Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 97 (9099) TRST, nedelja, 27. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Odkritje narodnega spomeni-k'a - Rižarne v okviru proslav 30-letrdce osvoboditve in zma-nad fašizmom ter ob navzočnosti predsednika republike Gdovanndja Leoneja, je dogodek, ki mu slovenska narodnostna skupnost upraviče-J10 pripisuje velik pomen. Raz-10®i za to so vsaj trije: na svečanosti, ki je ustrez-kraju mučendštva slovenjih, italijanskih,, hrvaških Iju-r1 in ljudi drugih narodnosti, jiela poudarjeno resen zna-Je lahko spregovoril Slo-venec v svojem materinem jeziku; ^hpan Marcello Spaccóni in sam predsednik republike sta V svojih govorih večkrat in hovoij jasno poudarila, da je h delež Slovencev in Hrva-ne le sorazmerno, marveč Pa tudj v absolutnih številkah haj večji; . Predsednik republike je spre-. anotno slovensko delegaci-"°’ v kateri so bile zastopane se politične in teritorialne "Omponente naše narodnostne jupnosti in katera mu je med Ze''° bežnim, vendar pri-ronim srečanjem izročila do-^hent z zahtevami celotne narodnostne skupnosti za sago popolne enakopravno-_ in zaščite naših narodno-6nuh pravic. Ko ugotavljamo te pozitiv-Postavke, gledano iz našega prodnega stališča, ugotavlja-1110 tudi, da je celotna sveča-izzvenela v protifašistič-Pem duhu in da je v vseh go-jrih bila poudarjena nujnost, j mora demokratična država hstavo', ki je rezultat odpor-skega gibanja, Z vsemi sred-Vl s katerimi razpolaga, za-sti fašistično nevarnost, ki nevarno in grozeče razra-in da mora pred njo za-z “Pi demokratične institucije vse drugačno politično voljo, Pkršna je doslej prevevala govorne kroge na oblasti in v družbi, i, ^ha^če je svečanost v svo-°nnni podobi bila taka, ni taka tudi v prvotnih na-Slovenščini na njej je o treba izbojevati pravico ni Sltriosti. Pa ®e to v okmje-Vs P“hki, z odločnim in pred-si 01 ^notnim nastopom vseh SebeenSikÌh’ in kar j® še po' Past'1 PornemPno, z enotnim vseh krajevnih de-Saf rati°nih komponent. Ne-hščLVn0 nevzdržnega šta- bi e Pvedsedstva republike in .^vih nedemokratičnih sve-^ a 0ev, je res politično po-l^j h'hbo odtehtala enotnost in Slje Prvič v takem obsegu Prit' iru u vel javila s svojim gre fkoin> a vendarle ostaja HiJ? .ka spričo dejstva, da je z vedno gluh za naše rodStavo in drugimi medna-elo aim- dokumenti zajamčene vice ntarne narodnostne pra-pj... Katere in kakšne so te je 1Cs poleg svobode jezika, ^ Napisano v dokumentu, ki blikf Prejel predsednik repu-gac® tz rok slovenske dele-bo in d® ga bo odprl, se držaakko prepričal, da mora lo v V,a d° nas izpolniti še ze-Pubrv dolg’ da bodo črke re-^ “kanske ustave postale za ntip'ljiva stvarnost, temnih senc s tem še ni «"Uiuui |ev..a Portugalskih volitvah so stranke zabeležile po-Uvoi; e.1?. usPeh. Močno so se kar za' ' Glisti, ki so prejeli pri; ,8 OC*.st' v®6*1 glasov- Proti j6|: ovar'jem so komunisti pre- Predvs"10 12 odst- g|asov !n t0 diščih e|rn V veói'h mestnih sre-cialH Uve,iavili so se tudi so-clruc,»rn0'or,u9alska stranka po so- PoS^' fravdnik v Lucci je PripaH i P6t zaPornih nalogov za ške toskanske prevratni- tudi fašist .katere član je bil Zapor!- ,lcni m°rilec Mario Tuti. sodnik ' ^ ki 'ih Ì® Podpisal tacib r, a.' 80 Posledica are-®imba ,.audia Pera in Gaetana kaj dn„k- 8,a kila zaprta pred ne-nil; .Vl ln Prt katerih so zaple- Piemb! P 8veženi izredno po-B«ibnega gradiva. in sence konec. Venec, ki je bil v imenu predsednika, republike, v trenutku, ko je na tragičnih tleh Rižarne zagotavljal protifašistično in demokratično, voljo države, položen na bazov-sko brezno - fojbo, iz katere so fašisti, šovinisti in iredentisti naredili simbol svoje protidemokratične in protislovenske gonje, je zamajal v nas in v vseh demokratih, tudi tistih med Italijani, ki so zastavili svoj vpliv za pravico slovenščine v Rižarni, vero v iskrenost ali vsaj v odločnost antifašizma, ki je verbalno tako blestel med stenami zloglasne Rižarne. Kako naj si razlagamo -to gesto? Kot popuščanje pritiskom z desne? Kot nadomestilo za odsotnost neofašistične MSI in istrske iredente na svečanosti v Rižarni? Kot šibkost proklamirane demokratične volje? Kot vztrajanje na tezi o nasprotujočih si ekstremizmih, kar ni nič drugega kot alibi za popuščanje fašizmu? Kdaj bo svetloba dokončno pregnala sence, ki se zlohotno sprehajajo po trnjevi poti italijanske demokracije? Mar Rižarna s svojo grozljivo resnico še ni dovolj velik opomin? Po zaključku portugalskih volitev POČASIHIV 34. OBLETNICE 1TON0VHVE OF V UtBLJANI Socialistična zveza nadaljuje danes svetle tradicije Osvobodilne fronte Med letošnjimi dobitniki priznanja OF so tudi Oskar Rjuder, Jožef Češčut in rezijanski duhovnik Arturo Blasutto - Slavnostni govor Milana Kučana Po volitvah na Portugalskem morajo očistiti zidove, ki so bili preplavljeni z volilno propagando (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. - V veliki dvorani je bila danes slavnostna seja Republiške konference socialistične zveze Slovenije, na kateri so počastili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Slavnostne seje, vodil jo je predsednik Mitja Ribičič, so se udeležili številni gostje iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik ter pokrajin, vsi živeči ustanovitelji in člani vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, člani predsedstva SR Slovenije, predstavniki JLA, Akademije znanosti in umetnosti, univerze in predstavniki zamejskih Slovencev in drugi. Tajnik republiške konference Milan Kučan je v slavnostnem govoru poudaril zgodovinski pomen ustanovitve Osvobodilne fronte in vlogo komunistične partije, ki je slovenskim množicam nenehno razkrivala perspektivo njihovega boja in tako omogočila, da se je prav v tem boju v polni meri uveljavila njihova volja in neizčrpna ustvarjalna moč. To ................ VISOKA UDELEŽBA Z ZMAGO DEMOKRATIČNIH SIL Zmaga levice na portugalskih volitvah Socialisti prejeli 37,82r socialdemokrati 26,4, komunisti 12,5, demokratično gibanje 4,1 odst. glasov Samo 7 odst. belih glasovnic - Zadovoljstvo v levičarskih strankah - Izjave De Martina, Pajette in Nennija LIZBONA, 26. — Na včerajšnjih portugalskih volitvah, ki se jih je udeležilo nad 90 odst. vseh upravičencev, so levičarske stranke, predvsem Soaresovi socialisti, zabeležile pomembno zmago. Rezultati še niso dokončni, preostali glasovi pa ne morejo več spremeniti politične slike, iz katere je razvidno, da je socialistična stranka prejela 37,8 odst. glasov, socialdemokrati 26,4 odst., komunisti .12,5 odst., portugalsko demokratično gibanje pa 4,1 odst. Druge stranke po dosedanjih rezultatih ne bodo imele svojih predstavnikov ustavodajni skupščini. Belih glasov je bilo približno 7 odst. Pri visoki udeležbi Portugalcev na volitvah je treba poudariti visoko zavednost volivcev, ki so o-pravili svojo državljansko dolžnost prvič po petdesetih letih. Dokaz o politični zrelosti je tudi dejstvo, da so volitve potekle brez najmanjšega incidenta in je bilo treba zabeležiti samo manjše organizativne pomanjkljivosti. Socialistična stranka je zabeležila pomemben uspeh v vseh predelih Portugalske, zelo važna pa je zmaga v Lizboni in v Portu. PRED BO LETI 27. APRIL Enote 4. armade JA prodrle položaje v smeri Mašun - Ilirska Bistrica in zavzele št. Peter. Enote 9. korpusa ponovno osvojile ves Trnovski gozd in zasedle Otilico in Predmejo kot izhodišči za premik proti Trstu. Komanda mesta Trst prejme od štaba 9- korpusa naslednje radijsko sporočilo: «Bodite pripravljeni. Naše enote so zasedle št. Peter in Ilirsko Bistrico.» Komanda mesta izvede še zadnje priprave za vstajo po sektorjih. V predmestjih se pojavijo prve zastave z rdečo zvezdo. 28. APRIL Enote 4. armade JA osvobodijo Opatijo in prodrejo od št. Petra do Postojne s severnim krakom in do Podgrada z južnim. Enote 9. korpusa: Gregorčičeva brigada doseže Škrbino na Krasu, Bazoviška brigada se približa Štanjelu, Kosovelova brigada doseže Gabrovico pri Komnu, 31. divizija še v Trnovskem gozdu. Komanda mesta Trst prejme ob 4. popoldne povelje: «Enote 4. armade in 9. korpusa so v neposredni bližini mesta. V najkrajšem času je pričakovati napad na mesto. Začnite z vstajo!» Komunisti so se uveljavili predvsem v industrializiranih delih Portugalske, v Lizboni, Setubalu, Beji itd. Predstavniki portugalskih strank še niso uradno komentirali izidov volitev. Tajnik socialistične stranke Soares je izrazil zadovoljstvo tako nad politično zrelostjo volivcev kot nad izidi volitev. Približno enake so bile izjave iz krogov ljudske demokratične stranke, ki je socialdemokratsko usmerjena. V svoji izjavi je Soares dejal, da se je Portugalska izrekla za levico. Socialistična stranka in komunistična partija sta dobili več kot 50 odstotkov vseh glasov. Svoje izjave je dal v teku okrogle mize, ki so jo oddajali po televiziji. Poleg Soaresa so se okrogle mize udeležili še tajnik komunistične partije Cunhal, predstavnik socialdemokratov Mota ter zastopnik portugalskega demokratičnega gibanja Pereira de Moura. Vsi štirje so ministri brez listnice v sedanji portugalski vladi. Potem ko je poudaril, da ima portugalska socialistična stranka odlične odnose z drugimi evropskimi socialističnimi, socialdemokratskimi in komunističnimi strankami, je Soares dejal, da pomenijo volitve veliko zmago Portugalcev, gibanja oboroženih sil in demokratičnih strank. Socialisti, je nadaljeval Soares, si bodo prizadevali, da bi uresničili program oboroženih sil in strank, ki so ga podprli. Kar zadeva udeležbo Portugalske v NATO, je tajnik socialistične stranke rekel, da doslej ni še nobena stranka postavila na dnevni red vprašanja izstopa iz atlantske zveze. S svoje strani je Alvaro Cunhal, tajnik portugalske komunistične partije, dejal, da se je portugalsko ljudstvo izreklo za socialistično demokracijo. Izrazil je upanje, da se bo sodelovanje med socialisti in komunisti ter drugimi demokratičnimi silami še okrepilo, da bi uresničili demokratične ideale in socializem. Vodja socialdemokratov Mota je odločno zanikal glasove, po katerih naj bi za njegovo stranko volili pristaši desnice, ki naj bi v njegovi stranki videli edino alternativo v sedanjem političnem položa: ju. Mota je tudi dodal, da je portugalsko ljudstvo izbralo pot socializma in socialdemokracije. Portugalske volitve so povzročile val komentarjev v vsej svetovni javnosti in še posebno v Italiji. Predsednik PSI Nenni je poslal Soaresu brzojavko, v kateri pravi, da pomeni uspeh portugalske socialistične stranke pomemben odgovor na 50 let reakcionarne diktature. Svoje zadovoljstvo je izrazil tudi politični tajnik PSI De Martino, ki je rekel, da je zmaga portugalskih socialistov na volitvah, na katerih so se uveljavili kot najpomembnejša politična sila, izredno značilna. Portu- galski socialisti in njihov vodja Mario Soares so se dolgo borili za socialistično demokracijo, ki mora temeljiti na popolni politični svobodi. Član tajništva KPI Pajetta pravi v svoji izjavi, da so Portugalci prvič po polstoletju diktature imeli svobodne in demokratične volitve, na katerih so odločno in masovno podprli levico. Večina volivcev se je izrazila za program, ki poudarja potrebo tesne povezave med ljudstvom in oboroženimi silami ter zahteva globoke reforme v državi. Portugalski komunisti, ki so se dolgo let borili proti fašizmu, so dokazali, da so pomembna sila, ki ima svojo bazo predvsem v mestnih središčih. Generalni tajnik avstrijske krščanske demokracije Kohlmaier, ki je trenutno v Lizboni, kjer je sledil volitvam, je izjavil, da so bi- le portugalske volitve svobodne in demokratične. Poudaril je visoko udeležbo, s katero je portugalsko ljudstvo dokazalo svojo politično zrelost. Sovjetska tiskovna agencija Tass ugotavlja danes v svojem komentarju o portugalskih volitvah, da se je več kot 80 odst. volivcev izreklo za stranke vladne koalicije. Tass poudarja uspeh demokratičnih sil v državi, kar je toliko bolj pomembno, ker je bila Portugalska pol stoletja pod fašističnim jarmom. Član vodstva PSI Riccardo Lombardi je v svoji izjavi izrazil veliko zadovoljstvo ob uspehu portugalske socialistične stranke, spričo katerega so italijanski socialisti zelo ponosni ter izražajo portugalskim tovarišem svojo podporo v borbi za ohranitev demokracije v Portugalski . Rok za prijavo davčnih dohodkov podaljšan najmanj maja RIM, 26. — Finančno ministrstvo je že sporočilo, da bodo rok za predložitev davčnih prijav, ki zapade 30. aprila, podaljšali najmanj do 10. maja zaradi težav, ki so nastale v uradih finančne uprave. Poleg velikega dela, ki ga imajo uradi v zvezi z letošnjo davčno prijavo, so uslužbenci krajevnih uradov neposrednih davkov že 21. t.m. začeli stavkati za nedoločen čas. Vsi uslužbenci finančne in davčne uprave pa bodo stavkali 28., 29. in 30. a-prila. lll1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllUIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||llllllllllkk..(llllllllll||IU||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||iii|||| Predsednik Huong pred odstopom SAIGON, 26. — Južno vietnamski parlament je odobril z veliko večino glasov resolucijo, s katero pooblašča predsednika republike Tran Van Huonga, da določi v primeru potrebe drugo politično o-sebnost, da ga nadomesti in začne pogajanja za prekinitev sovražnosti. Obenem se parlament zavzema za politično rešitev krize na podlagi pariškega mirovnega sporazuma iz januarja 1973. Kar zadeva generala Van Min-ha, na katerega se bo po vsej ver- jetnosti obrnil predsednik Huong za rešitev krize, je njegov glasnik izjavil, da doslej ni bilo nobenih stikov med Huongom in Min-hom, kljub temu da so nekatere politične osebnosti ves dan posredovale med predsedniško palačo in generalom. Radio Hanoi je ponovno poudaril danes, da se ne bodo predstavniki začasne revolucionarne vlade pogajali s člani uprave bivšega predsednika Thieuja. Južnoviet-namsko ljudstvo, pravi radio, se ne bo nikoli pogajalo s člani vlade, ki je v bistvu Thieujeva uprava brez Thieuja. V Južnem Vietnamu je tret \ sestaviti vlado, ki si bo prizadevala za utrditev miru, neodvisnosti, demokracije in nacionalne enotnosti in ki bo izvajala določila pariškega mirovnega sporazuma. (Na sliki: v ameriško oporišče na otoku Gr "m je doslej prispelo nad 20 tisoč vietnamskih kolaboracionistov.) dejstvo je po besedah Kučana dalo narodnoosvobodilnemu gibanju tisto prodorno silo in zanos, ki mu je zagotovil zmago. To dejanje je povezalo svetlo puntarsko tradicijo in svobodoljubno misel Prešerna, Cankarja, Kosovela in drugih velikih sinov slovenskega ljudstva z njegovimi tisočletnimi težnjami, da bi vzelo lastno usodo v svoje roke in živelo zedinjeno v skupni državi. Ko je Kučan orisal razmere in položaj v Sloveniji in po svetu pred drugo svetovno vojno, je poudaril velik pomen Osvobodilne fronte in njene usmeritve k boju za narodno osvoboditev in družbeno preobrazbo. V neizprosnem množičnem oboroženem boju, je dejal, je bilo osvobojeno vse slovensko narodnostno ozemlje in združen ves slovenski narod, kar je — kljub političnim mejam, s katerimi so pozneje bili odrezani nekateri deli slovenskega ozemlja od matične domovine — omogočilo, da se je zavest vseh Slovencev o skupni pripadnosti svojemu narodu izrazila jasneje, kot v katerem koli drugem zgodovinskem obdobju dotlej. Kučan je pri tem poudaril, da je bila OF njena ustanovitev in razmah sad zavestnih prizadevanj in naporov v dolgoletnem boju za enotnost vseh slovenskih naprednih in protifašističnih sil. Nosilec tega boja je bil delavski razred, ki je svojo enotnost koval in utrjeval v revolucionarnem vrenju skupaj s celotnim delavskim razredom Jugoslavije. Ta delavski razred je vodila in usmerjala komunistična partija, ki je vrsto let delovala za enotnost vsega ljudstva in ga pripravila za boj proti fašistični nevarnosti. Osvobodilna fronta ni nastala šele aprila 1941, njene korenine segajo v predvojna leta boja komunistične partije za enotnost množic. Svoje zgodovinsko poslanstvo je Osvobodilna fronta zmogla uspešno opraviti, ker je imela trdno podlago v enotnosti delavskega razreda in njegovi povezanosti z drugimi naprednimi sloji delovnih ljudi. Nastajala je in o-stala široko zavestno grajena fronta vseh demokratičnih in naprednih sil slovenske družbe. Zaradi zasidranosti OF v množicah, je nadaljeval Kučan, je ni bilo mogoče poraziti, niti razkrojiti, nista je mogla zlomiti ne vojaška sila in nasilje sovražnika, ne omahljivost in odpadni-štvo ter izdajstvo meščanskih strank in njihovih voditeljev. Osvobodilna fronta je nastala iz življenjskih potreb našega zasužnjenega in razkosanega naroda, pogojili so jo njeni demokratični, protifašistični, protiimperialistič-ni. osvobodilni viri. Osvobodilna fronta je z organizacijo oborožene ystaje in bojem za narodno in socialno svobodo preoblikovala slovenski narodni značaj. Osvobodilna fronta je vedno poudarjala, je dejal Kučan, da med religioznimi katoliškimi množicami in drugimi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more in ne sme biti nobenih pregrad in zaprek, ki bi ovirale bratsko združitev vsega slovenskega svobodoljubnega ljudstva v boju proti sovražniku, kakor tudi proti zatiranju in izkoriščanju. Osvobodilna fronta je tudi poudarjala, kako vsak tisti, ki v trenutku, ko gre za obstanek slovenskega naroda, z vprašanjem svetovnonazorskih razlik seje razdor med slovenskim ljudstvom, izdaja koristi slovenskega naroda. Danes uresničuje socialistične in humanistične vizije sveta, združuje in povezuje vse slovenske ljudi. Ne nazorske, ne religiozne o-predelitve, je dejal Kučan, ne morejo biti in tudi nikoli niso bile ovira. Obsodil je tiste, ki bi želeli umazati revolucijo s trditvami, da je izigrala religiozne množice in jih opeharila za oblast. Za takšno zavzemanje za demokracijo se skrivajo, po besedah Kočana neizpolnjene ambicije slovenskega klerikalizma, ki skuša svobodo verskega prepričanja zlorabiti zoper svobodo samo. Tisti, ki so v času najtežje preizkušnje ravnali v nasprotju s svojo narodno dolžnostjo in se obrnili proti lastnemu narodu, ki niso mogli ali niso hoteli razumeti velikega dejanja, ki je nastajalo okoli njih, so si sami vzeli moralno pravico, da bi še kdaj vstopili v naše politično življenje in odločali o narodovi usodi. To je razlog, da s tistimi, ki so bili hlapci okupatorja, ki so netili bratomorno vojno in so bili in so še v službi tujega imperializma, naše ljudstvo ne sprejema vsiljevanja polemike in spravskega dia- loga. Ta dialog je bil enkrat za vselej končan prek morišč talcev, strelskih jarkov, mučilnic in uničevalnih taborišč. Zato se ne da sprenevedajoče in svetohlinsko i-zenačiti žrtev, ki so padle v boju za narodovo preživetje in osvoboditev, z življenji tistih, ki so pomagali iztrebljati slovenski narod in njegovo svobodoljudno misel. Milan Kučan je na koncu orisal preraščanje Osvobodilne fronte v enotno gibanje in poudaril, kako danes Socialistična zveza nadaljuje tradicije Osvobodilne fronte kot množično gibanje za uresničevanje socializma. Po slavnostnem govoru so razdelili letošnja priznanja 39 najbolj zaslužnim družbeno političnim delavcem. Letošnja priznanja Osvobodilne fronte so dobili: Marija Aljančič, Viktor Avbelj, Jaka Avšič, Arturo Blassuto, Anton Blejec, Maks Bulc, Marica Brazda, Jožef češčut, Hinko Čop, Evica Dolenc, Jožef Dušej, Anton Dvojmoč, Janez Galiob, Majda Gaspari, Jože Gričar, Ivan Hercog, Oskar Kjuder, Ada