GEOGRAFSKI OBZORNIK viri j, ki omogočajo uspevanje na vlago prilagojenih rastlin. Risali smo tudi obliko rečne struge Dravinje, ki jo izpodjeda močna bočna erozija. V Zbelovem smo opazovali termalni izvir ter izmerili temperaturo in trdo- to vode, ki je bila bistveno višja kot temperatura sto- ječe ali tekoče vode. V Prežigali pri Slovenskih Konjicah smo v bližini deponije odpadkov izmerili last- nosti vode v reki Dravinji ter dokazali kritično onesna- ženost rečne vode. Od Oplotnice do Lukanje smo beležili podatke o hudourniškem preoblikovanju pokra- jine. Kot primer barjanskega jezera smo analizirali Črno jezero na Pohorju. Na poti proti Mariboru smo spoznali naravne potenciale območja porečja Lobni- ce ter si ogledali hidroelektrarno Mariborski otok. Kot zaključek: učitelji in profesorji, ki vas zanima delo na terenu, se lahko lotite terenskega dela tudi sami - prelistajte »Metode terenskega dela za geogra- fe« in si izberite vaje, ki jih delno že poznate, nato pa jih dopolnite in nadgradite z novimi. Samo s prak- tičnim delom bo vaše branje priročnika za delo na tere- nu res uspešno. SHEMATSKI PREGLEDI - GEOGRAFIJA Ludvik Mihelič Pred nekaj meseci je pri Tehniški založbi Sloveni- je izšel peti zvezek iz zbirke Shematski pregledi - Geo- grafija. Delo bi lahko označili kot neke vrste priročnik. Je delo treh domačih geografov: dr. Karla Natka, Mar- jete Hočevar in Marjete Vidmar. Ti so angleški izvir- nik Advanced Geography Revision Handbook, ki je izšel I. 1996 pri založbi Oxford University Press, ne le prevedli, ampak temeljito predelali, priredili in dolo- čena poglavja napisali povsem na novo. Predelava je bila nujna tako zaradi različnih vsebinskih poudarkov angleškega izvirnika kakor zaradi uskladitve z naši- mi učnimi načrti za geografijo. Shematski pregledi obsegajo 1 27 strani, dodan pa je tudi slovarček uporabljenih in razloženih geo- grafskih pojmov. Vsebina je razdeljena na 20 pogla- vij tako iz fizične kot družbene geografije. Priročnik prinaša zelo bogato vsebino. Po klasičnem zapored- ju se zvrstijo poglavja o geološki zgradbi, prepereva- nju, denudaciji in eroziji, nato so posebej predstavljene reke in rečni relief, puščave, poledenitev, kras in oba- le. Geomorfološkim vsebinam sledijo poglavja o vre- menu in podnebju, prsti ter podnebnih in rastlinskih pasovih. Družbenogeografske vsebine pričenja poglavje o prebivalstvu, sledi prikaz naselij, posebej so izpo- stavljena mesta in mestna območja, nato pa je sklop gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, ener- gija, promet in turizem). Sklepni poglavji sta posve- čeni regionalnemu razvoju ter okoljskim temam. Kot že naslov pove, je priročnik zasnovan zelo she- matsko, sistematično, povedno in nazorno. Kratko vse- bino, ki natančno pojasnjuje osnovne pojme, dopolnjuje bogato dodatno gradivo. To so predvsem modeli, ski- ce, profili, sheme, tabele, tematski zemljevidi ipd. Bese- dilo se omejuje res le na najnujnejšo razlago. Če ob prvem prelistavanju morda pomislimo, da je priročnik uporaben le pri obravnavi občegeograf- skih vsebin, se hitro uštejemo. Namreč pri mnogih temah so dodani konkretni primeri iz posameznih pre- delov sveta in držav. Tako so npr. obalni tipi predstav- ljeni na primeru Severne in Zahodne Evrope ter severnega dela Jadrana. Se posebej velja