veselimi pivci in pevci:   Saunig &  De-
fcleva G gld...........
«Soča> št. 23: Zamorci požrli: Pr Fonu na Solkanski cesti 7*07 7a gld.; pri Lisjaku (Hajhu) 5*30 gld.; pri «7.lati zvezdi* na Starem trgu 3 gld,; pri Giušieu (Kikiriki) 2-72'/2 gld.; pri Heju (pri »golobu") 2*70 gld.; Škrt Jož;, pek. mojster, daroval 1 gld.; Štrukelj .1. iz Trbč 2 gld. . . «Soča» št. 24: Fon Anton, hišni posestnik, klobučar in gostilničar v' Gorici na račun ustanovnine 20 gld.; pri krstu novorojenčka g. velepos. K. Faganellija v Mirnu zložili gostje
11*50 gld...........".   31-50
Bonne Anton iz Ajdovščine   ....     2-— Duhovnik iz naših gora na račun ustanovnine 2. obrok ........20*-—
„MIinarjcv Jože" na račun ustanovil, še 20- — Abram Filip,  kaplan v Grničah ...     2' —
V. B. v Gorici..........     5--—
Občinsko zastopstvo v Prvačini na račun ustanovnine........"50- —
Kovačič Lucijan od  Sv.   Lucije  poslal   8'— Ženska podružnica sv.  Cirila   in  Metoda za Ajdovščino in okolico plačala ustanovuiuo........100*
Žnidarčič Andrej, vikar v G rudnem .     G-—
z različnimi drugimi darovi. Povrni Bog vsem p. n. g. darovalcem  in darovalkam njihovo usmiljeno delo.
Slavno  vodstvo   družbe  sv.  Cirila  in Metoda  v Ljubljani  nas je povabilo k'XII. redni veliki skupčini v Škofjo Loko dne 5. avgusta  1897. Zastopala je goriško  žensko podružnico sv.  Cirila  in Metoda   pri   XII. redni  veliki  skupščini  v  Škofji Loki  gospa Erhovnic.
Naša podružnica šteje do danes: ustavnovnie    ....   26
letnic    .   .    .    .    .   .150
podpornic.....4
Skupaj   .   .   . 180 Načelništvo je imelo v društvenem letu 7 sej.
V minulem društvenem letu je došlo v blagajno:
Dohodkov:
1.  Preostanek lanskega leta .   .   gl.   39*67
2.  Ustanovnina......,     10*__
3.  Letnimi in podpornimi.   .   .    „   147-45
4.  Radodarni doneski  ,   .   .   .    »     32*—
5.  Ostanek letne veselice ...»     1552
10-~ •tO
G-G7
28*80
23*—
Skupaj:   383*40 Vsled prejšnjih izkazov ....  .   . 7733-70
Do 30. marca došlo  v gotovini 8117.10 Odbor društva „Šolski dom".
Poročilo .goriške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda4' pri X. podružničnem občnem letnem  zboru dne 27. marca 1898.
Pri podružničnem občnem ietnem zboru dne IG. maja 1897. 1. so bile v načelništvo izvoljene te-le gospe in gospice: prvo-mestnica: gospa Avgusta Šantcl, denarni-čarka : gospa Amalija Drufovka, tajnica: g. Ana Dovgan, namestnice: gospa Ivanka De-kleva, g. Karolina Makuc in g. Lavoslava Koršič. Odbornice: g. Marija Kancler, g. Karolina Zavnik in g. Milena Trermou. Pri podružnični seji dne 18. majnika 1897. 1. seje sklenilo, naj se gg. poverjenicam pismeno zahvali za trud in skrb pri nabiranji letnine i. dr. proseč jih, naj še nadalje blagovoljno delujejo v razvoj društvenega namena. Za, leto 1897. so bile naprošeno le-le gg. po-verjenice: gospa Terezija Klančič v Podgori, g. Kristina Lokar v Mirnem, g. Karolina Fur-lani v Št. Andrežu, gospa Gabrijela Franko v Solkanu in g. Marija Komac v Kviškem.