Krivic, Franc u : §»: «P jà Oskar Kjuder Jožef Češčut Konobelj, Franjo Muršec, Anton Ožbolt, Zlato Pavlica, Ivanka Pavlin, Igor Peternel, Franc Popit, Rudi Rupel, Stane Ravljen, Viktor Repič, Lojze Slemnik, Mira Svetina, Vladimir Šenk, dr. Makse Šnuderl, Jože Šubic, Srečko Vičič, Vlasta Vidic, Janez Vipotnik, Jože Zemljak, Beno Župančič, Janez Wuttej in občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Banjaluka. Trem našim zamejskim Slovencem so bila priznanja Osvobodilne fronte podeljena z naslednjimi motivacijami : Oskarju Kjudru za delež, ki ga je dal kot borec v NOB in za zasluge, ki jih ima pri razvijanju tradicij NOB na področju glasbe; Jožefu češčutu za zasluge na področju boja za socialne in narodnostne pravice Slovencev v I-taliji; Arturu Blasutti za zasluge, ki jih je imel kot partizanski duhovnik pri organiziranju odporniškega gibanja v videmski pokrajini. Danes so bile tudi po drugih krajih Slovenije razne slovesnosti v znamenju proslav jutrišnjega praznika dneva ustanovitve Osvobodilne fronte. DRAGO KOŠMRLJ RIM, 26. — Sindikalna federacija je objavila osnovne točke programa prvomajskih proslav. Sklenila je, da bodo za praznik dela priredili tudi letos enotne delavske manifestacije, na katerih bodo govorili voditelji GGIL, CISL jn UIL. V Rimu bo govoril glavni tajnik CGIL Lama, v Milanu glavni tajnik CISL Storti, v Trstu pa glavni tajnik UIL Vanni. PrTmorikTdnevmfc 27. aprila 1975 TRŽAŠKI DNEVNIK SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA VSEDRŽAVNE ZVEZE PARTIZANOV ■ ANPI 8. MAJA BO NA PROSEKU OSREDNJA PROSLAVA 30-LETNICE OSVOBODITVE Dopoldne ob IO. uri manitestacija z govori na Trgu Goldoni, popoldne ob IS. uri množično tovariško srečanje na Proseku Proslave 30. obletnice osvoboditve polno zaposlujejo domala vsa naša prosvetna in športna društva, prirejajo jih slovenske občine, vrste se na slovenskih šolah in po drugih kolektivih. Danes bo v Velikem Repnu proslava, ki jo prireja repentabrska občina, 25. t.m. je bila v Miljah, najavljena je že za dolinsko in na-brežinsko občino, 1. maja bo v Križu, kjer bodo odkrili veličastni spomenik padlim domačinom v narodnoosvobodilnem boju. Tudi tradičio- bodo poleg priložnostnih govorov tudi kulturne točke iri nato družabnost v tistem protifašističnem duhu, ki je bil gonilna sila našega narodnoosvobodilnega boja in ki tudi danes preveva naše ljudstvo v boju za naše narodnostne pravice in proti prevratniški fašistični dejavnosti. Osrednja proslava na Proseku bo imela zato ne le množični temveč tudi manifestativni značaj in za njen uspeh se bodo zavzele poleg pokrajinskega odbora ANPI samega, vse naše organizacije, predvsem pa pro-' štvu. Predsednik Leone se je v brzojavki obenem zahvali «prebivalstvu za sprejem, ki ga je bil deležen v našem mestu». Zahvalno brzojavko je predsednik Leone poslal tudi vladnemu komisarju dr. Antoniu di Lorenzu. nalna prvomajska proslava sindika- svetna in športna združenja ter ta- 1 . . ___... . Al*-«-» «-*Virf «->*■»-1 rrr» «-»1-1 «-» tt Ir orar»! V» /-j tov bo v duhu 30-letnice zmage nad fašizmom. Osrednja proslava pa bo, kot je na svoji predvčerajšnji seji sldenil Leto dni po bombi na slovensko šolo Na današnji dan pred enim letom je na slovenski šoli pri Sv. ivanw počila bomba. Nekaj dni prej je fašistični kolovodja Almirante na tržaškem trgu pozii/ai k uničenju «slovenskega bacila». Ni nam znano, da bi zaradi te bombe kdo sedel v preiskovalnem zaporu, niti da bi se policija posebno trudila, da bi odkrila sled za artenta-torji in jih prijela. Prav tako ni nobenih vesti o tem, da bi tržaška sodna oblast karkoli ukrenila proti fašističnemu prvaku zaradi očitnega šču-vanja k pokolu, čeprav se je takrat govorilo, da je bil magnetofonski posnestek govora izročen sodnim oblastem. Mar je eno leto prekratka doba za odkritje zločincev, katerih stopinje vodijo v eno samo smer — v tržaški fašistični brlog? Ali pa bcmba na slovensko šolo ne predstavlja zadostnega povoda za resno in odločno ukrepanje? Pa se še kdo čudi, zakaj se fašistični kriminal tako razrašča . ... Eno. leto po bombi pri Sv. Ivanu ponavljamo takratno zahtevo, ki je zahteva vseh demokratičnih sil našega mesta: Izsledite in kaznujte fašistične atentatorje,, iztrebite to rakasto tvorbo! borniška organizacija, v katerih deluje mladina, ki je danes zavesten nadaljevalec boja svojih staršev za svobodo in demokracijo. Zato, da za današnji čas potrdimo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja, se bomo 8. maja vsi množično udeležili dopoldanske manifestacije na Trgu Goldoni in popoldanskega tovariškega srečanja na Proseku. 1. in 2. maja zaprti uradi konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v četrtek, L, in v petek, 2. maja t.l., zaprti zaradi prvomajskih praznikov. pokrajinski odbor Vsedržavne zveze partizanov — ANPI, 8. maja na Proseku. Proslava bo imela dva dela: dopoldne ob 10. uri bo na Trgu Goldoni množično zborovanje, na katerem bosta govorila pokrajinski predsednik Vsedržavne zveze partizanov — ANPI Arturo Calabria v italijanščini in tajnik Vsedržavne zveze partizanov — ANPI Dušan Košuta v slovenščini; popoldne ob 15. uri pa bo množično srečanje bivših borcev in aktivistov z mladimi antifašisti in atifašističnim prebivalstvom tržaške pokrajine. Na tem srečanju Provokacija pri fojbi Ob breznu — fojbi pri Bazovici so — kot so povedali karabinjerji — včeraj dopoldne neznanci zažgali venca, katerih enega je v četrtek v imenu predsednika republike položil neki general iz njegovega spremstva, drugega pa že prej tržaška pokrajinska uprava. Neznanci naj bi venca zažgali med 11. in 12. uro, to je ob menjavi orožniške patrulje oziroma obhodnice. ki pazi na spomenik nad fojbo. Venca so najprej premaknili za nekaj metrov, nato ju polili z bencinom in zanetili. Kaže da so se neznanci, Id jih policija išče, pri svojem delu poslužili enega ali več motorjev. Zažig vencev v okoliščini, ki jo omenjajo v svojem opisu karabinjerji sami. je najmanj kar se lahko reče, čuden. Znano je, da so na dan, ko je omenjeni general tako rekoč v nekaj sekundah stopil iz helikopterja, položil venec in se odpeljal, okrog fojbe stražili in patruljirali karabinjerji in da so to delali tudi Včeraj. Kako je potem mogoče, da je prav v času menjave obhodnice in pri belem dnevu, če drži, kar je rečeno v informaciji, lahko neznanci zagrešili svoje dejanje, za katerega so vendarle morali porabiti nekaj časa? Vsa zadeva ne izključuje provokacije, v čemer so fašisti izurjeni, mojstri, da bi krivdo "làfikò pripisali drugim in potem pripravili kak maščevalni podvig, kar bi ne bilo prvič. ---------- ÙH Zahvala Leoneja županu Spacciniju Predsednik republike Leone je po povratku v Rim s svečanosti v Rižarni poslal tržaškemu županu Spacciniju brzojavko, v kateri pravi, da je z občutki ganjenosti prisostvoval svečanosti odkritja narodnega spomenika Rižarne, ki ga je mesto Trst, zlata kolajna odporništva, posvetilo spominu nedolžnih žrtev, različnih narodnosti in veroizpovedi, a združenih v odporni- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU prireja jutri, 28. t.m., ob 20.30 v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini POSVET PROSVETNIH DRUŠTEV S TRŽAŠKEGA Dnevni red: osrednja proslava 30- letnice osvoboditve Zaželena čimštevilnejša udeležba. DANES V SKEDNJU SPOMINSKA SVEČANOST Vedno večje zanimanje za Rižarno in njen pomen Sinoči oddaja v rubriki A-Z - V torek posebna reportaža ,o Rižarni na sporeda TV Ljubljana OBČINA REPENTABOR pri reja s sodelovanjem VZPI - ANPI in prosvetnega društva «Kraški dom» iz repentabrske občine PROSLAVO 30. OBLETNICE OSVOBODITVE PROGRAM DANES, 27. APRILA Ob 11. uri: Osrednja proslava pred spomenikom padlih v Velikem Repnu. Sodelujeta pevski zbor «Tabor» z Opčin in godba na pihala iz Prvačine. Od 15. ure dalje partizansko srečanje z golažem ob zvokih godbe na pihala iz Prvačine. Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo priredi danes ob 10. uri v škedenjski kinodvorani spominsko svečanost ob 30. obletnici osvoboditve z javno diskusijo na temo: «Rižarna .tragedija in pouk». Uvodno besedo bosta imela tajnik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini Galliano Fogar in časnikar Albin Bubnič, nato bo sledila debata. Po svečanem odprtju je Rižarna stopila v ospredje in je predmet razgovorov, zbuja veliko zanimanje in obujanje spominov na hude čase. Mnogi jo šele zdaj odkrivajo, obiskujejo pa jo mladina in odrasli tudi iz oddaljenih italijanskih pokrajin. Ogled Rižarne in njena tragična zgodovina napravita na vsakega obiskovalca globok vtis. Na državni praznik 25. aprila, je Rižarno obiskalo 10.000 ljudi. S spoznavanjem zgodovine Rižarne spoznavajo obiskovalci iz drugih krajev tudi velik davek krvi in trpljenja Slovencev v boju proti fašizmu in nacizmu. O Rižarni je bila sinoči na sporedu italijanske televizije v oddaji A—Z dobro uro dolga reportaža, ki jo je pripravil znani televizijski novinar Emilio Ravel. Intervjuval je nekatere preživele zapornike iz Rižarne, prikazal glavne krivce zloglasne skupine Einsatzkommando Reinchard, dokumente in slike ter ugotovil, da so bili med žrtvami Ri- iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiii V SOBOTO, 10. MAJA, V VIDMU Strokovno srečanje o problemih konsumnih zadrug v naši deželi Prizadevanja za demokratični preustroj razpečevalne mreže Na sedežu vsedržavne zveze zadrug v Vidmu je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so voditelji deželne zveze konsumnih zadrug med drugim napovedali organizacijo posebnega srečanja z naslovom: «Obnovitev in razvoj sodelovanja med konsumnimi zadrugami v Furlaniji - Julijski krajini za demokratični preustroj trgovske razpečevalne mreže». Na tem srečanju bodo sodelovali tako predstavniki zadružnih organizacij kakor tudi posamezni trgovci, njihovi prispevki, predlogi in problemi pa bodo predstav-Ijali osnovo za razpravo, ki se bo o teh vprašanjih razvila med jesensko konferenco o trgovski razpeče-valni mreži, ki jo je .napovedala deželna uprava. Srečanje bo v soboto, 10. maja, v sejni dvorani trgovinske zbornice v Vidmu. Svojo prisotnost so že napovedali nekateri voditelji vsedržavnega združenja konsumnih zadrug, deželno upravo pa bo zastopal podpredsednik deželnega odbora F. De Carli. Prisoten bo tudi deželni odbornik za zadružništvo Mauro. Deželna zveza konsumnih zadrug pri tem pripominja, da bo majsko srečanje v Vidmu prvi resni razmislek o problemih razpečevalne mreže po sprejetju vsedržavnega zakona o preureditvi trgovine (št. 426 iz leta 1971). POJASNILO Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika Prosiva vas, da priobčite naslednjo izjavo: «V zvezi z brošuro 'Kocbek, pričevalec našega časa’, ki sta jo napisala Boris Pahor in Alojz Rebula, izdala pa založba revije «Zaliv» in v kateri sta med podporniki brošure navedeni tudi najini imeni, podpisana Ema Tomažič in Just Colja izjavljava, da za omenjeno brošuro nisva ničesar prispevala in da tudi nisva bila predhodno seznanjena z njeno vsebino. Res je le to, da sva podpisana že pred leti izročila Borisu Pahorju majhno denarno podporo za njegovo literarno revijo 'Zaliv' in da že vse od takrat avtomatično navaja najini imeni med podporniki revije. Pred nekaj meseci nama je sicer povedal, da bo izdal knjigo v počastitev 70-letnice Edvarda Kocbeka in naju vprašal, če sva za to, da navede tudi najini imeni, kot dotlej v reviji 'Zaliv'. Misleč, da bo knjiga res samo priložnostno delo literarnega značaja, nisva temu nasprotovala, čeprav sva Pahorju istočasno dejala, da ne bi imelo smisla objavljati najinih imen. Sedaj, ko je knjiga izšla in ko sva se seznanila z njeno vsebino, ugotavljava, da sta bili najini imeni preračunano zlorabljeni za knjigo, katere vsebine ne odobravava. S spoštovanjem Ema Tomažič Just Colja žarne predvsem Slovenci in Hrvati. Po zgodovinskem prerezu in ugotovitvah je logično prihajala zaključna zahteva po procesu, ugotovitvi zgodovinske resnice in kaznovanju krivcev ter sokrivcev za zločine v Rižarni. Posebno dokumentarno oddajo o Rižarni je pripravila tudi TV - Ljubljana in bo na sporedu v torek, 29. aprila, ob 20. uri. Jutri v Rižarni prikaz dokumentarnega dela o fašizmu v obdobju 1919-45 V Rižarni bo jutri ob 19.30 na pobudo Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine in tržaške občine prvi prikaz poučnega dokumentarnega dela «Trst 1919-1945», ki ga je pripravilo tržaško gledališče v okviru proslavljanja 30-letnice osvoboditve. Delo prikazuje prve začetke in razvoj fašizma v našem mestu ter nasil-stva in zločine fašistov in nacistov v teh krajih do leta 1945. Zanimiv dokumentarec je izdelal Francesco Macedonio na besedilo Furia Bordona. Posnetke na traku (pri realizaciji so sodelovali Lidia Braico, Giusi Carrara, Elisabetta Bonino, Lilia Carini, Mario Licalzi, Mimmo Lo Vecchio, Saverio Moriones, Giorgio Vailetta in Lino Savorani) bo spremljala serija diapozitiv, ki jih je izdelal Mario Piccolo Sillani. Jutrišnja prva uprizoritev je namenjena predstavnikom deželnih in občinskih oblasti, predstavnikom a-bonentov Stalnega gledališča, rajonskih konzuli, šolnikov, šolskih svetov in študentov. Magnetofonski trak, bo nato ostal last tržaške občine, ki ga bo uporabila v Rižarni kot dokument in pričevanje za obiskovalce. STAINO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TilSI Kulturni dom Mali oder STANKO MAJCEN «APOKALIPSA» scena kostumi režija E. Zajec Marija Vidau Mario Uršič V torek, 79. t.m., ob 20.30 izven abonmaja Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v Kranju s komedijo F. Molnarja «Liliom» jutri, 28. aprila, ob 19.30. POLITEAMA ROSSETTI V torek, 29. aprila, ob 20.45 koncert zbora «S. Ambrogio». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri Osrednji blagajni (tel. 36372 . 38547). VERDI Danes ob 15.30 za red D zadnja ponovitev opere «Kavalir z rožo». Šolske vesti Dijaki srednje šole «Fran Levstik» z oddeljenimi razredi v Sv. Križu vabijo vaščane in prijatelje mladine na nastop gojencev Glasbene matice, ki bo v šolskih prostorih na Proseku v torek, 29. t.m., ob 16. uri. Razna obvestila Jutri, 28. aprila priredi Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Ulica Donizetti 3, ponedeljkov večer, ki bo posvečen spominu na medvojna taborišča. Pripovedovali bodo pre-živeli interniranci, člani radijskega odra pa bodo brali pesmi iz tistih časov. Začetek ob 20.15. SPD Tabor in člani dramske družine čestitajo Marti in Stanku Hrovatinu ob rojstvu prvorojenke ALENKE Ob rojstvu prvorojenke ALENKE srečnima staršema Marti in Stanku Hrovatinu iskreno čestitajo otroci otroškega vrtca iz Trebč, mali Alenki pa želijo obilo sreče in zdravja v življenju. n«..;' •' —- '8 SL* ' p, t, •' v » , .C jp » «*•' it U t iiiimiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiHiiHiiiiimi PONESREČEN PODVIG Mlad plezalec strmoglavil z 10 metrov v Glinščici Mauro Aguzzi (26 let) v življenjski nevarnosti - Težavno reševanje V včerajšnjih jutranjih urah je v GUnščici prišlo do hude nesreče. Mladi, 26-letni univerzitetni študent, Mauro Aguzzi iz Pasaže Pretti 1 je namreč padel s stene in je pri tem zadobil številne resne poškodbe, tako da je v življenjski nevarnosti. Mauro Aguzzi je prišel v Glinščico s 23-letnim prijateljem Giovanni-jem Crismanijem, ki biva v Ul. S. Rita 3, okrog 9. ure. Prijatelja sta se odločila, da se bosta povzpela po strmi steni, ki ji pravijo «pot y». Prvi je začel plezati Aguzzi, kateremu bi moral slediti še prijatelj. Ko je 26-letni študent prispel do višine 10 metrov, se mu je nenadoma zamotala vrv, poleg tega pa se je zlomil tudi obroč, ki je bil pripet na žebelj v steni. Aguzzi je tako strmoglavil v globino in je padel blizu Crismanija. Ta je takoj opazil, da so poškodbe hude in je začel klicati na pomoč. Odzval se mu je neki plezalec, ki je bil v bližini in ki je pohitel v Boljunec, od koder je obvestil Rdeči križ in policijo. Reševalci so kmalu prispeli v Glin- .................................................na radnik Roberto Granaroli in urad- Danes, NEDELJA, 27. aprila BISTRA Sence vzide ob 5.00 in zatone ob 19.07. — Dolžina dneva 14.07. — Luna vzide ob 21.21 in zatone ob 5.49. Jutri, PONEDELJEK, 28. aprila ŽIV AN Včeraj - danes niča Lina D’Alessandro. LOTERIJA niščnik Dario Sare in delavka Teresa Artelli, uradnik dr. Carlo Luisa in uradnica Bruna Kesmec, u-Vreme včeraj: Najvišja temperata f.adnik Silvano larini in uradnica Li- liana Kravos, kemik dr. Giuliano Toppan in univer. študentka Daniela Mezzetti, karabinjer Natalino ra 16 stopinj, najnižja 9,9 ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb rahlo narašča, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 51-odstotna, dežja je padlo 0,1 mm, nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. aprila 1975 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 74-letni Gustavo Zie-gher, 80-letna Valeria Gattegno, 67-letni Carlo Serpo, 71-letni Girgio Varin, 68-letni Bruno Bravin, 49-let-ni Oliviero Vascotto, 53-letna Nelly Giassi vd. Rispoli, 93-letna Virginia Valle vd. Micheli, 55-letni Albino Bocciai, 50-letni Maurangelo De Gioia, 66-letna Maria Coretti por. Bi-siani, 85-letni Rodolfo Liprandi, 47-letni Silvano Fabiani, 89-letna Do-mitilla Gerolimich vd. Vincenzi, 82-letna Giovanna Sedmak vd. Furlani, 74-letni Angel Sancin. OKLICI: uradnik Franco Macchi in uradnica Giuliana Lasini, voj. častnik Michele Cassia in uradnica Lucia Marconi, inženir Galileo Busato in uradnica Licia Vergerlo, prista- Mazzonetto in bolničarka Giuseppina Urban, uradnik Aldo Tieghi in uradnica Serena Vivoda, strojni kapetan Furia Riccobon in fizioterapevtka Mariella Terser, laboratorijski tehnik Dario Zorzenon in laboratorij. tehnik Nadja Biagini, meha- r//VÀM7W2A\ OX(JS£fl Kr-sž TRST-Ul.Mazzini 5/ nik Giuliano Perini in študentka Anna Škerla va j, tekstilni delavec Nicolò Brez in gospodinja Conforta Nasi, uradnik Franco Fabris in uradnica Rosanna Grzina, uradnik Salvatore Prestigiovanni in uradnica Vittoria Marchione, elektromehanik Bruno Corrente in uradnica Michela Quinto, uradnik Sergio Benčini in uradnica Anna Maria Sarcinelli, li-tograf Walter Barnabà in prodajalka Rosanna Denicoloi, delavec Marino Delpin in prodajalka Eleonora Vivolo, delavec Paolo Verbanaz in prodajalka Nevia Pribac, uradnik Giancarlo Sirotich in univerz, študentka Anna Poggi, tehnik Luciano Ceschin in frizerka Vanda Piculin, d':kver Guido Tron in prodajalka Daria Lucci, mehanik Giuliano Sin-covich in gospodinja Onorina Vigini, uradnik Giuseppe lanniello in učiteljica Gelsomina Testa, biolog Renato Seliš in geometer Paola Montali, laboratorijski tehnik Milan Piacer in šolski sluga Abina Babich, pri-staniščnik Bruno Bolcic in prodajalka Graziella Sokolic, uradnik Roberto Ludovini in prodajalka Maria Grazia Scorcia, radijski tehnik Pasquale Rocco in gospodinja Annamaria Fidemi, radijski tehnik Dario Giovannini in uradnica Renata Tamaro, uradnik Severio Volpi in študentka Schelley Rebecca Stoch, u- BARI 40 7 21 82 54 CAGLIARI 87 67 39 34 83 FIRENCE 45 19 87 17 77 GENOVA 5 22 12 35 37 MILAN 51 70 57 5 71 NEAPELJ 7 81 15 87 85 PALERMO 7 28 71 11 60 RIM 58 5 36 71 67 TURIN 66 68 84 80 46 BENETKE 88 65 58 75 87 ENALOTTO X 2 X IX 1 1 X 2 2 2 1 KVOTE: 12 točk - 7.579.000; 11 točk - 310.000; 10 točk - 28.100 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124). ščico, vendar je bila njihova naloga dokaj težavna. S pomočjo gasilcev, ki so jim priskočili na pomoč, so le prispeli do ponesrečenca. Privezali so ga na nosilnico in ga odnesli do rešilnega avtomobila. V glavni tržaški bolnišnici so Maura Aguzzija sprejeli na oddelku za oživljanje. Ugotovili so mu hud udarec v glavo, številne rane po vsem telesu, več zlomov in tudi notranje poškodbe. Zdravniki so si pridržali prognozo. Uspel začetek proslave 30-letnice osvoboditve v repentabrski občini Z bogato in pestro kulturno prireditvijo se je sinoči začela v dvorani Križmanove gostilne v Velikem Repnu proslava 30-letnice osvoboditve, ki jo prireja repentabrska občina s sodelovanjem VZPI-ANPI in prosvetnega društva «Kraški dom». Slavnostni govor je imel predsednik društva «Kraški dom» Milko Križman, ki je orisal pomen obdobja NOB v zgodovini slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov. Dobršen del sinočnje uspele prire ditve je slonel na prijetnem nastopu osnovnošolskih otrok in mladine. Spored je z vrsto narodnih in partizanskih pesmi dopolnil moški pevski zbor «I. Gruden» iz Nabrežine pod vodstvom prof. Sergija Radoviča. Številno občinstvo si je lahko ogledalo tudi razstavo spisov in risb na temo NOB, ki so jih pripravili osnovnošolski otroci. Vsem otrokom je partizan Albin Guštin izročil v imenu društva knjižne nagrade, še posebej pa je občinska uprava nagradila s knjižnimi nagradami najboljše spise. Podrobneje bomo o sinočnji proslavi še poročali. Danes se poročita na Katinari LUČKA SCHILLANI X71 FRANKO LAGANIS Svoji članici in njenemu izvoljencu prisrčno čestitajo člani Stalnega slovenskega gledališča. Danes praznuje svoj 55. rojstni dan RASTISLAV SLAVEC - RADO borec prekomorske brigade Iz srca mu čestitajo žena, hčerka in sorodniki. Izleti PD Ivan Grbec v Skednju priredi 4. maja izlet v Cerkno in v bolnico Franja. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih od 17. do 19. ure razen ob sredah in sobotah. Združenje slovenskih medicincev v Trstu vabi na predavanje primarija dr. BORISA CIBICA z naslovom « Preprecevanj'e in zdravlj'enj'e zvišanega krvnega pritiska » À '' ' r»' Predavanje bo jutri, 28. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Kino La Cappella Underground 19.00 (prvi del) — 21.30 (drugi del) «Que viva Mexico» (1932). Režija Sergej Einstein. Jutri, ob 19.00 in 21.30 «Signorine non guardate i marinai» (1941). Režija George Marshall. Ariston 15.30 «Il messia selvaggio». Barvni film za vse. Jutri zaprto. Grattacielo 14.30 «Breve incontro». Barvni film, v katerem nastopata Richard Burton in Sofia Loren. Excelsior 10.00—11.30 «Speedy Gonzales supersonico». Risanka v barvah. 14.30 «Prima pagina». Barvni zabavni film, v katerem igrata Jack Lemmon in Walter Matthau. Nazionale 15.00 «Lupo dei mari». Barvni film povzet po romanu J. Londona. Fenice 10.00—11.30 «Vamos a matar, companeros». Barvni film. 15.00 «Il poliziotto della brigata criminale». Barvni film, v katerem igra Jean Paul Beimondo. Eden 14.30 «Il colpo della metropolitana - (Un ostaggio al minuto)». Barvni film. Igrajo Walter Matthau, - Robert Shàw, Martin Balsam. Ritz 15.00 «Fantozzi». Barvni, film je režiral Luciano Salce, v njem igra Paolo Villaggio. Aurora 15.30 «Profondo rosso». Barvni film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 14.30 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Monica Vitti. Cristallo 15.45 «L’inferno di cristallo». Barvni film. Igrajo Paul Newman. Steve McQueen, Faye Dunaway. Impero 15.30 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d’agosto». Barvni film. Igrata G. Giannini in M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Blue jeans». Barvni film, v katerem igra Gloria Guida. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Zorro». Barvni film, v katerem igrata Alain Delon in Ottavia Piccolo. Ideale 15.00 «Tutti per uno, botte per tutti». Barvni zabavni film. Igrata Timothy Brent. George Eastman. Vittorio Veneto 15.00 «Ceravamo tanto amati». Barvni film. Igrajo Nino Manfredi, Vittorio Gassman, Stefania Sandrelli. Abbazia 14.30 «L’uomo, la vergine e i lupi». Barvni pustolovski film. Igrata Adam West in Linda San-ders. Radio 14.30 «Pippo, Pluto e Paperino supershow». Barvni Walt Disneyev film. Mignon 14.30 «La stangata». Barvnji film, v katerem igrata Paul Newman in Robert Redford. Astra 15.00 «A muso duro». Barvni film, v katerem igra Charles Bron-son. Volta - Milje 15.00 «Jesus Christ su-perstar». Barvni film. Igrata Ted Neeley in Clar Anderson. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom C. M. Hennequin - G. Duval «ANATOLOV DVOJNIK» komedija v treh dejanjih Danes, 27. aprila, ob 16. uri izven abonmaja SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO FO MARKOLFA Farsa s prologom (prvič v slovenščini) Danes, 27. aprila, ob !?• ur* v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. PD VALENTIN VODNIK DOLINA priredi v torek, 29. aprila, o*3 20.30 v društveni dvorani veselo" igro v 4 slikah ZARES ČUDEN PAR Igra amaterski oder Prosek - Kontovel Silva Grgič se prisrčno zahvaljuje prijateljem pokojnega moža Silvestra za denarno pomoč otrokom. Za vedno nas je zapustil oče, ded in praded ANGEL SANCIN Pogreb pokojnika bo jutri, 28. t.m. ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: sinova Mario in Danilo (odsoten), hči Angela ter sestra Angela z družinami Boljunec, Boršt, Gulfport, 27. aprila 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, none, pranone, sestre in tete MARIJE PERNIC roj. AUER M se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-■ cem za vence, cvetje in za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti v Kopru. Topla zahvala tudi vsem, ki so nam v najtežjih urah < stali : ob strani, zlasti družinama‘Hladnik in šproc v Ljubljani ter družini Klobučarjevi v Kopru, tov. Markočiču za tople P°' slovilne besede ob odprtem grobu, častni delegaciji zveze borcev s praporom in koprskim pevcem za ganljive žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo tudi za vsa izražena sožalja. Žalujoči sorodniki Koper, 27. aprila 1975 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu P°' čitku našega dragega Z0R0TA GRGIČA (GUDR0VGA) Posebna zahvala č.g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. žalujoče družine Bazovica, 27. aprila 1975 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od JOSIPA KALCA (PEPIJA) Posebno se zahvaljujem Milki Milkovič, Dragici in družini, vsem Gropajcem za prispevek in pomoč, posebno pa fantom 1 možem, č.g. župniku Živcu, Aleksandru Možini za govor; srčna hva la tudi stricu Banu, vsem sorodnikom in prijateljem ter vsem, 141 so mi bili v pomoč v tako težkem trenutku. Brat Edi Padriče, 27. aprila 1975 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin dragega našega JURIJA KRALJA Posebna zahvala Zvezi borcev v Kopru, delovnemu kolek 1 Istra-Benz v Kopru, č.g. župniku, pevskima zboroma, godbi naP hala ter vsem vaščanom, ki so nam pomagali v tem teZ trenutku. Svojci Domjo, 27. aprila 1975 ;očut- ZAHVALA Ganjeni zaradi tolikšnih izrazov s ja ob smrti našega dragega HENRIKA BANA (RIK0TA) se iskreno zahvaljujeta žena in hcI kom. rija vsem ljudem iz Banov in sorodni Lepa hvala g. kaplanu Pohaja'cU ^ Opčin, ki ga je spremil na zadnji P° Žalujoči družini Ban in ^ra0 Bani, Port Lincoln, 27. aprila 1975 STALEŠČE TEŽAŠKE PSSI Krajevne pomorske proge je treba vsekakor ohraniti Predlcg o ustsnoviivi dveh družb s sedežem v Trstu oziroma Anconi V zvezi z namenom ministrstva za trgovinsko mornarico, da bi o-pustilo vzdrževanje prog v okviru družbe «Navigazione Alto Adriatico», je tržaška pokrajinska zveza PSDI izdala daljše poročilo, v katerem naglaša sledeče: Zakonski osnutek o preureditvi pomorskih zvez lokalnega značaja predvideva ob Tirenskem morju u-stanovitev treh družb deželnega obsega s sedeži v Livornu, Neaplju in Palermu. Omenjene družbe, ki naj bi začele delovati 1. januarja 1976, naj bi prejele ustrezne koncesije za dobo dvajset let, pri njih pa naj bi večino glavnice (51 odst.) imela družba «Tirrenia». Lokalne proge v okviru «Navigazione Alto Adriatico» na Jadranu pa naj bi nasprotno polagoma odpadale vse do 31. decembra 1977, ko naj bi dnconska družba sploh prenehala poslovati. V tem načrtu — pravi poročilo — se jasno zrcali pristranski odnos o-srednjih oblasti do Tirenskega oziroma Jadranskega morja. Ladjevje družbe «Navigazione Alto Adriatico» je sestavljeno iz treh motornih ladij («Edre», «Dionee» in «Am-briabelle»), ki vzdržujejo iz Trsta zveze z Istro, Gradežem, Miljami in Sesljanom: to je praktično ostanek nekdanjega ladjevja družbe «I-stria — Trieste», ki je vzdrževala tukajšnje lokalne proge do izbruha druge svetovne vojne. Zdaj pa naj bi še ta ostanek žrtvovali na oltar neke preureditve pomorskih dejavnosti, ki nima z lokalnimi programi Pravzaprav nobene zveze. ZakonsKi načrt obravnava namreč omenjene lokalne proge na isti ravni kakor mednarodne potniške zveze «pretežnega državnega pomena» in torej vzporeja na primer «Edro» z «Raffaellom» ali «Michelangelom». Toda tudi mimo dejstva, da se morebitni primanjkljaji na tem področju nikakor ne dajo primerjati med seboj, osrednje oblasti menda pokljajo, da je potniški promet na čezoceanskih relacijah zašel v stisko zaradi čedalje hujše konkurence zračnega prometa, medtem ko ta konkurenca v primeru lokalnih prog ne pride sploh v poštev. V dokaz za to navaja poročilo PSDI, da se ie število potnikov na progah «Na vigazione Alto Adriatico» od leta 1960 dalje podvojilo ali celo potrojilo. Tržaška pokrajinska zveza PSDI — se zaključuje poročilo — zahteva, naj se besedilo zakonskega predloga v okviru komisije za promet pri poslanski zbornici popravi, in sicer v smislu, da bodo primerno zaščiteni tudi interesi Jadranskega morja, PSDI se konkretno zavzema za ustanovitev dveh družb deželnega obsega s soudeležbo javnih ustanov, in sicer naj bi ena imela sedež v Anconi, druga pa v Trstu. V VREDNOSTI 2.200 MILIJONOV LIR Terminia centrala za bolnišnico na Ratinari Te dni se je f)onovno sestal deželni tehnični odbor. Na seji, ki jo je vodil odbornik za javna dela Giust, so vzeli v pretres načrt za izvajanje nove tranše del v okviru nove bolnišnice na Katinari. Načrt, ki je bil po daljši razpravi soglasno sprejet, predvideva ureditev termične centrale in klimatizacijskih naprav ter namestitve hidrosanitarne opreme. Termična centrala bo obsegala tri grelce na nafto, ki bodo proizvajali po 12 milijonov kalorij na uro in ki bodo zagotavljali redno dobavo vode s temperaturo 180 stopinj. Pred uporabo bo voda tekla skozi posebno dodatno čistilno napravo. Za kli-matizacijsko napravo pa je predvidena vgraditev dveh hladilnih central, ki bosta imeli skupno zmogljivost 3.900.000 frigorij na uro. Za kuhinjo, pralnico in sterilizacijske komore je v načrtu predvidena ureditev posebne parne centrale, ki bo proizvajala po 1500 kg pare na uro. Za vsa ta dela je predvidena skupna naložba v višini 1 milijarde 630 milijonov lir. Načrt za hidrosanitarne naprave, ki obsega ureditev greznic, vodovodnih napeljav za hladno in toplo vodo, plinovodske napeljave, protipožarnih aparatur itd., določa skupen izdatek v višini 570 milijonov lir. Omenjene stroške (2 milijardi 200 milijonov lir) bodo krili s prispevkom vladnega komisariata. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ PAVLE KOLARIČ Mladina iz Boljunca je že začela s pripravami tradicionalnega vaške-, ga praznika, in sicer za dviganje «maja», ki bo na predvečer 1. maja. Letošnje dviganje «maja» je še posebnega pomena, ker, kot vse o-stale prireditve ,ki bodo v dolinski občini, bo tudi ta posvečen 30. obletnici osvoboditve. Včeraj je skupina mladih Boljunčanov preskrbe 1 „ 1^ ^ „ 1 , 4-n l-v ^ /-1 O marančami, limonami in z rdečo zastavo na vrhu, postavili ga bodo na «Gorici» na glavnem vaškem trgu. Bor so fantje pripeljali pod vaški zvonik, kjer so ga postavili pokonci in začeli z delom. Do dviganja «maja» je še dosti dela, toda boljunška mladina se tega ne boji, kajti kot vsako leto, bo tudi letos izpeljala nalogo, ki si jo je zadala. SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI Priredi L maja 10. PRVOMAJSKI PRAZNIK na športnem igrišču v Bazovici. Od 9. do 13. ure: Ex tempore za otroke slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem. Ob 16. uri: Vesel popoldanski spored: ansambel EXPLORER 1974 harmonike in mladi pevci mešani pevski zbor iz Skednja humorist. Od 19. do 24. ure: Prosta zabava ob zvokih Kondorja. Kot drugo prireditev v okviru proslav 30-letnice osvobojenja je prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Skednja priredilo pretekli četrtek koncertni nastop pevskega zbora Fran Venturini od Domja prepleten z ustreznimi recitacijami partizanskih pesmi. V društveni dvorani, ki je bila za to priložnost zadovoljivo zasedena, so pevci izvedli kar celovečerni program s 17 pesmimi. Spored pesmi je bil zelo pester, saj je segal od starejših skladateljev Davorina Jenka, Ipavca, Petra Jereba, Matija Tomca in Jokoba (dve pesmi) preko Franca Marolta, Emila Adamiča, Vinka Vodopivca (dve pesmi) in Frana Venturinija (dve pesmi) do sodobnejših Vlade Švare, Rada Simonitija (tri pesmi)1 ih Ubalda Vrabca. Pesmi so bile zapete z občutkom in zanosom in ni čudno, da so izrazile neprestano odobravanje občinstva ,ki je na koncu bilo kar nezadovoljno, da je spored izčrpan. Ške-denjci bi lepo petje še in še poslušali. Recitacije, ki sta jih izvajala člana Slovenskega amaterskega gledališča Milica Kravosova in Sergij Verč so prepletale pevski program. Poleg že znanih avtorjev Otona Župančiča (tri pesmi), Minattija, Kajuha, Iga Grudna, Franceta Kosmača, Vipotnika sta bili na sporedu še pesmi Barbare Husič «Tožba za sinom» (v belokranjskem narečju) in pesem «Ilegalec», ki jo je napisal Vinko Šumrada v Trstu, ko je bil leta 1944 komisar komande mesta. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» pa je vključilo v prireditev ob 30. obletnici zmage tudi izlet, ki popelje škedenjske rojake prihodnjo nedeljo na grobišče žrtev fašizma v Gonars in v Beneško Slovenijo, kjer bodo v Trčmunu počastili spomin buditelja beneških rojakov msgr. Ivana Trinka. P. D. la bor, katerega bodo okrasili s ponili.ml........Hlinili ..........................1111111111111.. PRETEKLI ČETRTEK V SKEDNJU PROSLAVA TRIDESETLETNICE V PROSV. DRUŠTVU L GRBEC Nastop pevskega: zbora «F. Venturini» in recitacije članov SAG Na predvečer odkritja spomenika padlim borcem NOB priredi PD «Vesna» v Križu 30. a-prila ob 20. uri v Ljudskem domu SLAVNOSTNI KULTURNI VEČER z nastopom recitatorjev in domačih pevskih zborov. Razstava partizanskih slik je še vedno odprta. Preveliki skromnosti je mnogokrat pripisati, če gredo neopazno mimo nas življenjski jubileji nekaterih ljudi, ki zaslužijo, da jih počastimo vsaj s skromno besedo, če jih že drugače ne moremo. Med take sodi tudi Pavla Kolarič od Sv. Ivana, ki je 14. t. m. dočakala svojo 70-letnico. Za jubilantko lahko upravičeno zapišemo, da je poosebljeno pričevanje svetoivanske preteklosti in sedanjosti. Zgodomna, zlasti zgodovina domačega kraja, kjer se je rodila v družini kmečkega izvora, kjer ji je tekla nelahka mladost in nato zrela leta vse do danes, je njen hobi. a tudi jilozoj-ska in politična dela, pa celo gospodarska in trgovska še posebej, pritegujejo zanimanje njene široko razgledane osebnosti. Čeprav je Sv. Ivan dal slovenskemu narodu mnogo zelo pomembnih imen na najrazličnejših področjih življenja od politike do kulture, od gospodarstva do športa, je vendarle našla tudi Pavla Kolarič mesto, in to brez vsakega pretiravanja, po-_ membno mesto med njimi, zlasti s preučevanjem svetoivanske preteklosti in z zapisovanjem izsledkov tega preučevanja, ki pomembno bogatijo naše poznavanje in splošno zakladnico našega narodnega blaga tja od prvih začetkov do vključno obdobja narodnoosvobodilnega boia pri Sv. Ivanu. Kdor prebira naš tisk. mu vse to ni moglo uiti. Pavla Kolarič je že marsikaj tega, kar je zbrala in preučila, objavila bodisi v Primorskem dnevniku, bodisi v Jadranskem koledarju, bodisi v priložnostnih publikacijah, kot na primer v brošuri z naslovom «Sveto-ivanska čitalnica 1868/1938», ki jo je leta 1968 ob stoletnici kmečkih čitalnic na Tržaškem izdalo Urnik trgovin Jutri, 28. aprila — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. V sredo, 30. aprila — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. Trgovine s sadjem in povrtnino bodo odprte tudi popoldne. Pekarne bodo poslovale od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure in bodo opravile dvojno peko. Mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure. V četrtek, 1. maja (praznik dela) — Vse trgovine bodo zaprte. V soboto, 3. maja — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. Nalezljive bolezni v tržaški občini V tržaški občini so v zadnjem ted-dnu, to je v obdobju od 14. do 20. aprila, zabeležili občuten porast nalezljivih bolezni. Predvsem gre seveda za običajne otroške nalezljive bolezni, kot so škrlatinka, ošpice, norice in druge. Iz podatkov občinskega zdravstvenega urada je namreč razvidno, da je bilo v Trstu v omenjenem obdobju skupno 111 nalezljivih obolenj. Zabeležili so 10 primerov škrlatinke (en primer izven občine), 58 primerov ošpic (e den izven občine), 14 primerov no rie (eden izven občine), 21 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke (eden izven občine), 4 primere rdečk (dva izven občine) in 4 primere nalezljivega vnetja jeter (tri izven občine). Jutri ob 20. uri se bo v občinski izpostavi na Proseku sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Razpravljala bo o problemih nove šole v Križu ter šole na Proseku. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 vabi na 3. LETNI REDNI OBČNI ZBOR ki bo 10. maja v prostorih mladinskega krožka ob 19. uri v prvem sklicanju oz. ob 20. uri v drugem sklicanju. prosvetno društvo «Slavko Škamperle». V njej je zbrala podatke o j svetoivanskih prosvetnih, gospodarskih in drugih organizacijah od prvega prosvetnega moškega pevska zbora v. letu 1861 do mladinskega društva Plamen, ki so ga fašisti ukinili po prvi svetovni vojni. In s svojim potrebnim in prekoristnim delom še nadaljuje tako z brskanjem po zgodovinskih virih, kot s pogovori z ljudmi, ki še hranijo v svojih spominih pričevanja o slovenski prvobitnosti Sv. Ivana. Pri tem pa jo odlikuje natančnost, ki je lastna tistim, ki se stvari lotevajo načrtno, s tako rekoč znanstvenim pristopom. Ljubezen do zbiranja, preučevanja in zapisovanja našega narodnega blaga in zgodovine pri Sv. Ivanu je naši jubilantki lastna od mladih let, ko se je vključila v življenje svojega rodnega kraja, za ker je vedno našla čas, čeprav si je morala služiti kruh z uradniško administrativno službo, ki jo je po zaključnem srednješolskem študiju opravljala od leta 1925 do upokojitve leta I960 najprej pri raznih podjetjih, po osvoboditvi pa pri SPZ. pri koprski VUJA in tvrdiki OMN1A prav tako v Kopru. Bila je članica mladinskega društva «Plamen» in v njem razvijala narodnoobrambno delo. Slavi™ Škamperle pa jo je seznanil tudi z marksistično literaturo Od u-stanovitve odbora Osvobodilne fronte leta 1943 pri Sv. Ivanu je bila njegova članica, v II. okraju je bila odgovorna za Antifašistično žensko zvezo in nato v aprilu 1945 tudi v Mestnem odboru AFŽ. Po osvoboditvi je politično delovala v naprednih strankah, pri čemer ji je vedno in v vsakem trenutku bilo osnovno, načelno vodilo boj za naše narodnostne pravice v duhu idealov protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja. Ob njenem visokem življenjskem jubileju ji z zamudo, zato pa toliko bolj iskreno, želimo, da bi zdrava še dolgo lahko posvečala svoje sposobnosti skupnosti. j. k. KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 Vam nudi po ugodnih obrestnih merah: • hranilne vloge • posojila SPREJEMA VSE BANČNE USLUGE Mali oglasi iiiiiiiiiiiinniiiHniiiiiiiimiiHiiiiHiiiiiiiniiimiiinniinniiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimHiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiim V ČETRTEK, 1. MAJA, V BAZOVICI Hi m Ex tempore za otroke slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol Slomškov dom v Bazovici priredi 1 list brez nobene oznake. Risarske L maja 1975 ob 30. obletnici osvo- potrebščine prinesejo kandidati. Ri-boditve in prazniku 1. maja I. EX | sorska tehnika je prosta. m-n-n/r T-»/"» T-i-n ___2_ ___ „7 TP™ 4 s,/w, ss/»si o/» rr/llcl «ili Al AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74. Citroen 1000 75. Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Gluha 10 in UL Cotogna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalh, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto In ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1, tel. 211-489. NUJNO in ugodno prodam tovorni avto znamke «Fiat 682 - N 3», 8 ton kipper 4,85 m. Čretnik Anton, 63213 Frankolovo 47/A pri Celju. iŠBIS.' ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. URADNI TEČAJ BANKOVCEV 24. aprila 1975 Ameriški dolar 633.— Funt šterling 1492.— Švicarski frank 247,35 Francoski frank 151.75 Nemška marka 266,— Avstrijski šiling 37.57 Dinar: debeli 36,75 drobni 36,75 SOLIDEN FANT 29/170, plavolas, po poklicu strojnik, že 6 let zaposlen v Nemčiji želi spoznati solidno dekle zaradi ženitve. Pisati s fotografijo na naslov I. Bradika, 714 Ludnigsburg, Linden str. 19 Deutsch-land. IŠČEMO 15-letno vajenko - Autofomi-ture Lorenzi, Ul. S. Lazzaro 17. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3.000 lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL, Trst Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. MIZARJI ! - Delavnica išče mizarja za delo in namestitev pohištva. Dobra plača. Tel. 725-757. OSMICA Danes je odprl osmico Damjan Maver, Boljunec 288. Toči črno in belo vino. THERMOMEC OGREVANJE — KLIMATIZACIJA ZRAKA INŠTALACIJA GRELCEV - POPRAVILA SERVIS — VSI NADOMESTNI DELI Obrnite se na nas za načrte in predračune! CASTEL — Trst, Drevored XX. septembra 67/B - tel. 773001 MENJALNICA vseh tujih valut sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ‘Z/umeaUl Največja izbira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 • 750.575 PRAŽARNA : UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 PRIMO ROVIS TEMPORE namenjen otrokom slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem. Razdeljen bo na tri kategorije: Kategorija A: I. in II. razredi osnovnih šol; Kategorija B: III, IV. in V. razredi osnovnih šol; Kategorija C: nižje srednje šole. Potek je naslednji: Prijavljanje kandidatov je od 9. do 10. ure. Vsak kandidat dobi risarsko polo. Pole bodo žigosane m oštevilčene. Kandidat mora oddati TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POZA* ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo Ex tempore se zaključi ob 13. uri istega dne. Nato se sestane komisija, ki bo izbrala dve najboljši risbi za vsako kategorijo. Komisijo bodo <:pl inli • Milko Bambič (kritik), Atilij Kralj (slikar), Demetrij Cej (slikar), E-gidij Košuta (psiholog), Carli Novela (učiteljica), Aleksander Mu-žina (tajnik), Lucijan Trojanis (slikar). Zmagovalci dobijo poleg nagrade še diplomo. Diplomo dobi tudi šola, ki jo zmagovalec obiskuje. Nagrajevanje in razstava del bo v poppi-danskih urah med prvomajskim sporedom v Slomškovem domu. Risbe ostanejo last kandidatov. Med nastopajočimi bodo izžrebane še druge nagrade! Seznam nagrad bo pravočasno objavljen v časopisih pred prireditvijo. Predstavijo se lahko tudi kandidati izven natečaja. _ ________ I J.S.J.1A.U UV-i ------------- .....................................................................................................................................................................................................................................-................................................................ ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ob odkritju spomenika darujeta torto in Milka Švab 50.000 lir. A-Djano in Nadja Tuljani 5.000, Juto Švab z družino 50.000, Majla ^k (392) 10.000, Antonija Košuta ‘,9) 5.000, Giuljo Žerjal z družino ;. °9. Justo Tretjak 3.000, Cresse-ico (sanatorij Nabrežina) 5.000, Marica in Viktor Bizin 15.000, Ven-,, in Marija (Barkovlje) 5.000, ima Sedmak z družino 10.000, Gro-dana in Milko Bole 5.000, Boris in dubo Košuta z družino 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije -dharner daruje družina Ada in Da-, j, Pertot 10.000 lir. V spomin vseh >adhh 10.000 lir. , v spomin brata Martina Puriča arujeta Cvetko in Lojzka Verginel-a 10.000 lir. N spomin brata Angela in sestre •vane darujeta Ivan in hčerka Na-ia Košuta (Trst) 15.000 lir. Namesto cvetja na grob matere Isoč^r Sedmak daruje Pjerina 10 p.V spomin Marice Guštin daruje Jerina Sedmak 5.000 lir. ,v spomin Frančkota Verginelle Jaruje Pjerina Sedmak 5.000 lir. n, k 10- obletnici sina in brata Iva-^ daruje družina Sulčič (95) 5.000 ieL, spom'n na brata Mirkota daru-mnu SinSìra Marija in Rikardo Sedie 10.000 lir- V isti namen daru-sestra Danila 5.000 lir. har^11165^0 cvelJa na grob Marije Le-tknA v daru!e družina Rokč (90) 5 cka c lj' ^ namen daruje Fran-a Sedmakova 3.000 lir. r spTin bratranca Kamilota da-hsoč lir 3 ^darija (Nabrežina) 5 30-letnici padlega brata Bo- žiča daruje Rudi (251) z družino 10 tisoč lir. Ob 30-letnici padlega borca Božiča Sedmaka daruje mame Franca (251) 10.000 lir. V spomin ob 39-letnici svoje žene Gabrijele daruje Angel Košuta (193) 10.000 lir. N. N. 10.000 lir. Družina Ukmar S. (31) daruje 20 tisoč lir. V spomin Marije Leharner daruje Slava Košuta 5.000 lir. V isti namen daruje Ančka Bogateč 3.000 lir. V spomin na moža Romana daruje Cisa Sulčič 10.000 lir. V spomin na očeta Berlota darujeta sin Berto in Liči Kodrič (Trst) 10.000 lir. V spomin na moža Berlota daruje Viktorija Kodrič 5.000 lir. V spomin matere, žene in brata z nevesto darujeta Josip in Ada Daneu (184) 10.000 lir. Ivan Buzetti z družino 10.000, Ambrož Švab z družino 25.000, Ciril Sedmak z družino 25.000 lir. Odon Sedmak in Zofka v spomin svojih 16.000 lir. V spomin na mamo Nino in na očeta Josipa Tenceja daruje hči Ljuba z možem 10.000 lir. V počastitev spomina drage mame oziroma none Justine Košuta - Tetice darujeta Marija in Mario Magajna - Maganja 10.000 lir. Ob 30. obletnici osvoboditve v počastitev spomina brata Borisa Ju-retiča darujeta Zofija in Iva Batič 10.000 lir. Prispevki dolinskemu občinskemu Miro Ota TOOO. Josip GropajcJfWO ,• , -____ —ji... Klnvdn Ota 5.000. Franc Ferluga protifašističnemu odboru za spomenik padlim in proslave 30-letnice osvoboditve. Prebivalci iz Krmenke darujejo: Just Klun 5.000, Alojz Krmec 1.500, Josip Bordon 5.000, I-van Mahnič 5.000, Ivan Pasarit 4 tisoč, Mario Serli 3.000, Franc Vovk 2.500, Romana Križman 2.000, Vojko Bordon 1.000, Nerina Stepančič 1.000, Alda Marsceti 5.000, Zora Sancin 5.000, Silva Jakomin 1.500, Emil Maver 2.000, Miranda Jerman 2.500, Mariano Zudich 2.000, Sergio Mahnič 2.000, Mario Pizzulin 5.000, Alojz Krmec 5.000, Karlo Ota 3.000 lir. Prebivalci Prebenega darujejo: Mirko Žerjul 3.000, Josip Bandi 2 tisoč, Kristina Rapotec 1.000, Sergio Bandi 2.000, Rudolf Bandi 2.000, Bruna Bandi 2.000, Bruno Samec 2.000, Nevio Bandi 2.000, Boris Bandi 2.000, Anton Slavec 2.000, Angel Kraljič 5.000, Milan Kraljič 3.000, Ludvik Križmančič 1.000, Genio Bandi 2.000, Josip Kocjančič 2.000, Bruno Lokatelj 2.000. Klara Kozina 10 tisoč, Ivan Kuzmič 1.000, Jordan Kuzmič 5.000, Renato Olenik 2.000, Tvrdka MANZIN 20.000, Rudolf Žerjul 1.000, Aldo Bandi 1.000, Marija Žerjul 1.000, Riccardo Milini 5.000, Stojan Kocjančič 3.000. Franc Mezgec (Skedenj) 10.000, Anton Bandi 1.000, Mirko Bandi 1.000, Ignazio Bandi 2.000, Vilko Bandi 5.000, Oskar Kraljič 10.000, Zdravko Bandi 5.000, Josip Prašelj 5.000, Edvin Žerjul 1.000, Dario Kraljič 5.000, Josip ZA SPOMENIK PADLIM V NOB ' Rapotec 5.000, Mirko Kraljič 2.000 IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA lir. IN OD SV. ANE Prebivalci iz Kragelj darujejo: M. I. daruje 5.000 lir. Maks Ota 5.000, Nadal Ota 1.000, Klavdij Ota 5.000, Franc Ferluga 5.000, Vojko Kocjančič 3.000, Rafael Kocjančič 1.000, Ludvik Mauri 10 ti-soč, Ivan Čok 3.000, Boris Lovriha 2.000, Emil Ota 5.000, Florjan Viš-njevec 5.000, Duilio Stranj 2.000, Mario Bandi 5.000, Danilo Bandi 5 tisoč, Albin Bandi 2.000, Danilo Kocjančič 2.000, Sergio Kocjančič 5.000, Stanislav Stranj 5.000 lir. * * * Za ŠD Kontovel darujejo: dr. Starc 6.000 lir, Stojan Lisjak 10.000 lir, Mario Matjašič - Barkovlje 2 tisoč lir, Mitja Bitežnik 10.Q00 lir in Ado Ban 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Pernic daruje Olga Demark 5000 lir za PD Slovenec. V počastitev spomina Marice Tuta daruje osebje šole «Fran Levstik» 30.000 lir za šolsko blagajno. Namesto cvetja na grob Silvana Grgiča darujejo Silvestra in Silvester Ražem 2000 lir, družina Grgič (Zeleetovi) 5000 lir in družina Križmančič (Frlinovi) 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Pepija Pahorja iz Trebč darujeta Rafaela in Mila Štok 5000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Franca Kralja (Rošota) daruje Franko Mesar 3000 lir za ŠD Primorec. Na jutrišnji dan pred 30 leti sta bila na Opčinah ustreljena kot talca zakonca Albina Brana in mož Ruggero Haas. V njun spomin darujejo družine Petaros in Žerjal (Boršt 70) 5000 lir za PD Slovenec, 5000 lir za TPPZ in 5000 Ur za folklorno skupino «Stu ledi». V spomin svojih staršev in brata daruje Aleksandra Daneu 100.00 Din za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Pepija Pahorja daruje Marija Grgič (Zel-cetova) 3000 lir za ŠZ Sloga. Ob 23-letnici smrti Franca Hu-suja daruje hčerka Slavica z družino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 30-letnici osvoboditve daruje Anton Husu 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 30. obletnici smrti padlega borca v NOB Karla Mihalja daruje žena 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje hči Elda Vigini v počastitev dragega očeta 10.000 lir za TPPZ, ter nečakinja Ingrid Vigini daruje 10.000 lir za tabornike RMV. V počastitev spomina pok. Zorota Grgiča darujeta družini Zlobec in Žagar 2.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Zorota Grgiča darujejo Anine kolegice iz trebenske šole 5.000 lir za ŠD Zarja in 5.000 lir za Bazoviški dom. Ob 30. obletnici smrti Ladij a Kovačiča v Mauthausnu darujejo sestra Mariola ter bratje Boris, Peter in Sergij 10.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za TPPZ. Namesto cvetja na grob Petra Grgiča daruje Ana Lukatova 2.000 lir za vzdrževanje spomenika v Bazovici. V spomin na pok. Marico Tuta daruje družina Vesel 10.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Marice Tuta darujejo družine Colja, Tagliaferro, Lasič, Buzun, Semolič in Verč iz Sesljana 10.500 Ur za Dijaško matico. Ob smrti svaka Angela Sancina darujeta namesto cvetja na grob Josip in Ana Bolčič 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 5.000 Ur 'za PD Prešeren iz Boljunca. «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 ■ TELEFON 62-640 ZASTOPNIK Snoba "JAWa mopedi NEGR1N1 ZA TRST IN POKRAJINO Modeli ŠKODA 74/75: 100 — 100 L - 110 L 110 R COUPÉ’ B TAKOJŠNJA DOBAVA *Ì££d^gÉ£ B RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV LA GABBIA - VIALE XX SETTEMBRE, 36 - TEL 793910 ULICA SETTEFONTANE, 62 — TEL. 772731 — TRST kV M LA GABBIA VIALE XX SETTEMBRE, 36 - TEL. 793910 ULICA MADONNINA, 18 — TELEFON 794064 SALVARANI — UL. S. FRANCESCO, 11 — TEL 69220 gmr/ ZVESTI IDEALOM NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA S štafeto in praznikom v Števerjanu proslavljajo prosvetni in športni delavci 30-letnico osvoboditve Zaključek svečan osli v Števerjanu z govori in kulturnim sporedom - Danes zjutraj v Tržiču osrednja proslava 30. obletnice zmage nad nacilašizmom ter odkritje spomenika groknice 236 italijanskim in jugoslovanskim partizanom - Polaganje vencev na Dober dobskem Osrednja slovenska proslava 30-letnice osvoboditve izpod fašističnega jarma bo v priredbi Slovenske prosvetne zveze, Zveze slovenskih športnih društev v Italiji in prosvetnega društva «.Briški grič» v četrtek, 1. maja. Proslava bo povezana s štafeto v predpopoldanskih in prvih popoldanskih urah po vsej Goriški, popoldne po 16. uri pa v Števerjanu, kjer bo poleg priložnostnih govorov, tradicionalna kulturna prireditev. Štafeto prirejajo SPZ in ZSŠDI po vseh krajih na Goriškem, kjer živijo Slovenci. Pričela se bo v Jamljah, šla bo skozi vse slovenske vasi do Gorice in popoldne ob 16. uri bo dospela v Števerjan, kjer bo na glavnem trgu slovesnost. V vseh krajih bodo domača prosvetna društva in bivši partizani priredili krajše kulturne prireditve. Prva prireditev bo na pokopališču v Jamljah ob 9.15. Po uvodnem govoru in recitacijah bodo mladinci ponesli štafetno palico po cesti ob jezeru v Doberdob, kamor bodo dospeli ob 10. uri. Tu bodo prispeli na kraj, kjer bodo zastopniki domače občinske uprave odkrili eno izmed štirih spominskih plošč, za katerih postavitev je poskrbel e-notni občinski odbor za proslavo 30-letnice osvoboditve. Ob 10.30 je predviden prihod štafete na Poljane, kjer bo prav tako odkritje spominske plošče. Ob 10.45 bo štafeta dospela v Dol, kjer bo krajša proslava na kraju kjer bo stal spomenik domačim padlim v NOB. Odtod bo štafeta krenila na področje sovodenjske občine. Na Vrh bo dospela ob 11.30. Krajša prireditev bo pred spomenikom padlim . V Gabrje bo štafeta dospela ob 12. uri, na Peč pa ob 12.20. V Sovodnjah bo krajša kulturna prireditev ob 12.45, nakar bo štafeta krenila proti Štandrežu, kamor bo dospela ob 13.15 V Štandrežu bo za to priliko na pokopališču nared nagrobnik pokojnemu pisatelju Andreju Budalu Mladi tekači bodo nato šli na glavno gorisko pokopališče (ob 13.15), kjer se bodo poklonili spominu padlih partizanov, odtod pa na goriški Grad (ob 14.15), kjer bo krajša slovesnost pred obeležjem u-streljenim. Postanek štafete v Podgori bo na gradbišču spomenika padlim v NOB. Tu bo slovesnost ob 14.45. Ob tej priliki bodo položili temeljni kamen spomeniku. Pred spomenikom v Pelimi bo slovesnost ob 15.10, nato pa bodo mladi tekači krenili proti Šte- bode, dospeli ob 15.50. Tu bo zaključna slovesnost, na kateri bodo po predaji štafete, na sporedu uradni govori. Kulturni del pa bo po zaključeni slovesnosti v košatem dvorišču «Dvora». Tudi letos je prireditev prevzelo domače prosvetno društvo «Briški grič». Največ zanimanja vlada za priznano folklorno skupino «Tine Rožanc» iz Ljubljane, ki bo za to priliko izvajala obsežen program narodnih plesov in pesmi. Seveda bo odprta tudi tradicionalna razstava tipičnih briških vin. Na Tržiškem bo osrednja svečanost ob 30. obletnici zmage nad na-cifašizmom danes zjutraj. Predstavniki oblasti, borčevskih organizacij', bivši partizani in garibaldinci, svojci umrlih za svobodo in antifašisti se bodo zbrali ob 8. uri pred trži-škim županstvom, od koder bodo v sprevodu šli po mestnih ulicah ter položili vence pred spomenike in plošče, ki spominjajo na to obletnico. Ob 10.45 se bodo vsi zbrali na Trgu republike, kjer bodo govorili Arnaldo Pittoni, predsednik deželnega sveta, Carla Capponi, članica vsedržavnega vodstva borčevske organizacije ANPI ter Rolando Gian, člin deželnega inštituta za zgodovino o-svobodilnega gibanja. Današnja proslava v Tržiču bo dosegla višek ob 12. uri, ko bodo na glavnem pokopališču odkrili spomenik - grobnico 236 italijanskim in jugoslovanskim partizanom, internirancem in talcem. Na ta važen dogodek vabijo številni italijanski in slovenski lepaki, ki jih je pripravil tržiški protifašistični odbor. V slovenskem lepaku med-drugim piše: «Ob tej priložko-sti hoče mestna skupnost poudariti trajne politične, kulturne in duhovne vrednote boja proti nacifašizmu, hoče okrepiti demokracijo z uresničevanjem smernic republiške ustave ter uresničiti pristno socialno pravičnost z odločujočim in dejavnim doprinosom mladih pokolenj, hoče sprostiti ob tej vsestranski polpudi nove moči budnih demokratov, premagujoč idejne in verske pregrpde, ter izbojevati končno zmago nad starim in novim fašizmom». Dan vstaje, 25. april, so dostojno proslavili tudi na Doberdobskeni. Že v petkovih jutranjih urah so predstavniki občinske uprave in dfugih vaških organizacij položili vence pred spomenike na Poljanah, j Dolu, Jamljah in Doberdobu. POvspd je v imenu občinske uprave spregovoril doberdobski župan Andrej liiiiiiiiiitmiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiMumiuiiiiiiiiiiiiiuiMiimiiiiiiimiiiiinuiiiiiiHiiiifiimnHmiHiHimuH Priznanje Osvobodilne fronte županu Jožefu Ceščutii verjanu, kamor bodo, na Trg Svo- Jarc, ki je poudaril pomen parti- zanstva in idealov narodnoosvobodilne vojne. Jarc je domačine povabil na osrednjo proslavo 30-letnice osvoboditve, ki sta jo pripravila občinska uprava in enotni odbor. Svečanost bo 1. maja. Občinski seji v Sovodnjah in Doberdobu Danes zjutraj ob 10.30 bodo v kinodvorani «Verdi» predvajali film «Corbari» režiserja . Valentina Orsi-nija. Predvajanje spada v ciklus filmov, ki ga je pripravila gorička občina ob 30. obletnici osvoboditve. Poletni urnik bencinskih črpalk Združenje goriških trgovcev obvešča, da bo s 1. majem stopil v veljavo poletni urnik bencinskih črpalk. Od tega dne dalje bo urnik naslednji: od 7. do 12.30 in od 15.30 do 20. ure. Nočna služba se bo pričela ob 22.30. Ob nedeljah in praznikih bodo na Goriškem izmenično dežurale vse bencinske črpalke. Združenje nadalje obvešča, da črpalke, ki bodo dežurale ob nedeljah, bodo naslednji dan zaprte. NA DAN PRVOMAJSKEGA PRAZNIKA Odkritje nagrobnega spomenika pisatelju Andreju Budalu v Standreška vaška skupnost hoče posnemati Budalovo neizmerno ljubezen do slovenske kulture in zemlje V okviru prvomajskih proslav in ob spominskem teku ob 30-letnici o-svoboditve, bodo domačini v štandrežu odkrili nagrobni spomenik svojemu rojaku in kulturno - prosvetnemu delavcu, pisatelju Andreju Budalu. Slavnost, ki bo na štandreškem pokopališču, bo 1. maja ob 11. uri. Andrej Budal se je rodil v štandrežu pred 86 leti. Vzgajal se je na domači osnovni šoli, nato na goriški gimnaziji, kjer je tudi maturiral. Svoje spoznanje je izpopolnjeval na dunajski univerzi in v Parizu, kjer je razširil svoje kulturno obzorje in se temeljito pripravil za svoj poklic. štandreški rojak je kaj kmalu doumel težko usodo Slovencev. Povezal se je s pisateljem Francetom Bevkom in Damirom Faiglom ter z drugimi rodoljubi. V težkih časih fašističnega nasilstva je izdal svoje knjige pod psevdonimom «Slavko Slavec.» llllllllll■lllllllIllllIIIllllllllllll■llllllllIIInIllIIUItIIllIIItlllllIllllllllllllllHlllllIIlll^llIllllllmlllllllllIllllllllllmI1IllllllllllllIlllllIlIlllllllllllllllI|l|IIll|ll|||Illllllllll| OB 30.LETNICI OSVOBODITVE VEDNO ŽIVI IDEALI SVOBODE IN NAPREDKA Na enotni proslavi v Števerjanu poudarjen