pohvaliti veliko primerov iz Slo- venije (geološka zgradba, poplave v Sloveniji, pole- denitve, zračne mase in vremenski tipi, prsti v Sloveniji, gostota in razporeditev prebivalstva, vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo ipd.) Ta del so avtorji napi- sali povsem na novo. Zanimivo, da pregledi ne name- njajo več pozornosti krasu, res pa je, da v izvirniku tega poglavja sploh ni. Zelo bogate vsebine prinaša poglavje o vremenu in podnebju. Tako je natančno razložen nastanek mon- sunov, cela stran je namenjena pojavu El Nino, vetro- vom, depresijam ipd. Pri skrbnejšem pregledovanju bralec opazi nekatere terminološke spremembe oz. novosti. Tako je pojem tsunami zapisan kot cunami ali El Nino kot El Ninjo. Pri presoji upravičenosti takšnih zapisov bi se lektorji nujno morali podrediti geograf- ski stroki. Posebej praktično je prikazano poglavje o posa- meznih podnebno-rastlinskih pasovih na Zemlji. Zem- ljevid razširjenosti posameznega vegetacijskega tipa spremlja tipični klimogram za to podnebje s kratkim opisom značilnosti, navedene so poglavitne značilno- sti rastlinstva in opis prsti s profilom vred. Razmero- ma precejšnja pozornost je namenjena tudi ekološkim temam, kar je pohvalno, saj je tudi pri šolski geogra- fiji eden izmed smotrov globlje razumevanje okoljske problematike. Vsebina je uporabna na vseh stopnjah poučeva- nja geografije, zlasti pa v srednji šoli. Koristno se da uporabiti ne le pri obravnavi občegeografskih vsebin v prvem letniku, marveč tudi pri obravnavi sveta in kon- tinentov, evropskih držav in naše domovine. Odlika priročnika je tudi v tem, da se opira na učni načrt v gim- nazijah in maturitetni izpitni katalog za geografijo. Prav tako kot pri samem pouku bo nadvse dobrodošel pri- pomoček pri pripravah na maturo, zlasti pri utrjeva- nju in preglednem ponavljanju. Dijakom omogoča hitrejše in boljše pomnjenje, učitelju pa nakazuje neka- tere nove možnosti poučevanja. Ne nazadnje lahko prinaša priročnik drugačen in svež način v koncipiranje učbenikov in drugih gradiv za dijake. Morda bi bilo dobro razmišljati, da bi v bodoče naši geografski učbeniki povzeli nekatere prvine Shematskih pregledov. Tako bi izginila iz njih 2 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK mestoma prevelika gostobesednost, postali pa bi pre- glednejši in bili bliže dijakovemu dojemanju. Prepri- čan sem, da bodo zaradi omenjenih odlik Shematski pregledi - Geografija našli čim prej svoje mesto v geografskih kabinetih in pri dijakih. ODPADEK NAJ NE BO SAMO ODPADEK Natalija Speh Na inštitutu za ekološke raziskave ERICo v Vele- nju že več let v sodelovanju z Medobčinsko zvezo pri- jateljev mladine izva ja jo projekte okol jskega izobraževanja za osnovnošolce nekdanje občine Velenje (danes M O Velenje, občine Šoštanj in obči- ne Šmartno ob Paki). V šestih razredih osnovnih šol letos že četrto leto poteka projekt »Odpadek naj ne bo samo odpadek«, ob zaključku projekta pa izide zbornik. Projekt je poi- menovala prva generacija sodelujočih šestošolcev. V začetku septembra 1999 je bila predstavljena zad- nja izdaja zbornika. V okviru projekta nastanejo pro- pagandni plakati, nagrajeni trije pa so bili v lanskem letu oblikovani v razglednice, ki so bile priložene k zbor- niku. V uvodnem nagovoru avtorica in urednica Mojca Zevart