Prijasnim sotrudnicam naša iskrena zahvala!
Odbor je priredil v preteklem društ. letu dva koncerta, 11. dec. 1S97. in 15. jan. 1898. leta. Čisti dohodek prvega koncerta v znesku 200 gld. se je. izročil odboru za »Šolski dom". Od čistega dobička drugega koncerta se je izročilo 100 gld. odboru za »Šolski dom", 50 gld. pa »Sloginim8 učnim zavodom.
O božičnici so bili obdarovani otroci otroških vertcev v Pevmi, Podgori in veliko število revnih otrok iz vrtcev in razredov »Slogine" šole v Gorici z oblekami, obuvali, pokrivali itd. Blagi prijatelji naše mladine so prihiteli revi in bedi učečo se mladine na pomoč z radodarnimi doneski v denarju in
Skupaj   .   .   . Stroškov: 1.  Odposlalo se je glav. vod. v Ljubljano...... 2.  Božičuice in drugo medletue	gl. Bi.	244*04 150--57-G1
Skupaj   .   ,   . Ako odbijemo od dohodkov .   . stroške........	gl. g!.	207*04 244-G4 207-04
ostane še v blagajni    .   .   .   .   gl,   37"
Kolesarsko društvo Gorica. — Izlet nedeljo 3. aprila ob 2. po dogovoru, odhod s telovadnega trga.
Zahvala. — Odbor žensko podružnico sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico izreka najtoplejšo zahvalo za sodelovanje prečaslitemu gosp. župniku I. Kromar-ju, vrlemu šlurskemu pevskemu društvu, našemu čilemu Ajdovsko - štursko.uu tamburaškemu zboru in vsem darovalcem za krasno dobitke pri tomboli, bodisi v blagu alt denarju in sploh vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da se jo naš zabavni večer lako lepo vršil.
Razgled po svetu.
Smrt. -— Dne 23. pr. m. je umrla v Požunu nadvojvodinja Natalija, hči nadvojvode Friderika, stara še-le 14 let. Pokoj-nico so prepeljali na Dunaj ter jo položili v rodbinsko rakev pri Kapucinih k večnemu počitku. N. v m. p. .
O državnem zboru omenjamo še na kratko, da je poslanec dr. Laginja stavil nujni predlog za pomoč bednemu prebivalstvu na Primorskem, Spinčič pa je interpeloval radi sušenja močvirja na Krku. Oglasil se je pa tudi L ena s s i. ki je zahteval od vlade, naj čuva Italijane pred slovenskimi provoka-cijami.* O tem še spregovorimo.
Šuklje se je oglasil zopet za vstop v »Slovansko krščansko narodno zvezo*. Prav.
Finančni minister dr. K a i z 1 je predložil proračun za 1838., kateri je bistveno .prem^njen od prejšnjega. Proračun obsega potrebščin 717.94G.G04 gld. proti dohodkom 722.271.892 gld. torej je prebitka 4.325.378 gld. Dr. Kaizl je naznanil zbornici, da je že pripravljen zakon, s katerim se odpravi časnikarski kolek.
Slovenski vojaki se vrnejo s Krete v kratkem. Po odloku c. in kr. državnega vojnega ministerstva od 20. pr. m. se ukrca 2 bataljon 87. pešpolka dne 11. aprila t. 1. v Sudi, da se odpelje v Pulj. Ako bo vreme ugodno, prispejo potem vojaki v Pulj v 5, ali G. dneh, od koder se vrnejo v svoje, prejšnje prebivališče,
Kreta in Turčija — Na noben način noče Turčija priznati grškega princa Jurija guvernerjem za Kreto. Govorilo se je že dlje časa, da postavi za to mesto svojega kandidata, in res je Turčija sedaj postavila kandidatom pašo Aleksandra Kara teodorija. Kandidatura ostane gotovo brez uspeha in velevlasli,* ustrezajoče Rusiji, potrde princa Jurija guvernerjem za Kreto.