ogromen prispevek vasi v partizanskem boju Zupan Klanjšček in predstavnik nekdanjih partizanov Franc Komic poudarila odpor slovenskega prebivalstva fašističnemu na-silju in zahtevo po uveljavljanju slovenskih narodnostnih pravic Pred spomenikom padlih za svobodo v drugi svetovni vojni v Štč-verjanu je bila v petek popoldne spominska svečanost, posvečena 30-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, ki so jo priredili občinska uprava, sekcija borčevske organizacije ANPI ter domača prosvetna društva. Dogodek je privabil na prostrani trg pred spominskim obeležjem domala vse občane, nekdanje partizane, politične prega- «Priznanje Osvobodilne fronte, ki mi ga je včeraj poklonila Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, sem sprejel predvsem kot priznanje vsej naši občinski skupnosti,» je dejal župan občine Sovodnje Jožef Češčut. «Priznati moram, da me je odločitev, ki so jo sprejeli v matični domovini, globoko ganila in da sprejemam to priznanje v zavesti, da sem vedno storil, kar sem mogel za naše ljudi, tako med vojno kot po njej». Jožef Češčut je sin ljudstva ter je skozi vse svoje življenje ohranil v sebi iskren in pošten odnos do svojega naroda, tako v njegovih najhujših trenutkih med vojno, kakor tudi v vseh povojnih letih, polnih hudih stisk. K partizanom je odšel novembra 1943, kamor se je po prestani pljučnici, ki si jo je zdravil doma, vrnil junija 1944. Deloval je v vipavskem vojnem področju ter kot član komande mesta Renče sodeloval pri bojih za Gorico ter S slovenskimi osvobodilnimi enotami vkorakal vanjo na dan 1. maja. «Ko so se iz naše hiše izselili angleški vojaki — med vojno so bili v njej Nemci — sem se 1946. leta vrni) domov. V tej hiši smo pozneje, ob navzočnosti Milana Vižintina, Lamberta Mermolje, Nežice Kocjančič in drugih tovarišev iz Goriške ustanovili Demokratično fronto Slovencev, na našem dvorišču pa je bilo tudi prvo volilno zborovanje za vsedržavne volitve leta 1948, na katerih je kandidiral Lambert Mermolja,» je rekel Češčut in s tem že opisal razloge, zaradi katerih se je zapisal javnim poslom, ki jih opravlja neprekinjeno domala 24 let. «Včasih se mi dozdeva, je pritegnila njegova soproga Marija Tomšič, kot da se je naša hiša spremenila v občinsko. Kadar kdo rabi Pepita za kakšen podpis ali nasvet, pride kar notri, skorajda ob vsaki uri.» Češčut je ves zapisan politiki in javnemu delu ,za blaginjo občanov. Pred 24 leti je prvič kandidiral na listi Demokratične fronte Slovencev, ki je v konkurenci s kominformistično listo in listo SDZ dobila največ glasov, tako da so ga tudi zaradi največjega števila preferenc 24. junija 1951. leta izvolili za župana občine Sovodnje, naloga, ki jo — kot smo zapisali — neprekinjeno opravlja še sedaj. Poteka mu peta mandatna doba in je po trajanju županovanja «naistareiši» župan na Goriškem ter drugi med vsemi zamejskimi župani, takoj za dolinskim županom Lovriho. češčut se je vse do leta 1961 ukvarjal s kmetijstvom; ni se šolal za vodenje javne uprave, toda zaradi svoje prizadevnosti in predanosti stvari napredka je postal sposoben javni upravitelj, ki dodobra pozna občinska vprašanja in tudi načine, kako jih reševati. Vedno prisluhne ljudskim težnjam ter ustreže, kjer more, zato je razumljiva njegova priljubljenost, ki se izkazuje tudi z zelo visokim številom preferenčnih glasov na volitvah. Z izgradnjo prve tovarne v industrijski coni med Sovodnjami in Štandrežem se je kot toliko domačinov zaposlil v tekstilni tovarni ter pobliže spoznal potrebe delavcev in delavk. Posebno v zadnjih tednih pa je od njega zahteval velik napor sindikalni spor v LA CEGO, kjer je zaposlenih veliko občanov iz Sovodenj. Kolikokrat je moral na sejo v Trst, Gorico in Pordenon. «Ta spor me je resnično utrudil,» je priznal. Poleg zadoščenja, ki mu ga je prineslo delo na občini — v 24 letih se je občina spremenila, da je skoraj ni več spoznati — mu je bilo v veliko zadovoljstvo prosvetno delo. V Sovodnjah ni bilo prireditve, kjer ne bi češčut odločilno sodeloval. Opravljal je delo blagajnika, natakarja, poprijel je za vsako delo, tako kot je navada na naših prosvetnih prireditvah. Ko pa se je pojavila možnost, da bi uresničili pred številnimi leti porojeno misel o gradnji kulturnega doma, je prvi poprijel; prispeval je v delu in tudi pri izpeljavi pobude. Od let« 1947 je odbornih Kmeč-ko-delavsle .c' Piegovega izhajanja. s , evija Kurirček bo dajala še po-m err poudarek prispevkom s te-iko NOB in revolucije. Svoje v bralce bo aktivno vključila N0Rkanje in °dkrivanje dosežkov m n'0 c!ovoine graditve socializ-Ipf odprla bo posebno rubriko «30 graditve socializma.» v ,ledništvo Pionirskega lista je že nikJeSeni' 2 začetkom novega let-nii'9 ,rsvetil° Pozornost praznovali,. ubletnice osvoboditve. Na Dri?netli_ Pod°be iz sedanjosti in na z ,?ga - seznanja list svoje bralce zn» osezk’ našega gospodarstva in narui?5,1’' nekaj let teče v listu a Jevanka Ukana Toneta Sve-* ’P letos tudi povest Nepre-hr,w-1V°- gneztl0 ~ o partizanski snici Franji, sledila pa ji bo nadaljevanka o Albinu Piberniku. Na dopisnih straneh objavlja Pionirski Ust poročila pionirjev - dopisnikov o prireditvah. Sestavke, ki zadevajo naših trideset let v svobodi, objavlja list tudi v Veseli šoli. Tudi testna vprašanja na teh tekmovanjih se nanašajo na pomembne dogodke in dosežke teh tridesetih let. Dalje se je list vključil tudi v jugoslovanske pionirske igre z nagradnim natečajem Lepo je v naši domovini biti mlad. Zato je razpisal osem tekmovalnih nalog z naslednjimi podnaslovi: Prvi dan svobode, Mi gradimo ceste, proge, Naša občina in njen praznik, Moja razredna pionirska skupnost, Zavihajmo rokave in Tovarištvo ni prazna beseda. In končno bo list predstavil partizanske slikarje ter objavil pogovore z njimi. Prispevek revije Pionir k 30-letnici osvoboditve je bila posebna številka revije, v kateri so se spomnili pomembnih in zanimivih dogodkov na ozemlju osvobojene Bele krajine. Ob tej priložnosti so v reviji poudarili tudi 30-letnico ustanovitve društva novinarjev. Majska številka Pionirja pa bo obravnavala naslednje teme: Kaj pomeni ljudem mir na svetu in narodom svoboda? Pisateljevi spomini na dan osvoboditve. Dušan Željeznov V Budimpešti je izšel izbor Slovenske partizanske pesmi v madžarščini Na madžarskem knjižnem trgu se je po prepesnitvi Prešernovega Sonetnega venca ter Borovega ciklusa «Šel je popotnik skozi čas», pojavila nova slovenska pesniška zbirka. Gre za dvojezično izdajo izbora slovenskih partizanskih pesmi pod skupnim naslovom «Kri v plamenih» (madž. Langolo vèr), ki je plod založniškega sodelovanja med peštansko založbo «Europa» ter mursko-soboško «Pomursko založbo». Prepesnitve v madžarščino je oskrbel znani prevajalec iz južnoslovanskih književnosti Zoltan Čuka. V lepo opremljeni zbirki pa so zastopani s svojimi pesmimi 0-ton Župančič, Matej Bor, Karel Destovnik - Kajuh, Peter Levec, Ivan Minatti, France Kosmač, Tone Seliškar, Jože Udovič in Edvard Kocbek. fš. SLIKE IN GRAFIKE DOMAČEGA UMETNIKA Danilo Jejčič v ajdovskigaleriji Umetniško doživetje, ki navdušuje /. likov, svežino in visoko profesionalnostjo Danilo Jejčič: Počivajoče jedro, 1974 (lakiran no V galeriji Veno Pilon v Ajdovščini je te dni na ogled razstava slikarskih del in grafik domačega u-metnika Danila Jejčiča. Po izredno uspešnih nastopih v ljubljanski Mestni galeriji lansko jesen (skupaj z Nedeljkom Pečancem) ter v galeriji Meblo v Novi Gorici januarja letos, se avtor tokrat prvič samostojno predstavlja ajdovskemu občinstvu. Za Jejčičeva likovna razmišljanja lahko povsem utemeljeno trdimo, da spadajo v vrh sodobne slovenske likovne produkcije. Umetnikov slikarski in grafični opus bi le s težavo klasificirali znotraj nekih slogovnih okvirov oziroma modnih umetnostnih tokov. Morda bi bila primerjava z neokonstrukti-vističnimi tendencami zaradi izrazito racionalnih zasnov še najbolj umestna. V Jejčičevem slikarstvu izstopa kot pomembna novost zlasti domiselna, deziluzionistična rešitev prostorskega vprašanja. Slikar je prostor slike poistovetil z dejanskim prostorom tako, da je namesto optične utvare izoblikoval reliefno slikovno polje, ki ga kljub očitni tridimenzionalnosti še ne moremo smatrati za kiparski aspekt likovnih formulacij. S tem je tako rekoč nehote potrdil težnje sodobne umetnostne teorije, ki odklanja Pfff DELAVSKI ENOTNOSTI IN MLADINSKI KNJIGI Še dve deli Miroslava Košute otroke in njihov mali svet za ■V Dramski tekst «Štirje fantje muzikantje» in ilustrirane pesmice «Kje stanuješ, mala miška» m £8 : g c h 0) Qi Ifl' ^ flf! iii i 1 } Pred kratkim je izšel pri Delavski enotnosti v Ljubljani z letnico 1974 dramski tekst za otroke ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE pesnika Miroslava Košute in sicer kot prva izdaja iz zbirke Dramska knjižica. Knjižica je namenjena O-dni mladih Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Slovenije. Spremno razčlenitev igre je s koristnimi napotki za uprizoritelje preskrbel Jože Vozny. Vendar igrica ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE ni izrazit dramski tekst, vsaj v običajnem pomenu besede ne: veliko preveč čitljiv je — beremo ga res z užitkom — stkan iz prožnih in ne vsiljivih verzov, bolj je literarna osnova za bogato ilustrirano knjižico, kot predloga za odrsko igro; da, tudi imenitna radijska igra je lahko, saj sloni vse dogajanje na slušnih zaznavah in na številnih petih vložkih, tako da si resnično zasluži naziv pravljični musical. In ker poznamo Košutove izkušnje in uspehe z otroškimi radijskimi igrami, skoraj ne dvomimo, da je tekst prvotno le bil napisan za radijski medij. Kakorkoli, snovno je Košuta motiv iz Grimmove pravljice Bremenski godci domiselno razvil: «dodal mu je večdimenzionalnost v odnosih med ljudmi, večplastnost figur in bogato paleto nevsiljivih nasvetov za življenje. S štirimi «upokojenimi» živalmi, ki niso nič drugega kot tipizirani ljuctfe — je ustvaril dramsko formo sporočila, ki je za današnji odtujeni čas neverjetno akutno in aktualno.» (Vozny). Vrhnja plast pripovedi o oslu, psii' mačku in petelinu, je tale: gospodarji so živali na stara leta pognali ali jim celo namenili ko-nem te pa se zberejo in se po nek\xj peripetijah celo dokopljejo do kočice, ki je čudovito založena s hrano, razbojnikom in Odarjem v brk. Tam lahko skrbi prepevajo samo sebi cratek čas in zabavo. Izpod te stare in poznane zgodbe pa '-s/ udarja na dan Košutov lirizem, nekakšna poetična nostalgija, ki jo je slutiti v kontrapoziciji pravljičnega sveta, kjer se vse uredi najbolje, in današnjega človeškega sveta, kjer ne gre vse tako po sreči, pa tudi v duhovitem sožitju človeškega in živalskega v vsakem nastopajočem «igralcu». Smotrna uporaba jezika, jasna in nazorna pripoved, živi dialogi in nevsiljivi verzi ob tem še poudarjajo kvaliteto Košutovega teksta. * * * Letos je izšla tudi drobcena knjižica Miroslava Košute KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA. Izdala jo je Mladinska knjiga v Ljubljani kot 178. zvezek knjižnice «čebelica», v njej pa je bogato ilustriranih enajst pesmic za najmlajše: o miškah, račkah, mucah, cigančku in podobnih stvareh, ki so že od pamtiveka nepogrešljiva oprema otroškega sveta. Košuta v teh pesmicah ostaja na že preverjenih in tradicionalnih ustvarjalnih pozicijah tovrstne literature, ne raziskuje novih fantazijskih prijemov, ki smo jim priče n. pr. v delih Makarovičeve ali Grafenauerja, da omenimo samo ta dva, ki sta se te dni predstavila tudi tržaškemu občinstvu. Seveda je tako inovacijsko delo dokaj tvegano, marsikdaj posiljeno otroško in tedaj neuspešno, vsekakor pa zbuja večjo pozornost in omogoča tudi uveljavitev. Košuta ostaja pri oblikovno in vsebinsko «klasičnih» pesmicah, ki jih piše z okusom in mestoma z naravnost iskrivo plastičnostjo in prepričljivostjo (Lestev in sirček), ob nastopu v Tržaški knjigarni prejšnji petek pa je z iskanjem v smer krajevne zbadljivke nakazal tudi znotraj te tradicionalne otroške poezije zelo zanimive in vsekakor danes skoraj popolnoma neznane pesniške prijeme. Teh pesmic pa v zdajšnji knjižici Miroslava Košute še ni. Zbirko KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA ie z okusom in smiselno izrabo prostora ilustriral in o-premil Kostja Gatnik. Marko Kravos miMiiiiifi|iiiimimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii|||mil,||||mi|||l|lim,|||l„|l,,l„||||JI||||||in||||||||||||||||nt||||||||| ZAKLJUČNI ABONMAJSKI KONCERT GM V TRSTU miš išm SVEŽINA IN MlIZIKALIČNOST ODLIKI ZBORA «I. TOMŠIČ» Del programa je bi! posvečen partizanski pesmi v proslavo 30-letnice osvoboditve PO ZAKLJUČENIH REVIJAH «PRIMORSKA POJE 75» Revije mladinskih pevskih zborov osnovnih in srednjih šol Primorske Doslej so bile revije v Izoli, Kopru, Desklah in Tolminu, sledili bosta še v Ajdovščini in Sežani Komaj smo zaključili revijo «Primorska poje 75», že so se pričele občinske oziroma medobčinske revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki delujejo v okvirih osnovnih in srednjih šol na Primorskem. Do danes, ko pišemo to poročilo, so bile štiri. V Izoli je bila za področje občin Izola in Piran, ko so nastopili otroški in mladinski zbori slovenskih in italijanskih osnovnih šol iz o-beh imenovanih mest ter dekliški zbor Italijanskega kulturnega krožka iz Izole. Po lepoti petja in muzikalnih interpretacijah je dosegel sorazmerno dober uspeh otroški zbor osnovne šole «Vojk» Šmuc» iz Izole pod vodstvom Marijane Buonassisi, ki bi gotovo dosegla še večjo enotnost zbora in izrazni učinek, če bi imela ob sebi posebnega instrumentalnega spremljevalca in ne sama sprem- vodstvom Almire Abolnar, mladinski zbor osnovne šole iz Dobrova pod vodstvom Janeza Slivnika; ti zbori so bili tako po glasovni izdelanosti, kakor tudi po muzikal-nosti interpretacijskih pristopov in po izrazu najprepričljivejši, čeprav ne smemo zapostavljati truda in pa tudi določenih uspehov tako otroškega zbora, ki ga vodi Mirjam liijaš iz Nove Gorice in tudi drugih zborov. Nastopili so še otroški in mladinski zbor iz Solkana, ki ju vodi Jožica Golob, otroška zbora osnovnih šol iz Renč in Mirna ter mladinski iz Mirna, ki jih vodi Anton Klančič. Žal se nisem mogel udeležiti revije v Tolminu, kjer so se kot najboljši trije zbori, po ocenitvi komisije, predstavili otroški zbor osnovne šole iz Tolmina pod vodstvom Danice Vr?bl, mladinski zbor osnovne šole iz Bovca pod vod- Vsakega nastopa tega zbora se veselimo z dveh vidikov: ko nam v svojih programih prinaša novosti bodisi iz domače bodisi iz svetovne zborovske literature, na drugi strani pa nam nudi svežino mladostnih glasov, čisto, ubrano petje, v katerem čutimo navdušujočo zagnanost, notranje veselje in pristno doživljanje, Z ozirom na to, da je bil ta zaključni koncert Glasbene matice, kot organizatorice letošnje koncertne sezone, posvečen proslavi tridesetletnice osvoboditve, je bil tudi temu primerno izbran spored; v svojem srednjem delu je vseboval pet pesmi, ki so nastale v dobi partizanskega boja oziroma že v predrevolucionarnem času: «Domovina je ena» Pavla Šivi-ca, «Prečuden cvet» Karla Pahorja, «Nabrusimo kose» v priredbi Rada Simonitija, «Bilečanka» Ubalda Vrabca in «Pesem o svobodi» Radovana Gobca. Tretji del sporeda je obsegal «Lipo» Davorina Jenka in štiri narodne — «Polka je ukazana» Ubalda Vrabca, «Nocoj pa oh nocoj» Frana Venturinija, «Pa se sliš’» Karla Pahorja in «Moj očka so mi rekli» Danila Švare. V prvem delu koncerta je seznanil z nekaj pomembnimi deli iz svetovne literature: «Alma tu» in «Ardo si» Orlanda di Lassa, «Zuversicht» Roberta Schumanna, «Rest» Ralpha Vaughana Williamsa, «Crucifixus» Antonija Lottija, «Psalm 67» Charlesa Ive-sa ter «Preludij» in «Fuga in Do» Johanna Sebastiana Bacha. Na žalost nisem mogel prisostvovati prvemu delu koncerta. Sodeč po ostali polovici koncerta, to je pa partizanskih in ljudskih pesmih, so najodtehtaneje izzvenele Šivičeva «Domovina je ena» in Vrabčeva «Bilečanka» pa v pristno partizansko liričnost odeta Pahorjeva «Prečuden cvet». Vrabčeva «Polka je ukazana» ne prenese hitrega tempa, če hočemo iz njene linearne zasnovanosti izoblikovati bolj plastično celoto. Naglica ne dopušča, da bi glasovi prišli do svoje prave nosilnosti, v hitri izgovarjavi ostanejo napol zabrisani pa tudi dinamično razlikovanje manj izrazito, fraze v ritmično razgibani zapletenosti manj reliefne. Nočem trditi s tem, da ni bila skladba dobro pripravljena, eksaktno izvedena, vendar bi se iz njene, na razigrani razgibanosti osnovane strukture moglo izoblikovati nazorneje učin-kovano ostvaritev. Malce prehitra je bila tudi švarova «Moj očka so mi rekli». To smo pred kratkim poslušali v Postojni, ko jo je na reviji «Primorska poje 75» pel mešani zbor iz Izole in je prav zaradi primerno zadetega tempa učinkovala dovolj plastično in prepričljivo — če odpišem nekatere pomanjkljivosti, seveda, ki jih a-kademski zbor ni imel. Ostale ljudske pesmi kakor tiste, ki jih je ob koncu izsililo navdušeno poslušalstvo, so odražale pristno obču-tenost in toplino. Sicer pa moramo poudariti, da je ta vodilni zbor na višini tehnično pevske pripravljenosti — intonativno čist, zlit v svojih glasovnih skupinah in uravnovešen v celotnem zvoku; sposoben, da nam poleg domače, z zaznavno mero umetniške pronicljivosti in pou-stvaritvene moči, posreduje najvišje dosežke iz svetovne zborovske ustvarjalnosti. Kak tak nam bo vedno dobrodošel. Ivan Silič zbor tolminske gimnazije, ki ga vodi Vera Klemente. Predvideni sta še reviji v Ajdovščini in v Sežani. Najboljši zbori, ki bodo izbrani na teh revijah, bodo sodelovali na zaključni reviji «Naša pomlad 75», ki bo letos 16. prihodnjega meseca v Sežani. Ivan Silič Dodatek k poročilu o reviji «Primorska poje» v Gorici V poročilu o sklepni reviji «Primorska poje 75», ki je bila dne 10. t.m. v Verdijevem gledališču v Gorici, mi je pomotoma izostala o-cena moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin, ki ga vodi Sveto Gr- Ijala na harmoniki. Drugi zbor, stvom Branka Godine in dekliški ki je prijetno iznenadil, je bil otroški zbor italijanske osnovne šole iz Izole, ki ga vodi Amina Du-dine; kljub temu, da petje na tej šoli ni imelo tradicij zborovskega petja, je vendar dosegla precejšnjo ubranost in interpretacij-sko prepričljivost. Skrbno je bil pripravljen tudi otroški zbor osnovne šole iz Pirana, ki ga vodi Jasna Ralijan. Nastopili so še otroški zbor italijanske osnovne šole iz Pirana, ki ga vodi Vanda Ravalico, mladinski zbor iz Pirana pod vodstvom Jasne Ralijan, mladinski zbor osnovne šole iz I-zole pod vodstvom Renata Kaligariča, dekliški pevski zbor italijanskega kulturnega krožka pa je vodila Amina Dudine. V Kopru je nastopilo kar trinajst otroških in mladinskih pevskih zborov. Zanimivo je, da so med dobrimi zbori bili tudi otroški zbori, ki delujejo v otroških vrtcih: v Semedeli ga vodi Marjana Kržišnik, v mestu Koper pa Olga Marinkovič. Skrbno je pripravila otroški zbor osnovne šole «Pinko Tomažič» v Kopru Branka Milivojevič pa Štefanja Bizalj otroški zbor na osnovni šoli «Janko Premrl - Vojko» v Kopru. Prvič, in to z določenim u-spehom, sta nastopila mladinski in dekliški zbor italijanske osnovne šole iz Kopra pod vodstvom Silvia Stančiča. Precej čisto in komorno zastavljeno petje je izkazal moški vokalni oktet koprske slovenske gimnazije; posebej se je odlikoval po sorazmerno nazorno ostvarjenih interpretacijah mešani