povabi vse, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, da skupaj razmišljamo o okolju prijaznem življenju. Bralca vzpodbudi, da vsak posameznik lahko prispeva k ohranjanju in izboljšanju razmer v našem bivalnem in delovnem okolju, za katerega smo vsi odgovorni. Nadalje nas sooča z neizpodbitnimi dejstvi, da je človek le del naravnih ekosistemov Zem- lje in ne gospodar. In za ohranitev skupnega življenj- skega prostora je zelo pomemben način življenja, ki si ga izberemo. Prepriča nas z besedami »pločevin- ka se razkraja 200 let, plastična steklenica 400 let, žvečilni gumi se ne razgradi nikoli.« Razmišljanje oči- tajoče zaključi s Prešernovim verzom: »Prijatli, praša- mo vas, kam?« Bralca opominja, da se v državah J U S « i Evropske skupnosti letno zbere več kot 2 milijona ton strupenih odpadkov, kar ponazori z 2000 kilometrov dolgim vlakom oz. razdaljo med Koprom in Moskvo. »Kam bi ga 'parkirali' vi?« Ves čas s konkretnimi primeri iz vsakdanjega živ- ljenja poudarja, kako nujno je preprečiti oz. zmanj- šati nastajanje odpadkov. Predlaga znano formulo 4R (reduce, reuse, recycle, response) in jo prevedeno v for- mulo štirih P-jev (pomanjšaj, ponovno uporabi, prede- laj, preudari) podrobneje predstavi ter bralcem vseh starostnih kategorij približa na zelo poljuden način. Govori o različnih oblikah ravnanja in gospodarjenja z odpadki, med njimi o ločenem zbiranju, pomenu in možnostih ponovne uporabe odpadkov, ter učinkovi- tosti omenjenega načina zajemanja odpadkov, ki je odvisna od nas samih. Bralca seznani z različnimi vrsta- mi odpadkov ter ustreznem ravnanju z njimi (kompo- stiranje, sekundarne surovine, nevarni odpadki). V poglavju četrtega P-ja ponudi tudi kar nekaj prak- tičnih nasvetov, npr. pred nakupom: »Ali količina kupljenega odgovarja mojim potrebam? Se lahko popravi? Je kvalitetno, bo trajalo? Se lahko reciklira?« ali med kupovanjem samim: »Odkloni vrečke za majhne artikle! Ce že kupiš vrečko, jo vsaj večkrat upo- rabil«. Opozori, da izmed različnih vrst embalaž pri nas zaenkrat lahko predelamo in ponovno uporabi- mo samo steklenice. »Stran« ni nikjer! nas opomni avtorica v naslovu enega od zadnjih poglavij. Hoče povedati, da vreči smeti stran pomeni, da smo jih samo dali drugam. Veči- noma odpadki ne morejo izginiti, samo škodo dela- jo drugje. Tudi sežiganje lastnih odpadkov ni dobra rešitev. In še ena, morda prehuda resnica, pa vendar primerna za najbolj nedotakljive: »Odpadki so, kjer so ljudje. Ali morda celo: Odpadek je en sam, in to so ljudje.« S sloganom »Na svidenje. V lepšem jutri!« ob kon- cu priročnega zbornika zaključi avtorica, da je edi- na pot do uspeha obuditi v naše vsakdanje življenje načela okoljske etike. Tako jezik avtorice besedila kot spremljajoče ilustracije Urške Stropnik ter oblikovanje Roka Polesa so nenavadno privlačni. Tako približajo pomen varovanja našega življenjskega okolja še tako brezbrižnim. LJUBLJANA: GEOGRAFIJA MESTA Blaž Repe Sredi oktobra letošnjega leta se je odvijalo 18. zborovanje slovenskih geografov. Od leta 1952 naprej so se zborovanja odvijala v različnih sloven- skih mestih, pokrajinah in regijah: prvič v Kamniku, nato pa so si sledili Maribor, Murska Sobota, Porto- rož, Velenje, Novo mesto, Nova Gorica, Ravne na Koroškem (jugovzhodna Koroška), Rogaška Slatina (Vo- 2 8