Kitajska je v nevarnosti, da razpade. Naro 1 je nezadovoljen z vlado in se upira ob vsak« priliki. —- Rusom je Kitajska odstopila vojno luko Port-Artur za dobo 25 let. Dotle se pa razmere najbrže tako spremene, da Rusom sploh ne bo treba več zapuščati omenjenega pristanišča. Japonci, Rusi in Nemci stiskajo Kitajsko od vseh stranij tako, da jej preti nevarnost razpada.
Španija in zjedinjciie auierikanskc države. — Različni glasovi se čujejo o teh dveh državah. Pravijo, da je radi potopljene ladje »Mame* vojna med njima naizogibna, a zopet se tuje, da si bo Španija premislila z mogočnim nasprotnikom spustiti se v boj, pa tudi zjedinjene amerikanske države premišljujejo, ce bi ne bilo bolje pobotati se po lepem potu, ker uspeh vojne bi ne bil tako velikanak. Dobili bi Kubo, ž njo mnogo tisoč zamorcev inŠpanjcev, ki bi jim pa delali večno preglavico. Ta zadeva se vleče in najbrže se poravna z lepa. Zadeva pa še ni končno dognana.
Razgled po slovanskem svetu.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi, ta mesec velik koncert, na katerem bo sodelovalo tudi nekaj ljubljanski h umetnikov. Več naznanimo svoječasno.
Slovenski iznajdnik. — C. in kr. višji mojster v vojnem arzenalu, gosp. Feliks C o-t j č, brat urednika ,,Edinosti", je sestavil toli posrečeno konstrukcijo purane za zgoščevanje zraka, da se je ista — po mnogih poskusih na kopnem in na morju — sedaj končno vspre-jeta za namene c. in kr; vojne mornarice, V odlikovanje konstruktorja je poveljstvo mornarice dovolilo istemu -6000 gldma-grade. Ta pumpa pa ne bode dobrodošla le za namene vojne mornarice, ampak — zbok priproste zasnove svoje, lahke pristop-nosti, lahkega posluževanja in veliko sposobnosti za delo — tudi za namene industrije. V tem pogledu se tej pumpi odpre pot v vse države po patentovanju.
Dr. Jane« Mencinger, znamenit slovenski pisatelj, je praznoval dne 20. marca t. 1. v Krškem, kjer biva že dolgo vrsto let, svojo šestdeselletnico. Priobčil je mnogo temeljitih spisov po raznih slovenskih Časnikih in pred kratkim smo čitali priznalne oceno njegove „!loja na Triglav". Mož je čil in Čvrst, zato: Še mnogo let!
Kako postopajo s slovenskimi vi-solrošolcl, nam spričuje dejstvo, da je dne 20. pr, m. prepovedala policija v Gradcu »Triglavu8 govoriti o zadnjih dijaških nemirih na avstrijskih vseučiliščih, češ, da to ni izobraževalno. Tako! Seveda, nemško di-jaštvo sme prirejati politiške shode povsod!, da ščuje ljudi proti Slovanom in neti sovraštvo do drugih slovanskih narodov, To pa je izobraževalno! Kjejenkademiška svoboda I*
1000. predstava so je vršila pod sedanjim vodjem zagrebškega gledališča, občo znanim dr, Štef. pl, M i 1 e t i e* e m, dno 28. pr. m. Igrala se jo ign : Orani&arji. Pod uzornim njegovim vodstvom je uspevalo gledališče vsestransko, a sedaj jo baje na mesto dr, Milolica mlcndnntom določen v 1 u d i n uradnik, No, lepo razmere vladajo na Hrvaškem. Madjarska vlada postopa s svojimi podaniki prav barbarsko,
Vorcščiiglii, slavni ruski slikar, je odprl z današnjim dnem v Zagrebu razstavo svojih slik, Hrvatje sprejmejo velikega umetnika gotovo z odprtimi rokami.