zbor iste gimnazije, ki ga vodi sicer Mirko Sloser, to pot pa je dirigiral mladi Matjaž šček, ki je pokazal določeno nadarjenost za vodenje zbora in občutenost v interpretiranju. Nastopili so še precej skrbno pripravljen mladinski zbor šole «Janko Premrl - Vojko» iz Kopra pod vodstvom Mirjane Bonin, otroški zbor osnovne šole «Dušan Bordon» iz Semedele pod vodstvom Bojčanke Rubeli, mladinski zbor osnovne šole «Pinko Tomažič» iz Kopra pod vodstvom Branke Milivojevič, mladinski zbor osnovne šole iz Šmarij nad Koprom pod vodstvom Rezane Koštial in otroški zbor osnovne šole «Elvira Vatovec» iz Prad pod vodstvom Danice Župan. Tretja revija, kateri sem prisostvoval, je bila v Desklah za novogoriško občino. Med najboljše zbore na tej reviji so se uvrstili otroški zbor osnovne šole iz Šempetra pri Gorici, ki ga vodi Anamarija Jugova, mladinski zbor osnovne šole iz Nove Gorice pod gič. Pomota je nastala zaradi tega, ker so pripombe bile zabeleže-r na strani sporeda revije, ki je bila pri Korošcih in na kateri je tudi program zbora. Zbor je bil namreč predviden za nastop pri Korošcih, a zaradi nepredvidene odsotnosti dirigenta ni mogel nastopiti. Vsekakor moram izvajanje tega zbora v Gorici uvrstiti med njegove dosedanje največje uspehe, kajti že petje samo je bilo ubrano kakor lansko leto, kar navaja na ugotovitev, da so se pevci s precejšnjo vnemo dobre volje podredili delu s pevovodjem. Vse glavne skupine so težile in tudi dosegle opazno stopnjo večje zlitosti, trdnejša je bila pevska disciplina in zboljšana izgovarjava. Poglavitno pa je, da je zbor našel prepričljivejši izraz. To smo občutili v preprosto podani Pirnikovi Smrt v Brdih, zlasti pa je učinkovala interpretativno v celoti najbolj dognana Sveš-nikova pesem. Pri Vrabčevih Piščancih bi si morda želeli malce več dovtipno obarvane lahkotnosti. V dinamičnem naraščanju pròti forte, kakor na primer v zadnji kitici Pirnikove pesmi, se homogenost v glasovnih skupinah le še delno poruši, kar je znak še ne dovršenega dihanja in enotnosti izgovarjave pri posameznih pevcih. Je pa v celoti zbor pokazal od lani lep napredek. I. S. NAROČITE REVIJO nwi tradicionalno delitev likovnosti na kiparstvo in slikarstvo. Tovrstno pojmovanje likovnosti je sicer že nekaj let značilnost Jejčičevih vizualnih raziskav, a se vsakokrat postavlja pred gledalca v novi različici. Vertikalni prehodi iz ploskve v prostor hkrati določajo izmenjavanje barv, ki so prilagojene formalnim posebnostim posameznih del, po svoji tehnično - materialni sestavi pa dopuščajo tako tonske modifikacije kot nova kombinacijska variiranja. Razumsko jasne, do potankosti urejene in premišljene kompozicije lahko definiramo kot funkcije čistih likovnih znakov, pri katerih je iskanje predmetnih asociacij zgolj subjektivnega, drugotnega pomena. Avtorja zanima predvsem likovni fenomen sam po sebi, torej sugestivna moč elementarnih, poenostavljenih oblik in čistih barv. Z novo senzibilnostjo pogojena estetika, ki se vključuje v znanstveno civilizacijo, sooča umetnika s svojimi novimi tehnološkimi dosežki, med katere spadajo tudi sintetične mase. Ker je Jejčičev u-stvarjalni koncept odprt novim pobudam, ni naključje, da si je za realizacijo svojih likovnih idej izbral sodobne materiale, poliester in PVC folijo. Tako je premagal nekdanji kompromis, ko je prvotno leseno osnovo prebarval z avtomobilskimi laki in s tem dosegel vtis kovinske bleščave. Z uporabo plastičnih snovi je torej dokazal povezanost umetnosti s tehniko in časom, v katerem nastaja. Kompozicijska načela Jejčičevih objektov se približujejo matematičnim modelom. Tako se na primer Kompozicija z rdeče-zelenim elementom da razložiti kot v sebi zaključena struktura štirih kompo-nibilnih matric, sestavljenih v kvadrat s tremi parnimi odnosi v vodoravni, navpični in diagonalni jukstapoziciji. Horizontala in vertikala sta zasnovani na izmenjavi barve jedra z barvo oklepa (matematično bi to lahko izrazili v obliki formule AB:BA=BA:AB), diagonala pa kot zrcalna preslikava AB/AB--BA/BA. Tudi triptih z ekscentričnim jedrom je sistemsko urejen tako, da se barva izbočenih delov izmenjuje z barvo osnovne ploskve v kontinuiteti AB • BC - CD. K Triptihu spada še barvno nevtralni negativ, ki odšli-kuje globinsko varianto izbrane matrice. Ta dva namerno izločena primera iz konteksta Jejčičevih likovnih formulacij sicer le delno, a obenem nazorno ilustrirata spekter umetnikovih interesov, znotraj slikarskega medija. V grafiki se je avtor odločil za tehniko sitotiska. Na njegovih grafičnih listih se kot temeljni distink-tivni znak pojavlja barvni krog, ki se v slikovno ploskev vključuje preko trakastih elementov strogo ploskovnega značaja (npr. sitotiski z naslovom Konvergentne oblike). Pri novejših grafikah z a-luzivnim naslovom Fuga je barvni trak prekinjen s sistemom vzporednih črt, ki nakazujejo plastični prehod od trakaste k cevasti strukturi. Ritmične variacije izbrane matrice ovravičujejo poimenovanje dela z glasbenim terminom, saj razodevajo podobnost kompozicijskih principov obeh medijev. Mojstrsko obvladanje grafičnega metle ja pa je Jejčič pokazal s sitotiskom Modularna kompozicija, na katerem s kombinacijami rdečih in sivih površin idealno rešuje vprašanje konstrukcije prostora na grafični ploskvi. V celoti gledano je razstava u-metniško doživetje, ki navdušuje tako s svojo likovno svežino, kot z visoko profesionalno ravnjo izvedbe. Spremlja jo izčrpen katalog z reprodulccijami, pregledom umetnikovih dosedanjih razstav, izborom iz bibliografije in obširnejšo študijo, dr. Ivana Sedeja. Brane Kovič .............................................. ROMAN PRVENEC TRŽAŠKEGA KNJIŽEVNIKA Furio Bordon: «Giochi di mano» Neusmiljena obtožnica gluhote družbe na eni in topo omejene miselnosti preprostih ljudi na drugi strani Furio Bordon se je rodil v Trstu leta 1943. Je torej še zelo mlad, ima pa za seboj že sorazmerno dolgo ustvarjalno pot kot dramatik, režiser in aktiven gledališki delavec nasploh. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine je z uspehom uprizorilo že več njegovih del in uspešna so bila tudi njegova radiofonska in televizijska dela, ki jih v slovenskem prevodu vsaj delno poznajo tudi poslušalci radia Trst A. Kot pripovednik pa se Bordon doslej še ni poskusil. Zato je roman «Giochi di mano» («Igre z roko»), ki je pravkar izšel pri založbi Mondadori, njegov prvenec. Naj takoj povemo, da nas je delo prevzelo že ob prvih poglavjih in da nismo nikjer in nikoli i-meli občutka, da gre za prvi roman pisatelja, ki se je doslej zanimal skoraj izključno za gledališče. Pripovedna struktura je namreč trdno zgrajena, fabula je izpeljana logično in napeto in končno je e-konomija v uporabi prav tako glavnih kot stranskih pripovednih prvin tako stroga in klasično učinkovita, da ni v romanu niti enega samega stavka, ki bi ne imel svoje določene vloge. V formalnem pogledu je torej prvenec Furia Bordona skoraj brezhiben. Toda tudi vsebinsko je vreden največje pozornosti. Zgodba nas od zelo blizu spominja na nordijske ljudske pravljice, s katerimi so vzgajali otroke in jim vcepljali osnovna etična načela s pomočjo grozotnih zgledov in naj v tej zvezi omenimo znano pravljico, v kateri odsečejo prste mlademu tatiču, da bi tako ne mogel več krasti. Tudi v Bordono-vem romanu gre za nekaj podobnega. Protagonistka je mlada ženska, vdova z dvema hčerkama, ki si v naši družbi ne zna pomagati drugače kot tako, da si od-seče roko najprej do zapestja in potem do rame, da bi lahko nastopila v neki televizijski oddaji in z razkazovanjem svoje nesreče ganila gledalce in pripravila do tega, da ji pomagajo. Ko pa ugotovi, da je vse, kar je naredila, še vedno premalo, kajti gledalci so dokaj trdega srca, pregovori možakarja, da ji proti plačilu odžaga obe nogi. V prepričanju, da je končno dosegla svoj namen, se še enkrat predstavi v televizijski oddaji. Toda srce gledalcev je ta- ko trdo, da naleti njena kruta u-soda na skoraj popolnoma gluha usesa. Ne preostane ji drugega kot samomor. Površna analiza dela bi nemara dovedla do zaključka, da je avtor hotel na satirično - groteskni način bičati družbo na eni strani in topo, omejeno miselnost preprostih ljudi na drugi. Toda vsaj po našem je treba Bordonovo knjigo jemati precej drugače in sicer kot neusmiljeno obtožnico, ki je najučinkovitejša prav tam, kjer ji na prvi pogled grotesknost jemlje dobršen del agresivnosti. Dejstvo je namreč, da je grotesknost osnovna komponenta naše družbe in da je zato Bordonov roman kruto realističen. V tem pogledu ima mnogo skupnega z najnovejšimi deli Francesca Burdina, ki je prav tako Tržačan, pa čeprav že dolgo let živi v Rimu, kar priča, da je tržaško pripovedništvo spet na važnem mejniku, saj mu kot za časa Itala Sveva prej kot drugje v Italiji uspe prisluhniti resničnosti naše družbene zgodovine in jo podati z veljavnimi poetičnimi sredstvi. Josip Tavčar ODLOČILNI BOJI_ V_ ZADNJIH^ DNEH APRILA 1945 Strateški manever enot 4. armades prodorom po krilih mimo Reke in Ilirske Bistrice na Trst Za glavni napad na Trst sta bili določeni 20. in 29. divizija 4. armade, za kritje bokov pa 8. divizija na desni m 9. divizija na levi, istrski, strani V dneh 14., 15. in 16. aprila je 4. armada v svojem napredovanju proti Slovenskemu primorju in Istri po hudih bojih osvobodila Novi in Crik-venico ob obali ter se približevala močno utrjeni obrambni črti «Ingrid» med Reko in Snežnikom vzdolž reke Rečine in nekdanje jugoslovansko -italijanske meje. Pred tem je morala prebiti sovražnikove utrjene položaje na črti Kraljeviča - Lokve in v notranjosti zavarovati bok v smeri Vrbovškega. Tako se je takoimeno-vana «Reška bitka» začela dejansko že 16. aprila. V naslednjih štirih dneh so divizije 4. armade kljub trdovratnemu odporu nemške 237. divizije prodrle do Rečine potem, ko so osvobodile vso obalo med Kraljeviče in Sušakom ter se izkrcale na o-toku Krku. Nemci so na črti Snežnik - Trste-nik - Železna vrata - Plešišče - Pliš - Klana - Rečina že dlje časa obnavljali betonske in podzemske u-trdbe, ki so jih zgradili že Italijani in dopolnjevali ter okrepili še z minskimi polji in žičnimi ovirami. Obrambo je Nemcem olajševalo tudi zemljišče, saj je teren med Reko in Snežnikom hribovit in slabo komunikativen, dolina Rečine pa je globoka soteska. Nekoliko bolj pristopno je zemljišče le proti severu iz doline Kolpe čez Loško in Cerkniško dolino proti Postojni, oziroma Ljubljani. Toda ta smer je bila glede na cilj — Trst predolga in preveč odročna. Zato je štab 4. armade sklenil, da bo z glavnimi silami to je s 13., 19., 26. in 43. divizijo napadel v smeri Trsta po najkrajši poti čez Klano in Ilirsko Bistrico, da bo desna kolona z 20. divizijo iz doline Kolpe prodirala čez Prezid in Ma-šun proti Št. Petru, leva kolona z 9. divizijo pa se bo izkrcala na jugu istrskega polotoka in prodirala proti Trstu. Pri tem načrtu bi svoj desni bok varovala s silami slovenskega 7. korpusa, 9. slovenski korpus pa bi s svojim delovanjem v sovražnikovem zaledju pomagal glavnini 4. armade pri izvajanju vseh teh nalog. Na skrajnem levem krilu 4. armade se je 20. aprila 9. divizija izkrcala na Cresu in Lošinju, kjer je po dveh dneh zlomila odpor kakih 1200 vojakov. Težje delo je imela 19. divizija med Reko in Sušakom, ki je po hudih bojih prešla z nekaterimi enotami reko Rečino in na njenem desnem bregu vzpostavila mostišče, z drugimi enotami pa je vdrla v Sušak. Severno od 19. divizije se je jugoslovansko - italijanski meji močno približala tudi 13. divizija, medtem ko jo je 43. divizija celo prešla. Na skrajnem desnem krilu pa je 20. divizija prodrla brez odpora do Cabra. Že tega dne je bilo videti, da se bo sovražnik najhuje upiral vzdolž Rečine. Glede na splošen položaj je generalni štab J. A. ukazal, naj 4. armada pohiti s prodorom proti Trstu. V ta namen jo je okrepil še z 29. divizijo. 21. aprila je prišlo do zelo hudih bojev pri Klani, kjer je napadala 31. divizija z namenom, da prebije sovražnikovo obrambo in odpre pot glavnim silam 4. armade proti Trstu. Na drugih odsekih reške fronte ni bilo posebni i sprememb. 19. divizija je v celoti očistila Sušak, tretja brigada 43. divizije je delovala v nemškem zaledju v Istri, 20. divizija pa je na severu skupno z Notranjskim odredom ter 4. * in 8. brigado Narodne obrambe razbila neko četniško skupino. 22. aprila je sovražnik poslal na sektor Klane že skoraj vso svojo 188. divizijo in zato napadi osrednje skupine 4. armade niso privedli do nobenega večjega uspeha. Posamezni položaji so večkrat menjali gospodarja. Ko je štab 4. armade uvidel, da bi bilo najlažje prodreti v globino sovražnikove obrambe na krilih, je dal v tem smislu enotam ustrezne ukaze. V smeri P ezida in Mašuna naj bi 20. divizija prebila sovražni kovo taktično obrambo n ed št. Petrom in Ilirsko Bistrico, nato pa sestavila posebno manevrsko skupino, ki naj bi hitro prodirala proti Trstu. Enako nalogo naj bi imela tudi 9. divizija, ki bi se morala izkrcati v Istri. Ker pa so enote na krilih precej zaostale, je štab 4. armade ponovno skuša! s probojem pri Klani. V ta namen je nameraval uporabiti 26. divizijo, katera naj bi se čez nemške položaje prebila v sovražnikovo zaledje. 23. aprila se je 26. divizija približala frontni črti in od 13. divizije prevzela položaje s kateri! naj bi naslednjega dne ob zori prebila sovražnikovo obrambo na sektorju Klane. Drugim enotam je oddala položaj tudi 43. divizija, ki bi se morala v noči od 23. na 24. april prebiti v sovražnikovo zaledje Na levem krilu se je 9 divizija še vedno pripravljala na izkrcanje v Istri, na skrajnem desnen krilu pa je 20. divizija z eno brigado prodrla na južni rob Loške doline, z drugimi e-notami pa čez nekdanjo jugosloven-sko - italijansko mejo na Mašun. 24. aprila sta obe strani nameravali začeti z napadom: štab 4. armade je "kušal pri Klan’ prebiti sovražnikovo obrambo s svežo 26. divizijo, sovražnik pa je tudi menil, da bo lahko s svojo 188. divizijo vrgel nasprotnika nazaj, ga stisnil ob obalo in tam uničil Boji so bili izredno ogorčen vendar niso privedli do nobene spremembe na sektorju med Reko in Klano, pač pa je StÉfc'- ■58* s JSv*-"' • . .-.***••*•: ;w:x" : .-«• -, ..... ~~~ -c. ..... ..•'»T—'V; Mb* Hštt* ■ ■ . ________ -v? -tTT ■ffc Desant partizanske mornarice 4. armade v Istro pri Rasi noči se je na jugu prepeljal na zavračati sovražnikove napade prò- 1. Glavni štab Hrvatske naj napoti * i 1 T 1 1 — _ir__ n Jr___I_J ì r 'H ^ n n » * , * f J « 4- * « J r #-■ A -t , 1 — X -i ni Q /-11 T Tl m -1 TT n LŽ n V-, n ^ istrsko obalo en bataljon 9. divizi- ti Mašunu. Pa tudi sovražnikovi na- • 1 • • 1 ■ ___1_J •____' _____ ____J.'__OC «n je, ki naj bi naslednjo noč varoval izkrcanje glavnine divizije, na severu pa je 20. divizija popravila svoie položaje v bojih s četniki. Štab 4. armade je medtem že u-gotovil, da ima sovražnik glavnino svojih sil na odseku med Snežnikom in Reko, na krilih pa le šibke sile in da se mu zato ponuja priložnost, da z drznim manevrom na krilih obkoli sovražnikovo glavno grupacijo, hkrati pa da skozi njegovo razredčeno zaledje prodre brez večjih težav do Trsta. Zato je menil, da je treba na odseku med Snežnikom in Reko sovražnika s 13., 26. in 19. divizijo še nadalje napadati in vezati nase, medtem ko naj bi enote na krilih pospešile svoj manever. Štab 4. armade je sklenil poslati v sovražnikovo zaledje tudi tretjo prekomorsko brigado iz sestava 26. divizije, glede na to, da so bili v njej pretežno slovenski borci, ki so dobro poznali teren. 25. aprila se je 3. prekomorska brigada skušala severno od Klane prebiti čez sovražnikove položaje v njegovo zaledje. Napad, v katerem so sodelovale tudi sosednje enote 26. in 13. divizije, je sprva zadovoljivo potekal, toda proti večeru je sovražnik izvedel protinapad in se spet polastil izgubljenih položajev. 9. divizija je to noč poslala v Istro dve brigadi, ki sta se izkrcali pri Brešeču in Moščenički dragi, na desnem krilu pa je 20. divizija še nekoliko napredovala. padi na položaje 26. divizije na osrednjem delu reške fronte niso ponehali. To je bil že šesti dan, ko na odseku Snežnik - Reka ni mogla nobena stran doseči, kar si je želela. Kljub temu pa je bila prednost na strani 4. armade, ki je pripravljala svoj manever po krilih za obkolitev celotne nemške grupacije in za prodor proti Trstu. Poveljnik nemškega 97. armadnega korpusa general Kiibler je dobro vedel, da mu grozi obkolitev. Zato je prosil poveljstvo armadne skupine «E», kamor je po 25. aprilu spadal, naj preveri, če naloga korpusa še ustreza situaciji in ga opozoril, da je hitro umikanje skupne armade «C» v Italiji odprlo pot Anglo-amerikancem v hrbet korpusa. Kiib-lerju so odgovorili, da je naloga korpusa še vedno obramba reškega območja in ga potolažili s tem, da mu bodo v primeru hujše nevarnosti poslali na pomoč prek Ljubljane in Postojne 7. SS gorsko divizijo «Prinz Eugen». Od vsega tega pa ni bilo nič, kajti divizijo so poslali na sektor Karlovca kot okrepitev 91. armadnemu korpusu. Odločitev poveljnika armadne skupine «E von Loehra, naj 97. armadni korpus še nadalje brani reško območje, je mogla koristiti le Angloameričanom, katerim je bila dana možnost, da prodro v Gorico, Tržič in v Trst pred enotami JLA. 27. aprila je vrhovni komandant dal štabu 4. armade brzojavno na- 26. aprila je morala 20. divizija slednja navodila: 8. divizijo, v smeri Brod, Čabar, Lož, da bo za varstvo boka 4. armade na severu. 2. Na desnem krilu je treba iz 20., 29. in 13. divizije sestaviti skupino in z njo odločno prodirati v smeri Lož - Trst. 3. Južna skupina, ki jo sestavljajo 9., 19. in 26. divizija, naj odločno napade Reko, če pa bi se boj zavlekel ,naj odločno prodira v smeri Klana - Trst in za blokado Reke določi eno izmed divizij, ki bo hkrati varovala tudi levi bok te skupine. 