Nov češki časopis. — V Olomucu jo začel letos izhajali nov češki list: „Nove selške listv**. Izhaja po dvakrat na teden s prilogo „Slavia". Iz celega lista in iz priloge razvidiš neizprosno eneržijo v obrambo pravic Slovanstvu.
Srbija tu Rusija se ne moreta sprijaznili. Ruska vlada se drži neprijazno proti Srbom, kar jih je počelo zelo skrbeti. Novi ruski konzul za Srbijo je bi! imenovan že lani, a dosedaj ga še ni v Belgrad. Srbi se torej obračajo vedno in vedno do ^ruskega konzula v Garigradu, ki pa pravna razžaljiv način odklanja vse prošnje srbske vlade. — Milan je večna nesreča za* Srbijo.
Nekaj o grafologriji.
Grafologija je psihologija in fiziologija pisave, je neko relativno znanstvo, katero nam podaja sredstvo, da iz raznih znamenj spoznavamo značaj človeka. Pod besedo značaj razumemo ono množino duševnih in telesnih lastnostij, ki stalno ali mimogiede raz~ ločujejo posameznika in drugih oseb. Dolični znaki, ki nam pokazujejo posamezne lastnosti, pa ne obstoje —¦ kakor bi mislil kedo — v kaligraftčnih črkah, temveč v neznatnih in posebnih potezah. Opazilo se je, da je neznatno predrugačenje formalne pisave v zelo ozki zvezi z individuelno-različnun zavestnim in nezavestnim dušnem stanjem. Kako pa spoznavamo značaj po pisavi ? Ravno tako, kakor spoznavamo pijance po hrepečem in nestal-neže po nekakem tihotapnem govorjenju. Kakor govor, tako je tudi pisava prenos misli, duševnih vtisov in lastnostij. Ker pa glasovi rastopajo hipno, zato podajajo le niračnih obrisov. Vse drugače je pri pisavi, katero opazujemo lahko dlje časa. Občutki in misli se porajajo v možganih ter potem, brez naše vrednosti in pod uplivom motoričnih živcev, prehajajo v kite in pero. Ko človek piše, Uči se svojimi mislimi jedino le v peresu in roki, ki je posredovalka med možgani in prenosom na papir. V roki se oživljajo neka gibanja, iz katerih postajajo znamenja, ki opazovalcu dovolj jasno pokazujejo duševno ^ stanje, kajti kakoršen je človek, taka je ludii pisava. Ako je pisava nejednaka, nejednak,|e , tudi dotični pisec, to pa: v svojih mislih in . dejanjih. Ako je pisava hitra, jednaka in elegantna, potem si lahko mislimo, da nimamo opravila z učenim človekom: kedor toliko olepšuje svojo pisavo, ta gotovo ui modrijan. •To so občni znaki, katere lahko opaža vsaki negrafolog; vse drugača so posebna znamenja. Na posebnih znamenjih treba točno paziti na obliko črk, paraf, ločnic, temeljnih, lasnih in poprečnih črt. Vsaka še tako neznatna poteza ima svoj pomen za praktičnega grafologa. Več jednakih pik, potez ali zavijačič vstvarja neko lastnost in več takih lastnosti celotno duševno sliko, — Je-li pa dotična slika zenesljtva? Jaz bi rekel: dat Kajti bavim se praktično s to
veio ter moram priznati, da dcsedaj še nisem imel povoda dvomiti na zanesljivosti grafo-Ifjgignifa znamenj. Seveda je tudi takih pisav, ki zelo otežujejo dobro analizo; n. pr. ako je predrugaeemi namenoma ali pa izhaja od ljudi], ki težko delajo ter le vsake svete čase prijemajo za pero. Tudi bolezen, jeza, razburjenost, žalost in veselje vpliva vec ali manj na pisavo. Pred seboj imamo dve pismi od jedne in iste osebe. EJrvo je zelo karakteristično: pokuznje vslrajnejra, ponosnega in zadovoljstvu živečega moža; drugo r^ nam predoeuje bolnega in melanholičnega starca. Prvo je bilo pisano pred jednim letom, ko se je mož nahajal v polni sreči ; drugo pa pred nekoliko dnevi, po smrti njegove ljubljene hčerke. Mož je pisal v skrajni žalosli, toda čez nekoliko časa bode 'inel zopet svojo prejšnjo pisavo. Vsled lega je razvidno, kako potrebno je, da se pisec — kadar piše za analize — nahaja v normalnem položaju in duševnem stanju, če hoče dobili dobro in zanesljivo karakteristično sliko.