4. Okrog Trsta takoj uporabiti 43. divizijo ter 30. in 31. slovensko divizijo 9. korpusa, ki naj takoj začne z uvodnimi boji za Trst. Ukaz je pomenil, da je treba nemudoma in odločno kreniti nad Trst. Štab 4. armade ga je začel takoj izvajati, vendar ga je nekoliko prilagodil. Proti Trstu naj bi krenili 20. in 29. divizija, 8. divizija pa naj bi varovala njun desni bok, na levem krilu pa naj bi čez Istro prodirala proti Trstu 9. divizija. Od tega dne dalje je bil štabu 4. armade o-perativno podrejen tudi 9. korpus, ki je vse dotlej prejemal ukaze le prek glavnega štaba Slovenije. Dogodki so se poslej izredno naglo razvijali, zlasti zaradi izredno uspešnega prodora po krilih 4. armade v smeri proti Trstu. Medtem pa so se tudi v mestu samem dogajale odločilne stvari, saj je Komanda mesta Trst prav tega dne prejela od štaba korpusa radijsko sporočilo: «Bodite pripravljeni. Naše enote so zasedle Št. Peter in Ilirsko Bistrico.» Prirejeno po knjigi «Osvobodilni pohod na Trst» in knjigi Stanka Petelina «Osvoboditev Slovenskega primorja». Zemljevid prikazuje fronto in smeri pritiska enot 4. armade na črti Reka — Klana proti Snežniku ter proti nemškim in četniškim položajem pri Ilirski Bistrici. Na spodnjem delu zemljevida sta vidni mostišči, ki ju je mornarica 4. armade JA s svojimi desantnimi oddelki vzpostavila pri Opatiji in Lo-vranu za južni bočni prodor skozi Istro proti Trstu. Tako je 4. armada s prodorom iznad Ilirske Bistrice na severu in skozi Istro na jugu v obliki odprtih klešč izvedla svoj hiter prodor k Trstu iiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuniiiiiiiHin'ioouoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimii'uiiHU SESTANEK ČLANOV ŠTABA KMT IN SEKTORSKIH ŠTABOV 26. IN 27. APRILA Spopadi borcev KMT s sovražnikom v pričakovanju ukaza za začetek vstaje Razo rož evan j e skupin Guardie Civice in karabinjerjev, ki so se začeli pojavljati s trakovi CLN na rokavih Medtem ko je 4. armada tolkla sovražnika na dopročju Ilirske Bistrice, enote 9. korpusa pa so od glavnega štaba Slovenije že prejele ukaz, naj si ustvarijo izhodišče na Trnovski planoti (na Otlici in Predmeji) in približajo Trstu, je bil tudi v samem mestu položaj izredno naelektren spričo naglega razvoja dogodkov in spričo nestrpnosti borcev Komande mesta Trsta in vseh protifašistov NOB, da posežejo v zadnji boj proti Nemcem in njihovim italijanskim, skrbskim in slovenskim pomagačem. Za vstajo v Trstu je bilo že vse do dveh popoldan. Prisotnih je bilo pripravljeno. Čeprav je štab KMT prejel 26. aprila zjutraj na izrecno brzojavno vprašanje za začetek vstaje od štaba 9. korpusa odgovor «Počakajte!», so na sestanku štaba KMT s štabi vseh štirih sektorjev 26. in 27. aprila razpravljali o načinih vstaje, glavna naloga pa je bil razorožitev guardie civice in dveh znanih fašističnih enot, črne brigade in X. Mas. Sestanek je bil v neki hiši i d Domiom in Žavlja-mi in je trajal od 26. aprila ob devetih zvečer do naslednjega dne PO OČIŠČENJU^ TRNOVSKE^ PLANOTENA OTLICI^ IN_ PREDMEJI^ Enote 9. korpusa zasedle izhodišča za prodiranje v smeri proti Trstu v' V poslednjih bojih na Trnovski in Banjški planoti ter v Cepovanski dolini so primorske brigade potrdile izredno borbeno in moralno pripravljenost Vzporedno s prodiranjem 4. armade proti Reki in naprej proti Trstu, so potekale tudi priprave enot 9. korpusa za skladen poseg v zaključnih operacijah za osvoboditev Trsta. Glavni štab NOV in PO Slovenije je 20 aprila poslal štabu 9. korpusa brzojavko, da spričo skorajšnjega udara na prostor okrog Trsta, 9. korpus pripravi svoje sile na prostoru Trnovskega gozda. Korpus naj očisti Otlico in Predmejo za izhodiščni položaj ter pošlje takoj eno brigado na Kras in ugotovi, če je možen ob. to j večjih sil na Krasu. Nadalje je v brzojavki rečeno, naj se izvajajo diverzantske akcije predvsem v južni Primorski. Na Gorenjskem operacije trenutno niso pomembne in naj bosta tam samo dva odreda. Štab korpusa je še pred sprejemom brzojavke pripravljal napad na sovražnikove postojanke v Trnovskem gozdu. Preden pa se je mogel lotiti Otlice in Predmeje, je bilo treba očistiti Čepovansko dolino, Banjaško planoto in sektor Lokve— Trnovo. Zato je že teden dni poprej odpoklical 31. divizijo s Pivke. Divizija je prispela v Mrzlo rupo 17. marca, kjer jo je že čakala tudi Gradnikova brigada, 30. divizija pa se je v teh dneh zadrževala na širšem območju Vojskega. Štab korpusa na Kras ni odposlal brigade, kot mu je bilo naročeno, ker sta tam delovali udarni četi 30. in 31. divizije, in zabeležili uspehe pri Bajtah, pri Zagrajcu, pri Gorjanskem, pri Jamljah in pri Gabrovici. do'sprememb prišlo na krilih' Po-’ Skratka, udarni četi 30. in 31. divi- zije ter druga brigada NO so v drugi polovici marca in v aprilu izvedle vrsto uspešnih napadov na sovražnika v neposredni bližini Trsta in ga prisilile, da se je iz nekaterih manjših postojank umaknil v večje. Enote operativnega štaba za zahodno Primorsko so se onstran Soče zelo uspešno upirale sovražnikovim kolonam, ki so nekajkrat skušale očistiti Beneško Slovenijo partizanskih enot Četrti bataljon Bazoviške brigade, naslednik nekdanjega Istrskega odreda, je deloval po četah v Brkinih in v severni Istri. Napadal je predvsem iz zased manjše sovražnikove kolone na cesti Trst—Št. Peter. Omeniti je treba še mornariški odred «Koper», ki je deloval v zaledju slovenske jadranske obale in med drugim 15. aprila s svojo udarno skupino vdrl v Izolo, razorožil posadko ter zaplenil precej orožja. Štab korpusa je smislu navodil, ki jih je prejel od glavnega štaba NOB in PO Slovenije, pritegnil oba gorenjska odreda bliže Cerkljanskemu. škofjeloški odred je 24. a-prila zasedel položaje na sektorju Kladja in Cerkljanskega vrha, da bi zavaroval Cerkno pred sovražnikovim vdorom iz Poljanske doline. Jeseniško - bohinjski odred se je o-krog 19. aprila zadrževal na južnih pobočjih Jelovice in imel več hudih in uspešnih spopadov s sovražnikom. Domobranci so se morali Medtem je korpusna obveščevalna služba ugotovila, da je sovražnikovo posadko v Spodnjem Lokovcu sestavljalo 70 do 80, v Zavrhu 85, v Puštalah 100 in v Podlaki 150 nemških policistov. Štab korpusa je sklenil,. naj bi postojanko v Zavrhu napadla 30., ostale tri postojanke pa 31. divizija. Napad, ki so ga izvršile Vojkova, Bazoviška, Gregorčičeva, Kosovelova in Prešernova brigada ter artilerija, naj bi se začel 21. aprila ob enih ponoči. Sovražnik napada ni pričakoval in je bil zato tako presenečen, da se je iz postojank umaknil brez večjega odpora. Pri teh operacijah je sodelovalo tudi zavezniško letalstvo, ki je odvrglo nekaj bomb na Otlico in obstreljevalo cesto Col — Črni vrh. Toda Nemci so takoj skušali s pomočjo novih okrepitev vzpostaviti prejšnje stanje. Še istega dne je iz Gorice prispelo y Grgar kakih 200 mož, ki so takoj krenili v napad, a so bili zavrnjeni. Pozno ponoči so pripeljali iz Gorice še nekaj vojaštva, ki je napadalo položaje Bazoviške brigade. V naslednjih dneh ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb, le na Banjaški planoti je sovražnik po prejemu okrepitev potisnil enote Gradnikove brigade do Podlešč. Tedaj pa je v štab korpusa prispel nov ukaz glavnega štaba NOB in PO Slovenije, ki je korpusu spričo hitrega prodiranja 4. armade na vselej umakniti, v vseh teh bojih pa ročil, da je treba takoj likvidirati so imeli kakih 50 mrtvih in ranje-J Predmejo in Otlico, kot izhodišči nih. *za pohod proti Trstu. Vendar ukaza ni bilo mogoče takoj uresničiti. Sovražnikove sile na Banjški planoti in na sektorju Trnovega so izvajale hud pritisk in se brigadam ni bilo mogoče kar tako odlepiti od njih. Pred Trnovim sta bili dve brigadi: Prešernova na levem in Bazoviška na desnem krilu. Bazoviška brigada je v jutranjih urah dne 24. aprila zavrnila dva hujša sovražnikova napada v smeri proti Zagorju. Že popoldne je v štab korpusa prišlo obvestilo, da se z Vitovelj pomika kakih 400 četnikov proti Čavnu, vendar pa tja niso prispeli, ker so se že prej umaknili v dolino. Zvečer je štab korpusa ukazal, naj Bazoviška brigada pusti svoje položaje Prešernovi brigadi in krene proti Otlici, da jo napade in o-svoji. Še pred tem pa so poslali Gregorčičevi brigadi, ki je že od 21. aprila pred Otlico in Predmejo, tri topove. Na sektorju^ Krnica—Trnovo—Zagorje je po odhodu Bazoviške brigade ostala le Prešernova, ki pa jo je štab korpusa okrepil z bataljonoma Vojkove in Gradnikove brigade. Do zelo hudih bojev je prišlo na sektorju Trnovega 25. aprila, ko se je sovražnik spopadel s Prešernovo brigado pri Voglarjih, Podgoz-du in Zagorju. Bazoviška brigada bi morala tega dne napasti Otlico in Predmejo, vendar do napada ni prišlo zaradi napačnega obvestila o vdoru večje četniške skupine v Trnovski gozd. Boji pred Trnovim so (Nadaljevanje na 7. strani) 33 članov štaba KMT in sektorskih štabov, varovala pa jih je posebna varnostna četa, saj je bilo od nemške postojanke le nekaj več kot 500 metrov. Poročilo s tega sestanka pravi, da je bila situacija tiste dni v Trstu zel" nejasna. Jasno ni bilo predvsem, ali se bodo Nemci branili in kaj bo z različnimi kvizlin-škimi in reakc'onamimi silami. Našim je primanjkovalo orožja, zlasti 4. sektorju, medtem ko je bil položaj glede oborožitve v drugih sektorjih boljši. Poročilo pravi dalje, da je bilo 27. aprila za vstajo vse pripravljeno, saj so na sestanku v podrobnostih izdelali načrt zanjo, upoštevajoč vse možnosti razvoja, med katerimi je bila glavna takojšen stik s predhodnicami e-not 4. armade. Čeprav je bilo navodilo štaba 9. korpusa, da je treba z vstajo počakati, razumljivo, ker enote 4. armade takrat še niso bile dovolj blizu, da bi lahko vstajnike v mestu podprle, so bili borci KMT po sektorjih že nestrpni in so tudi mimo ukazov začeli z akcijami. Tržaški mestni komite je 27. a-prila telefoniral Obkonu, da so se prejšnji dan (26. aprila) pojavili prvi znaki, da CLN pripravlja nekakšno «vstajo» z vojaškimi silami, ki so v službi okupatorja (Guardia Civica). Istega dne sta poslala izvršni odbor plenuma in okrožni odbor Delavske enotnosti za Trst borbene pozdrave maršalu Titu z izjavo o pripravljenosti za poslednji boj s sovražnikom. Štoka je 27. sporočil, da so dobili naslednje obvestilo: «Skupina mestne garde je z oznakami CLN na uniformah skupaj z nemško vojsko zasedla bunkerje v mestu in se hoče polastiti oblasti v sporazumu z Nemci Širijo se vesti, da so se CLN in Nemci sporazumeli, da bodo prepustili oblasti CLN «pod pritiskom vstaje». Štoka bo takoj odšel na Komando mesta Trsta, da bodo «preprečili manevre CLN z našo vstajo». CK je 27. aprila brzojavil Kraigherju, da je dobil štab 9. korpusa ukaz, naj v «primernem času vpade v Trst». Dvignite vstajo v Trstu in postavite takoj vojaško oblast. Trenutno je najvažnejši Trst, pa tudi Gorica! Obkom je sporočil 27. aprila CK o znakih, da CLN pripravlja «vstajo», nakar je Obkom dal 28. aprila ukaz naj «začno naši vstajo»; naj s proglasom pozdravijo prodiranje 4. jugoslovanske armade, 9. korpusa in angloameriških sil v Severni Italiji, ki so medtem napredovale brez vsakega odpora Nemcev; naj raz-krinkujejo vsako «vstajo», ki ne temelji na sodelovanju med Italijani in Slovenci. Dne 28. aprila je Ob-kr.m brzojavil Dujcu v posebno oporišče, da je treba zagotoviti vso pomoč vstajnikom in da je treba paziti, da «boj proti italijanskim imperialistom ne dobi značaja bo- ja med Slovenci in Italijani v Trstu. Uspeh tržaške vstaje ni mogoč brez utrjevanja slovensko-italijan-ske skupnosti na temelju brezpogojnega boja proti okupatorju.» Vstaja v samem Trstu se je tako dejansko začela v zori 28. aprila ali celo v noči med 27. in 28. a-prilom. V škednju so enote 4. sektorja zato, da si oskrbijo dovolj orožja, razorožile 17 članov Guardie civice in zaprle vse dohode v Skedenj. Istočasno so v bivši karabinjerski postaji položili orožje vsi člani Guardie civice. To se je dogajalo v popoldanskih urah 28. aprila. Zaradi vojaških akcij 4. sektorja je zapustilo kasarno na Žaveljski cesti kakih 500 ustašev, ki so se podali v tovarno žarnic Alba pri Sv. Ani, kjer so že bili Nemci in fašisti. V Barkovljah so se Nemci utrdili v bunkerju pri parku na bloku pri Čedazu in pri svetilniku. Poleg tega je bila vsa morska obala od Milj do Miramarskega gradu zavarovana z bodečo žico in z manjšimi ali večjimi bunkerji. Borci tega sektorja KMT so spočetka imeli samo en bataljon za Barkovlje in enega za Greto. Proti večeru 28. aprila so napadli blok pri Čedazu. Boljše oboroženi Nemci, ki so premogli celo protitankovski top, so jih odbili. V noči so se spopad^ nadaljevali, vendar le med manjšimi skupinami. Zvečer je po radiu govoril tržaški škof Santin. Njegov govor proti uporabi nasilja, olepšan z vsemi mogočimi frazami o ljubezni, ni bil nič drugega kakor prihuljen način vplivanja na tržaško prebivalstvo, naj ne bi izvajalo oboroženih akcij f-uti Nemcem in njihovim zaveznikom. Tudi on je bil za to, da se počaka na prihod zahodnih zaveznikov, ki naj bi prevzeli oblast v Trstu. Brigate 30. divizije 9, korpusa so 29, aprila nadaljevale s prodorom na Kras. 17. Gregorčičeva in 19. Kosovelova brigada sta prišli do Repentabra, 18. bazoviška brigada do Dutovelj. Tako so tri slovenske brigade prišle do zunanjega obrambnega pasu Trsta, a hrbet so iim krile brigade 31. divizije. Komanda mesta Trst je sprejela sporočilo štabov 2. in 3. sektorja, da se borbe na njihovih terenih nenehno nadaljujejo in da imajo polno zaplenjenega orožja in streliva. V Barkovljah je medtem postal položaj za borce KMT precej težaven in nevaren. Sektor je bil zelo obsežen in so morali borci nastopati v manjših skupinah. Nemci so poslali 120 vojakov, da «očistijo» teren, ker jim je bila ta smer proti Tržiču edina možnost za morebiten umik. Ker je bilo premalo časa za združitev vseh borbenih skupin, se je 17 barkovljanskih borcev poslu-žilo partizanske taktike. Majhen slepilni manever in Nemci so imeli vtis, da imajo pred seboj kar cel bataljon partizanov. Dejansko pa so borci v tistem trenutku premo- gli samo eno težko strojnico in ne kaj pušk. Toda po akciji so imeli orožja na pretek, ker so razorožili 80 nemških vojakov, drugi pa so se panično razbežali. Kakor po drugih sektorjih, tako tudi na barkovljanskem sektorju ni bilo posebnih težav z razoroževa-njem Guardie civice, ki ni nudila nobenega odpora. Na Kolonkovcu je odločen nastop terenskih borcev prisilil k predaji in razorožitvi 35 mož Guardie civice in z zaplenjenim orožjem so oborožili nove borce. V noči 29. aprila so nacisti porušili krematorij v Rižarni ter se od tam umaknili. Delavci bataljona iz ILVE in za njim škedenjski borci so Rižarno zasedli. Okrog 6. are pa so se morali umakniti pred P1-6" močnimi in dobro oboroženimi Nemci, ki pa iz strahu niso dolgo ostali v Rižarni in so se ponovno 'J' maknili. Bataljon borcev od Dacia je v težki borbi pregnal Nemce, U so imeli 72 mrtvih, z vrha Dolge krene, ter nato s te osvobojene Postojanke napadel Nemce, ki so se umikah med Zavljami in Daciom. 29. aprila je prišlo v Skedenj na pogajanja s KMT dvočlansko za' stopstvo CLN. Komandant sektorj je zastopnika zavrnil, da ni več '-f' sa za pogajanja in da če jim ; za boj proti okupatorju, naj raj primejo za orožje in se pridruzU borcem za osvoboditev mesta, sta uvidela brezuspešnost svojeg nastopa, sta hitro odšla. Okroj? • ure dopoldne se je nenadoma P1’1? Ijal pred Rižarno tovornjak P italijanskih oficirjev in karabinj jev, ki so imeli na rokavih trs . CLN. Za kamion so imeli P.r* . zan majhen top. Kljub _ pjm očitni premoči pa je zadoščal , nastop komandanta TV. sekto j • da so se brez besed umaknili. ^ skupina CLN se je pripeljala Skedenj po Istrski ulici in s® • isti poti tudi vrnila, to Pa h ‘n! da se je vozila mimo nemških kerjev in postojank, ne da Pi p tem padel en ~i strel. 10k ^ bilo sodelovanje med Neme «vojsko» CLN. z Bataljoni KMT so pričeli tuch^ napadom na ladjedelnice, tod v vražnik je bil trdno zavaro svojih bunkerjih in borci so :e\i rali umakniti. Kljub temu so. 1^;. oklopni avtomobil ter večjo no orožja in streliva. ^ Popoldne so škedenjski t>orC’-£u sedli položaje topništva na S ^ Sv. Pantelejmuna. Posledica la, da so iz vojašnice v ^ pristanišču zbežali pripadn M“ ‘n ^ »Mi v - Odločilni boji so se raz- či med 29. in 30. aprilom in ^ -la bohotili zlasti čez dan 30-O tem prihodnjič. Prirejeno po knjigi Metoda g kuša «Pregled zgodovine v Sloveniji -V.» ter pisanih minili Franca Štoke. PnmorikTSnévnìfc 27. aprila 197# OB DANAŠNJI OBČINSKI PROSLAVI 30-LETMCE OSVOBODITVE Ob prvem «obisku» nemških zveri tri smrtne žrtve v Velikem Repnu Pod okupatorskimi streli so padli Albin Škabar, Rudi Lazar in Rudi Škabar streljali z mitraljezom, k sreči pa ga ni nobena krogla zadela. Dobro jih je slišal, kako so mu žvižgale nad glavo. Nekaj dni kasneje je ugotovil, da sta bili gladko odsekani dve trti. Bežal je čez Polje proti Sablonu (peščena java) in Zagradcu, od tam pa preko Volnika proti Velikemu dolu. V gozdu je naletel na skupino razbežanih partizanov in se skupno z njimi po goščavi in robidi srečno izkopal iz verjetnega nemškega obroča. Domov se je vrnil dva dni kasneje, pozneje pa se je sam priključil partizanom. Nemci so izven vasi zajeli dva partizana. Že med rovarjenjem po vasi so Nemci govorili, da so ubili «zwei banditen». Nekaj dni kasneje se je v vasi zvedelo, da ležita ob cèsti, ki pe- Na spomeniku padlim v NOB Repnu so zabeležene tudi tri žrtve že iz leta 1943, torej bolj na začetku oboroženega boja proti okupatorju. Trije padli so Albin Škabar, Rudi Lazar in Rudi Škabar. Svoja mlada življenja so žrtvovali 27. septembra 1943 na dan, ko so Nemci prvič prišli v vas med veliko čistko po vsem Krasu. Brat padlega Rudija Škabarja, Silvester, se dobro spominja tistega dne. Bilo mu je tedaj 18 let in, živino je gnal na pašo v Zabrje. Ker je bilo vreme deževno se je proti domu odpravil prej, kot po navadi, nekaj Po 11. uri. Že zgodaj zjutraj pa je v daljavi slišal sumljivo bobnenje Piotorjev vojaških vozil. Ko je prižel domov so bili v vasi že Nemci. Skupno s prijateljem Zdravkom je začel pred hramom popravljati kolo. Nemci, ki so preiskovali po vasi, so navadno vstopali le na' dvorišča, kjer so našli vrata odprta. Slučajno ie malo prej odšla od doma Silvestrova sestra Štefanija in pustila glavna vrata le priprta. Dva Nemca sta vstopila na dvorišče s pištolama v rokah. Silvester in Zdravko nista razumela kaj želita, sicer pa niso Nemci nikoli obetali nič dobrega. Silvester jima je z zgovornim ^nakom pokazal če hočeta piti. Končno so bili pred hramom. Nemca sta na to gostoljubno vabilo odvrnila s surovim «raus!» in jima pokazala pot proti središču vasi. Silvester je takoj pomislil na beg, saj nemška vojaka nista šla za njima, niže spodaj na cesti pa je stal dru-§1 nemški vojak in vsak poskus bi Pomenil gotovo smrt. Na današnjem glavnem trgu je stal nemški tank, ki je od časa do casa streljal proti hribu nad vasjo. Namen tega streljanja je bil le ustrahovanje in psihološki pri-«sk nad prebivalstvom. Niže spodaj, približno na kraju, kjer je danes spomenik, je bila že zbrana večja skupina vaščanov, ki ?