Ako želi katerih cenjenih čitateljev, da mu analizujemo pisavo, prosimo, naj nam v pismu priloži 30 nč. v poštnih znamkah — po odbitku troSkov za frankovani odgovor— za nase p r e k o r i s t n o «d r u š t v o s v, Cirila in M e t o d »». Pisma sprejema go«pa Marija Skrinjar, (Via Sladion, številka 19. Trst).
Knjižeimost«
Naznanilo. — V Zo-rebu je izšlo: Kratko teoretično-praktično navodilo za ta miniranje. Knjižica je razdeljena na dva dtla, na teoretični in praktični. V prvem delu je navedeno iz občnega pouka o glasbi vse ono, kar je najpotrebnejše za tamburaša, da se more v kratkem času z uspehom priučili tamburanja. V drugem delu pa je jasno in temeljito označena praktična stran tamburanja. Nadalje je v knjižici S lepih in fino izdelanih klišejev, ki predstavljajo ločne načrte vseh osem vrst tamburanja in poleg tega so v posebni prilogi načrtani vsi d u r in m o t akodri. — To knjižico prodajo Milutin pl. Far k aš, Zagreb, Gunduličeva ulica G.
„Xaro<liia Mkao" zmaguje. — Rodoljuba Barrie in Potočnjak, ki izdajata v Zagrebu glasilo za zjedinjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev, žanjeta čedalje lepše vspehe. V zadnji šlevilki jo prinesla «Narodna Misao» izjavo vseh petero visokošolskih društev v Belgradn, ki oduševljeno pozdravljajo naslo-janje tega lista in naše ndadeži na Dunaju in v Pragi (ki izdaja lisla «Nova Nada* ".n ,Nova Doba"). — Enako pismo je prejelo uredništvo od zjedinjene hrvatske in srbske mladeži v Spljetu. — Dal Bog obilo blagoslova !
,8 vo hod ni glasovi" v Celju, poučno-zabaven list za slovensko ljudstvo, se je v zadnji svoji številki poslovil od svojih čitateljev, ker preneha izhajali.
Hcimebcrg-Seide
i
von 45 kr. bis fl. M-.(i3 p. Met. — nur Selit, vrenn direkt ali meinen FabriVen bezogen — schvvarz, ueiss und farbifr, — in den modernstea Gevveben, Furben umi Dessins. An Prhate porfo- und steuerfrei ins Haus. Muster umgehend. C». IIen«e1ierg*» Seiden-fabriken (k. u. k. Hotl.) Zilricli.
Dunalska borza
31. marca 1898.
Skupni državni  dolg v notah   .   .   . 102 jjhl.  2"i    kr.
Skupni državni dolg v srebru .... 102    ,    05     B
Avstrijska.zlata renta.......122    ,    3">     ,
Avstrijska kronska renia 4$   .  . . 102    ,    15     „
Ogerska zlata renta .4 <$,......121    „    30    „
Ogerska kronska renta 4%.....0!»    ,    40    „
Avstro-ogerske bančne delnice   .   .   . {'22    „    —    n
Kreditne delnice.........HG4   „    85    „
London visla...........120    „   45    ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark  .   .'8    ,    ?i!    ,
20 mark.............11    „    74    ,
20 frankov............     9    „    53 '/a „
italijanske lire   .  . •........45    „    05   ",
C. kr. cekini...........     5    ,    «4     -
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 2. v Corici priporoča se p. n. slovenskemu   občinstvu v 04                 Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Podpisani priporočani svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro
uležano mareno pivo
najboljše kakovosti v sodčkih in  steklenicah,
katere so polnjene v tovarni «ami. Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem name obračajo in si pivo obilno naročajo, zagotavljam najločnejSo postrežbo
Z odličnim spoštovanjem
I. Kavčič. na Kornu SL 8. v Gorici.
Krojaška obrt.
Podpisani sporočam slav. slovenskemu občinstvu, da izdelujem možke obleke po najnovejšem kroju za gospode kakor tudi za vsakoršni stan po želji. Dela se izvršujejo hitro in ločno. — Priporočani so torej ža obilno naročbo.   Z odličnim spoštovanjem
Gregor Kos, 97 3—3    .       krajaški mojster v Podmelcu.
Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domačinom
utrnil uran solne ifte
(sifonov in pokalic)
na Goriščeku št. 2. pri Vaueku. Nadejam se, da bode naSe si. občinstvo podpiralo započoto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborim   po navadni ceni. Odličnim štovanjem
ndani Josip Hrovatin, Krt io~i                       tovarnar.
Svoji k svojim! -^p@
Naznanjam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem olvoril lepo urejeno
b r i v n i e o
na Travniku Slov. 21,  zraven   Paternollijeve knjigarne in loterijo. Oiiijubuje točno in bilro   postrežbo, s-e loplo pripomnim udani
A n ton P ji cel j, GS—',)                                brivski mojster.
Jurij Hlose v Gorici
trgovec z manufaktomim (krojnim) hlapi
y Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni  čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih  ali  žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
C. kr.
privilog.
krojni aparati.
Naznanilo!
Podpisani čestita si nuztnnili veleslavnemn občinstvu, da jo zadobil avlorizaeijo vslaimvijepja in izpeljanja razsvetljavo z plinom .,.Vcetii"iie-t za nu-sto iu okoli.-o, sprejemu loraj vsakoršno naročim toliko {dede <>lv..rj«ijsi nasomelrov in i/tpeljavo po najnovejših in dovišcnih navodilih, kakor tudi tfeile vs'a-novljenja v vsakotšnejra pomena in to vse po cenah, da se ni bali tekmovanju, zabavljajo, točno in spretno del...
Matej Collazio
1U 3-:t                         na Kornu št. ti! v (iorici,
pooblaščeni vstanovitcij razsvetljave s plinom ..Aedilene*'.
Ciiina slov. zaloga dežnikov, sotenikov in ;     rokavic za dame gospode in uradnike*
|M. P01IBIJ
i                     krajaški msjsler i« trgovec v Borici »a Travniku
*   v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22.
lio-ata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oMok, perila, I vseh priprav m oMeko za vsaki letni čas. —Ulngo j                      se prodaja tudi na m « t e r
in sieer ie v prvem nadstropju.
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (j a-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po naj-14-1-2                     novejši modi.
Podpisana pr.pororata slavnemu obeinslvu v Gorici iu na dožoti, svojo novo urejeno
iroitjiliici jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstno pijačo, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropiuovee, lini nun, različna vina, goruSiee (Senf) ter drugo v to stroko spa.Iajo.-o blago. Postrežba ločna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin
7.;                     trgovcu v Scinriii.^kl nlici št. I
v hiši, kjer jo „Trgovsko-obiIna zadruga''.
V Pisarni Scitz-»vc tiskarne nasproti semenišfu v Gorici prodaja so p o z n i ž a n i coni — i  gld. :50 kr.
Veliki  teden
in
Velika noč.
Spisal prof. An d roj   M a r it š i t. Knjiga so pošilja tudi po pošli na povzetje. Kdor pa denar ze  z   naročilom   vred posije, naj pridone še 10 kr. za vozni list.
In der Papierfabrik     j;       Papirna tovarna
PodgoravPodgori,
Cukf*rif1   350 kra* slnjži nego sladkor, L ko-
f^ialraaaSnt  180 krat slajši nego sladkor, 1 ko-
uuKtsriri mati i./a kl..
Cllkf*!*!!! v Inalil1 l,ažl'lnll» ! komad t kr. — ulIKCIlll razpošilja s povzetjem najmanj 100 S. 84 15—4           komadov                     P. 31 14—4
JINDftlCH VOJTfiCH, Nuslo-Praha. gMP"   Preprodajalcem veliki odbitek.  -*J|
SADNIH & MLEM
V Gorici — Nunska ulica 14-10 — V Corici
Prodajal niča
in
edina mehanična
popi-avljalnica
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 Šivalnih strojev n. pr. za Cov-ljarje, krojačo in šivilje. Vsi stroji za šivilje so vrtobo otl glcl. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
Iva kotlarska delavnica
v  ulici  MorelU št. 17. v Gorici.
Velika zalog;
kotlov v.-ch
vrsl.   13akor
kockast v ploščah  in   kotli ]
zažiranji fra ^
coske sisteme.* Škropilnico proti peronospori, zagotovljene so-lidnosti in točnosti. Spiejemljejo se vsakovrstna v kotlarsko stroko spadajoča dola, kakor tudi nikliranjo sabelj, dvokolos itd., in sicer vso po taksnih cenah, da se ne hoji tekmovanja. 1'rosi se, '/.opomnili si ulico in številko hiše. Za ohil.t naročila se priporoča ndani
Anton Tiilmj, 70 20—11                         kotlarski mojster,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prtu", duhovščini in slavnemu občinslvu svojo lasi no imlelovnlnico umetnih cvetlic za vstiko-vrsliio ccrkviMie polrehe. Ima veliko zalogo nau;roh-uih vencev, za inrlvaSke polrelic, voščeno sveče ild,, vs«3 po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno iu .solidno. Priporoča slav. občinstvu liuli svojo (S. cl.)________1'isl.arno črk na perilo.               (P ,cl.)
Ua/jtošiljiinje Jedcu odrezek iMOin. doljr, zadosten zajedno niožko oldclio stan« samo
pristne
Msigii   le   ziisobiilkoni! [|
•±   :-!'l0 iz dobre ,     4-SO ,    7-,V) iz fino ..    S-70       ,          V   ovčne
.,    I0'."i() iz najllncje j
fl    I'2-40 iz angleške I     volno ¦
,   13-I»r» iz Kainj,'.    j
dalje: IihIimi draž in fjR !i".>r,: pe državne ura.Iuike lalarje, bla^o iz '   '       tudi blatro
.leden odrezek za črno salonsko obleko <d. 10. iknje od {»Id. SiT> za meter tuih barv, odrezki po {»Id. (J vienne in doskin|»s, blago za .1 vseh železnic iu za sodnijske volne (Kamram) in chcviots, n uniformo finančne stražo in žeridariiicrijc, itd. itd. razpošilja po tovarniških cenah kot rechva in solidna poznala
Tovarniška zaloga sita
Uzorci zastonj in franko. Pošiljatve jio uzorcih. Pozor! P. n.' občinstvo opozarja se posebno, da se blaco dobiva innoy» conojc, ako so direktno naroči mesto pri prekupovalcih. firma Kiesol-Aaihof v Hniii (llrllim) razpošilja vse blnjrn po resni "nih tovarniških conah broz dodatka vu-tiS          bata, kojcira krojači dobivajo.    Ki    K)
Amliof v Brnu (Briinn).
Na zali to va nje pošiljam zastonj in franko velike ilnstrovane cenike ur, verižic, zlatenine, delove ur in orodja za izdelovanje ur.
F. Pa m m, Krakau, Stmdom N. 15.
Ustanovljeno l.  1852.            77  12—7
RA«A«A.AAA 73«
LINIMENT. CAPSIGI COMPOS.
iz Rlehterjeve lekarne v Prag-i pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteval to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. stekleni-cali z našo zaščitno znamko, s »Sidrom* namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni'Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—20     znamko.                     re
Ricliterjevz lekarna „pri zlatem levu" j/
v PRAGI.                       |>