° jih Nemci prignali iz domov. U-jetmkom so nato ukazali v bližnjo gostilno. Silvester Škabar se spominja, da je na stopnišču stal nemški vojak z radijsko napravo. Gotovo je urejeval premike oboroženih, skupm po vasi predvsem v bližnji • m* ’T t ^ . ,v ' V* -''-*- - tfci,‘««J»,-* - ., , , . natečaj repentabrske občinske uprave OTROCI SO ZAPISALI... okolici. Nemci namreč niso sklenili okoli vasi strnjenega obroča. Približevali so se vasi navidez v ločenih skupinah, tako, da so tu pa tam pustili skrite patrulje, ki naj bi ustavile ljudi, če bi se morda lotili bega. Silvestrova mati je prihod Nemcev na dvorišče opazila medtem ko je pekla kruh. Ni ji preostalo drugega kot da je čez nekaj časa šla za sinom s hlebom kruha in zavitkom pršuta, z edino pomočjo v tisti težki uri. Ujetnike so s kamioni okrog 18. ure prepeljali na staro opensko postajo. Tam so pričakali podoben sprevod iz Dutovelj in vsi so nato nadaljevali pot do Gabrovca, od tam pa v majhno naselje blizu Komna. Iz Repna jih je bilo kakih 20-25. Noč so prebili v neki šoli, naslednjega dne pa so jih prepeljali v Gorico, kjer so 29. septembra prvič dobili hrano. Ujetnike so razdelili po starosti v skupino do 25 let in v skupino starejših, še prej so Nemci vprašali če je kdo, ki bi se jim rad pridružil za razne polvo-jaške službe. Prijavil se ni nihče. Pot je naslednji dan privedla u-jetnike, katerih že prej niso izpustili, v Trst. Nekega dne sta Silvester Škabar in Karlo Križman med hojo v ne preveč strnjeni vrsti in ob ne dovolj pazljivih stražarjih najprej nekoliko zaostala in nato smuk-nika v vežna vrata neke hiše. Bega nihče ni opazil in ker Nemci prej niso' opravili nobenega zasliševanja ali popisovanja osebnih podatkov, sta se oba po dveh dneh skrivanja v kleti nemoteno vrnila domov. Veliko nevarnejša je bila dogodivščina tedaj komaj 15-letnega Milana Puriča, po domače Uokovega. K njim so prišli Nemci okrog 9.30. Milan je bil z materjo še v zgornji sobi. Njega in brata so zapodili dol in poslali na trg k drugim. Malo prej je Nemcem ušel Miljo Jerkov. Zatekel se je med vinograde ob cesti, ki pelje proti Opčinam. Nemški tank se je zganil po cesti, da bi ga. iskal. Malega Milana so Nemci posadili na tank, da bi jim pomagal pri iskanju. Komaj je bil tank malo pod vasjo, pa je Milan skočil z njega in se pognal med trte ter bežal. Nemci so za njim Ije v Zagradec, trupli. Pogledat sta šli mati Rudija Škabarja in neka druga ženska, katere sin je bil tudi pri partizanih. Čeprav so Nemci oba partizana pobili s puškinimi kopiti, je mati takoj spoznala sina, druga žrtev pa je bil Rudi Lazar. Možno je, da so ju Nemci zajeli, ker je bil Rudi Škabar ranjen na nogi in je s težavo hodil. Točnih vesti seveda ni. Oba sta se po nemški čistki vračala proti domu. Albin Škabar (po domače Batkov) se je verjetno tudi vračal proti domu, Bilo mu je komaj 16 let, pa je že deloval pri partizanih. Na cesti nad Pačem ga je presenetila skrita nemška patrulja in ga hladnokrvno ubila. Našli so ga na cesti s prestreljeno glavo. Bruna Križman Koridor smrti — Dostop v Ri žarno po zamisli arh. Boica SMRT INTERNIRANCA RUDOLFA KOVAČA Zločinski strel v taborišču Gonars Brez vsakega povoda je nanj streljal stražar s stražarskega stolpa - Mogočna in samozavestna protestna manifestacija internirancev pognala strah v kosti službujočim oficirjem bi sicer drugega v tem brezdelju, ko nismo nič delali in prav tako skoraj nič jedli. Na jugovzhodni strani taborišča, za XXII. barako so mnogi sotrpini izpostavili svoja suha telesa blagodejni toploti sončnih žarkov. Prostor je postal priljubljeno zbirališče sonca željnih fantov. Če si koga srečal, ki je bil namenjen tja, je na vprašanje preprosto odgovoril, da gre «na plažo». Nekega avgustovskega popoldneva so tovariši opazili kako italijan- V okviru proslav 30-letnice osvoboditve je repen ‘abrska občinska uprava razpisala nagradni natečaj za spise o narodnoosvobodilni borbi. Komisija je Prejela 30 del, od katerih je bilo 14 nagrajenih. Kgr so bili spisi bolj ali manj na isti ravni, je komisija menila, da ne bi bilo primemo sestaviti tečno lestvico. Končno to tudi ni bilo tekmovanje v Pravem smislu, temveč bolj priložnost, da tudi °treci počastijo spomin na tiste hude čase in da ZaPišejo, kar so jim pripovedovali očetje in matere aL celo nonoti. Od učencev in učenk iz prvega razreda je Samara Škabar napisala: . «Med vojno so Nemci neko gospo iz Repna obe-W za lase. Neko drugo žensko so odpeljali v Nemčijo in jo zaprli v barako. Od tam je zbežala !n prihodila pot domov v Veliki Repen. V časopisu ■s’e»i videla sliko ječe, kjer je bila zaprta.» . Tkjana Guštin (tudi iz prvega razreda) je napisala • «Slišala sem, da so bili Nemci hudobni. Hoteli So’ da bi bila Nemčija ves svet. Ubijali in pretepali ji0 dobre ljudi. Partizani so jih zapodili. Mnogo ludi je umrlo.» Med učenci drugega razreda je napisal Ermn Černuta; «Jaz sem se rodil šele 22 let po končani strahotni vojni, katero imenujemo tudi narodno fuobodilna borba. To pa zaradi našega narodnega ostoja, kateremu je grozil jašizem in domači izdajalci s popolnim uničenjem. Poprosil sem tata tuamo. da bi mi kaj povedala o tem. Ker sta ayno v moji starosti doživela strahote vojne. Mama je povedala, da so železniški predor pod Tabrom razili italijanski vojaki, ker so se bali, da bi ga Partizani porušili. Poizvedovali so med prebival-s vam o partizanih. Uporabljali so vse mogoče Srožnje, da bi kaj zvedeli. Bilo je na binkoštno »sdeljo, ko so se naenkrat odprla vrata cerkve Prikazala se je skupina fašistov z bajoneti na Puškah. Vernike so umaknili ob stran in se Pratili vzdolž vse cerkve. Župnik je mirno maše-Jd dalje. Tudi od vernikov se ni nihče premaknil. 0if i^todu iz cerkve so ljudje zagledali proti vhodu j vrnjeno strojnico. Dve leti kasneje je po dolgih ftih tlačanstva ponovno veselo zaplapolala na naših °movih slovenska zastava.» Spomine staršev in sorodnikov je Albert Zenič laKole opisal: «Zadnje dni aprila leta 1945 so partizani vkorakali ^ Repentabor. Otroci so jim tekli naproti in jih °zdravljali, a bili so žalostni, ker so vedeli, da p sdo v borbo za Trst. Od vseh strani je streljalo, ginjene partizane so vozili v Dutovlje. Komandant uzoviške brigade Franc Nemgar je šel pregledat oje postojanke. Ko je dospel do openske postaje b 3® zadela krogla. Mrtvega so pripeljali na zpentabor in ga pokopali. Vsako leto gremo šolski r°ci na pokopališče, da okrasimo njegov grob s “^zim cvetjem..» Učenka 3. razreda Vilma Purič je opisala are-C]jo Albine Škabar: v Nekega spomladanskega jutra so prišli Nemci „ in prijeli Albino in njenega očeta. Niso šef. bi se oblekla. Peljali so jih na zasli-cvanje. Ker sta molčala so jo mučili. Nato so jo ^9rli v celico, jesti pa so ji dajali enkrat na dan. oh e?a ^ne so i° 7ne(i zasliševanjem pretepli in te i ■ na za kite. Peljali so jo nato v pod- bunker kjer ni razločevala dneva od noči. bn ? 80 i° Partizani. Lansko leto je šla Albina pledat svojo celico v Rižarni. Albina je živa lca takratnih žalostnih dogodkov.» so spisi otrok iz četrtega in petega leta že daljši, smo iz četrtega leta izbrali popis pripovedovanj učenke Sonje Guštin: «Minilo bo trideset let od kar se je končala druga svetovna vojna. V teh dneh se spominjamo, kako so morali ljudje trpeti pod nacizmom in fašizmom. Proti Nemcem in fašistom so se zmagovito borili partizani. Nacisti so ljudi mučili tudi v Rižarni v Trstu. Tam so jih zapirali v celice, kjer so morali vdihavati smrad po zažganih človeških truplih. Dokumente, kjer so bili zapisani mučeniki, je shranjeval neki tržaški 'profesor. Zaradi tega so ga fašisti umorili. V naših krajih so se partizani morali skrivati po domovih ali bunkerjih. V gozdovih sta jih mučila lakota in mraz. Ko so bili lačni so jedli tudi travo. Ker so trpeli zaradi mraza, so jim kmečke žene pletle jopice. Trpljenje med vojno je bilo hudo. Noben človek ne želi, da bi se vojna ponovila.» Učenec petega razreda Lojzek Guštin je tako strnil pripovedovanja o vojnih časov: «Druga svetovna vojna se je pričela leta 1939. Med drugo svetovno vojno je bila huda borba med Nemci in partizani. Ujetnike so Nemci odpeljali v taborišča in jih mučili do sdirti, da bi zvedeli kje so skriti drugi partizani, a iz ust partizanov ni prišla niti beseda. Zelo so tudi mučili Albino Škabar iz Repna. Moj stric in Albina sta bila skrita v istem bunkerju. Na ustih ji je držal roko, da bi Nemci ne slišali kašljanja. Strica je med vojno ranilo po licu. Med vojno so zažgali tudi Zagradec in dva ruska partizana sta minirala opensko kinodvorano. Imenovala sta se Ivan Ruski in Mihajlo. V Trstu v Rižarni, lahko vidimo še danes kraj kjer so bili ujetniki in tudi peči. Takrat so Nemci vzeli deset talcev za vsakega pobitega Nemca. Za padle so v Repnu zgradili spomenik. Odkrit je bil leta 1952, Na njem je 19 imen.» Ines Škabar je opisala kako so Nemci zažgali Štanjel: «Letos praznujemo 30-letnico osvoboditve. Tisti časi so bili zelo hudi in žalostni. Jaz tega nisem doživela, toda zelo rada poslušam in vprašujem mamo, naj mi pripoveduje o tistih časih. Mama je imela takrat 7 let in se veliko spominja. Najraje jo poslušam ko pripoveduje, kako so Nemci obkolili in zažgali Štanjel. Nona zjutraj vstane, preden prižge luč pa vidi skozi okno nekaj črnega. Vsa prestrašena steče v sobo in pove staremu očetu, da so obkoljeni. Najprej ga skrije v peč, kjer so pekli kruh. Vrata pusti odprta, da je lahko dihal, pred vrata pa postavi omaro. Potem komaj gre zbudit mojo mamo, ki je bila od otrok najstarejša. V hiši so prižgale luč in začele opravljati hišna dela. Naenkrat so v kuhinjo vdrli Nemci in začeli razmetavati. Neki mongolski vojak je marnò spraševal kje je oče a mama se je delala, da ga ne razume. Razjezil se je in jo povlekel za kite. Končno so Nemci nekaj pokradli in odšli. Okrog poldne se je slišalo streljanje. Na dom se je prikradel stric, ki je bil v Kosovelovi brigadi. Povedat je prišel naj takoj vzamejo nekaj cul in zapustijo dom, ker bodo Nemci Štanjel zažgali. Moj stari oče je prilezel iz peči in vsi skupaj so šli skozi gozd proti Branici. Iz hleva so prej izgnali krave in prašiča in zmetali na vrt kar so mogli. Kmalu nato je hiša zgorela. Očka ni doživel takih preganjanj, ker v Repnu ni bilo takih bitk, toda izgubil je očeta. Neki kmet je bil na polju in je opazil, da prihajajo Nemci. Hitro je stekel v vas in to povedal vaščanom. Nono je ves prestrašen hotel zbežati, ker se je bal, da ga bodo Nemci vzeli. Pri nas so imeli partizani skrivališče. Nona ga je mirila naj ostane doma, on va je vzel kolo in se odpravil proti Orešju. Nemci so ga opazili in ustrelili.» Popoldansko sonce je marsikoga [ ski vojak na stražnem stolpu s puš-zvabilo iz pustih barak na prosto, ko meri po ležečih internirancih, kot Tovariši so posedali pred njimi, se bi hotel nekoga izbrati za tarčo, pogovarjali o domu, o delu na po-1 Po njegovi nekajkratni «igri» je polju, o domačih, o jedeh — kaj naj čil strel, ki je hipoma pretrgal leno popoldansko taboriščno zatišje. Fantje so se prestrašeni razbežali. Smrtno zadeti tovariš je zastokal. Po trenutnem šoku so se nekateri zganili. Kljub nevarnosti, da bi ponovno počilo, so priskočili na pomoč ranjencu, ki se je v prahu zvijal v bolečini in krvi. Zatem se je onesvestil. Odnesli so ga v ambulanto, kjer je kmalu, ne da bi se bil zavedel, podlegel zaradi strela v trebuh. Kot blisk se je razširila po taborišču novica, da je stražar «na plaži» ubil mladega črnolasega Rudolfa Kovača: ki je zapustil ženo in majhnega otroka. fla kr^i nesreče je prihitel dežurni oficir in tìkbj iukazal razorožiti vojaka. Odpor do italijanske soldate-ske se je med interniranci še stopnjeval. Bes na stražarja, ki je povzročil nasilno smrt nič hudega slutečega interniranca, se je razrastel v ogorčenje. Zmožni bi ga bili raztrgati, če bi nam bil prišel v roke. Ubijalskega stražarja je nato vojaška patrulja vklenjenega odpeljala ob zunanji žici taborišča na komando. Tragični dogodek je med nami močno odjeknil. Z grozo in srdom smo obiskovali okrvavljeni prostor za barako. Nekdo ga je ogradil in na njem napravil zasilen spomenik. Zvečer je bila žalna komemoracija internirancev iz pokojnikove ba rake. Na kraju zločina sta zagoreli dve sveči. V počastitev spomina je taboriščni pevski zbor zapel dve ža-lostinki. Po minuti molka smo se pretreseni razšli po barakah. Na Kovačevem ležišču v triintrideseti baraki so ožji prijatelji pred pokojnikovo sliko prižgali svečo. Taboriščna komanda je skušala na vse načine omiliti gnusen zločin. Hlinila je in obžalovala «neljubi dogodek», čeprav je bila večina internirancev prepričana, da je bil zločin storjen naklepno, da bi nas prestrašili. Med nami sta se namreč ob vojnih dogodkih po svetu, ko je fašizem vse bolj divjal in izgubljal, razraščala uporniški duh in domovinski ponos, kar je bilo občutiti na mnogih naših prireditvah. Da bi pomirili duhove internirancev, je kapetan taborišča sklical zbor starešin vseh barak in jim izjavil obžalovanje nad nesrečnim dogodkom. Zagotovil je, da bo vojaška komanda zaslišala vojaka in da ga bodo strogo kaznovali, če se mu bo dokazala krivda. Takoj pa je v opravičilo dodal, da se je stražarju po vsem sodeč omračil um, kar bi ne bilo nič čudnega, ko je bil pred tem nekaj let na fronti v Abe-siniji in v Albaniji. Kot zastopnik tavoriščnega pevskega zbora sem nato komandantu taborišča posredoval zahtevo zbora, da želimo pri pogrebu na pokopališču zapeti tovarišu v slovo. Drugi dan se je vil iz taboriščne ambulante proti gonarskemu pokopališču žalosten sprevod prve žrtve taborišča. Na krsti sta bila venca: za enega smo zbrali prispevke interniranci, drugega je poklonila komanda. Pogreba se je smelo udeležiti le nekaj pokojnikovih tovarišev iz triintridesete barake kot delegacija in manjši del članov pevskega zbora. Pogrebni sprevod lačnih, suhih in slabo oblečenih taboriščnikov je spremljala do zob oboroženih straža alpincev z nekaj oficirji, podoficirji in komandantom. Prvič po šestih mesecih smo stopili izza žičnih ograj taborišča — celo neuklenjeni. Marsikomu je preblisnila misel na prostost. Vendar bi bil poskus pobega noro početje. Z vseh strani so bile na nas goloroke in ošibele fante naperjene jeklene cevi stražarjev. Na gonarskem pokopališču je bilo zbranih nekaj domačinov. Ne vem, ali so zvedeli za pogreb ali so bili le po naključju na pokopališču. Razbral sem z njihovih obrazov sočutje in usmiljenje ob pogledu na nas. Po pogrebnih obredih vojnega ku-, borišče nenadoma utihnilo, kot bi i-rata smo zapeli žalostinko Gozdič zumrlo. Stali smo strumno v vrstah je že zelen. Iz naše srede je nato < kot nepredirni zid, zgnosnih, raz- prtih oči, čeprav so bile mnoge vlaž ne od zatajevanih solz. Po molku se je nato kot en sam vzklik razlegel pò taborišču «Slava!» pokojnemu Kovaču v spomin. Nato smo se za pol ure demonstrativno vsi umaknili v barake ali v šotore. Po dveh minutah ni bilo nobenega interniranca izven barake. Od besa podivjani vojaki s kapetanom vred so pridrveli k barakam, psovali nas brcali in razbijali s korobači po vratih barak in zaman klicali internirance na prosto. V svoji nemoči pa si niso upali v ba-EMIL FRELIH Zastava nad Sv. Justom (Nadaljevanje na 10. strani) S Pivke nas vodi pot mimo razcvetelih jablan Vremske doline na Kras, ki se ves predaja raskošju pomladi. Za primorsko ljudstvo je ta pomlad vstajenja, prerojenja. Divača, Lokev, Bazovica že tri dni samo strmijo, strmijo in spet strmijo. Kako nebi, saj se že tretji dan pred njihovimi nasmejanimi očmi razvija proti Trstu nezadržni polet Titove armade. Zanje utrip-Ijajo njihova srca, njo spremljajo z mislijo v tržaška predmestja, na glavne ulice, v pristanišče, kjer se je na praznik 1. maja trdno usidrala. Ko sem v Lokvi 2. maja predpoldne srečal svojega Učitelja in prijatelja strica Janeza, s katerim se že tri leta nisva videla, me ni vprašal za zdravje, niti kod sem hodil ta tri leta, temveč: «Ali pri svetem Justu že plapola naša zastava!» Ostal sem brez besede Takrat so naši tankisti in pehota še krvaveli pod gradom in naša zastava še ni bila razvita nad Svetim Justom... Zakaj pa je stric Janez želel to vedeti! Njegova mati, kmečka hči z Dola pod Žekancem, se je za srečnih mladih let z družinico naselila v Trstu. Ko pa je oblast v njem prevzela imperialistična Italija, je kraška mati Vinka morala iz njega zbežati samo zato, ker se njeni otroci niso hoteli odreči duhu in jeziku, v katerem jih je dojila. Zatekla se je spet na Kras. Ob slovesu, preden je šestinosemdese-tletna starka legla k večnemu počitku: je edinemu preostalemu sinu podala z lastno róko na skrivaj izvezeno slovensko zastavo z naročilom: «Ko bo nad Svetim Justom za-vihrala slovenska trobojnica, glej, da mi še istega dne prineseš na grob znamenje — tole zastavico, da bo tudi meni toplo pri srcu». Tako so stoletja umirale naše matere in naši očetje. Trst je bil naša teptana pravica. Koliko žuljev, znoja in krvi smo zastonj vložili v temelje njegovega proevita. Trst je bil naš večni in nikoli doslej izpolnjeni sen. Danes pa se nad Svetim Justom svobodno vije slovenska zastava in poleg nje italijanska, obe z lepo petokrako zvezdo sredi belega polja. V vetru, ki od časa do časa narahlo povleče od morja sem, se obe zastavi prepletata, kakor da bi hoteli simbolično potrditi v skupni borbi prekaljeno enotnost svobodoljubnega slovenskega in italijanskega življa v Trstu. i MILKO MATIČETOV (Objavljeno v «Jekleni pesti», ’w. 'glasilu prve tankovske brigade JA v maju 1945) Enote 9. korpusa zasedle izhodišča (Nadaljevanje s 6. strani) se nadaljevali še 26. in 27. aprila, ko so borci Prešernove, Gradnikove in Vojkove brigade imeli opravka s SS policijskim polkom ter s kakimi 400 četniki. 26. aprila se je Prešernova brigada branila na položajih od Zavrha proti vasi Nemci in v napadu pognala sovražnika proti Trnovemu. Zvečer so enote 9. korpusa spet bile na prejšnjih položajih: Prešernova brigada na črti Podgozd—Voglarji—Trnovo, levo od nje bataljon Gradnikove brigade na črti Trnovo—Rjavci, na skrajnem levem krilu med Šmihelom in Vitovljami, pa bataljon Vojkove brigade. V vasi Trnovo so Nemci vztrajali še le en dan do 27. aprila, ko so jih prešernovci in grad-nikovci dokončno nagnali proti Gorici. Tako je bil 27. aprila ves Trnovski gezd spet v rokah 9. korpusa, kajti prejšnjega dne sta Bazoviška in Gregorčičeva brigada, okrepili s tretjim bataljonom Gradnikove brigade, napadli in dokončno osvobodili Otlico in Predmejo. Napad na Predmejo in Otlico spada vsekakor med najuspešnejše naskoke na sovražnikove postojanke na Primorskem. Napad se je začel ob treh zjutraj. Drugi bataljon Bazoviške brigade je s prodorom med Otlico in Predmejo pretrgal zvezo med o-bema postojankama in nemškim policistom na Predmeji, ki jih je napadala Gregorčičeva brigada, ni preostalo drugega kot da se čim hitreje umaknejo čez rob v Vipavsko dolino. Nato sta se drugi bataljon Bazoviške in tretji bataljon Gradnikove brigade lotila še domobranske posadke na Otlici in jo do sedme ure zjutraj premagala. Tega dne je sovražnik na sektorju Predmeje in Otlice imel kakih 50 mrtvih, 60 ranjenih in 20 ujetih vojakov, borci 9. korpusa pa so zajeli tudi znaten plen. Naslednjega dne je sovražnik moral pod pritiskom Prešernove brigade zapustiti poleg Trnovega še Zagorje in Ravnico, od koder se je umaknil najprej v Grgar, nato pa skupno z grgarsko posadko v Gorico. Pot proti Trstu in Gorici je bila s tem prosta. Prirejeno po knjigi Stanka Petelina «Osvoboditev Slovenskega primorja». pristopil k odprtemu grobu interniranec Anton Vratuša — sedanji podpredsednik Zveznega izvršnega sveta SFRJ. V imenu vseh internirancev se je poslovil od pokojnega tovariša, prve žrtve med preganjanimi in ponižanimi. Njegov govor je marsikomu izvabil solze v oči, hkrati pa vžgal ponos, da smo sinovi slovenske matere. Poudaril je, da pokojnikova žrtev in naše trpljenje v suženjstvu ne bosta zaman in zaključil, da bo prišel dan, ko bomo spet zadihali v svobodi. Med svojim govorom je Vratuša nekajkrat pogledal na list, kjer je imejL zabeležen poslovilni govor. O-fPazil.sem nadišavljenega črnosrajč-nega oficirja, ki smo ga interniranci zaradi njegove pòlizanosti in par-fumiranja imenovali «frajlicw. kako se je med govorom prihuljeno približal Vratuši in nestrpno pogledoval na njegov listič. Po končanem govoru mu je nanagloma iztrgal list iz roke in si ga vtaknil v žep. Po našem vzkliku «Slava!» se je po pokopališču razlegla pokojnemu Rudolfu v slovo v srce segajoča slovenska pesem «Lipa zelenela je...» Nemo smo se vračali ob močni straži alpincev v taborišče. Zaskrbljeni smo Vratuši spotoma govorili o morebitni nevšečnosti, ki jo bo bržkone imel zaradi zaplenjenega lističa. Brezskrbno se je nasmehnil in odvrnil prav v slogu bodočega diplomata: «Predvidel sem to možnost. Zato sem si namenoma napisal na list le nekaj nedolžnih besed, ki jih sploh nisem govoril, samo da bi jih zmedel!» V počastitev Kovačevega spomina je nato poseben odbor organiziral spominski zbor vseh internirancev. Drugi dan, točno ob uri, ko nasilno umrla prva žrtev taborišča, je trobentač zatrobil znak za zbor vsega taborišča, še ob nobenem vsakdanjem apelu se nismo tako hitro zbrali na običajnih mestih pred barakami kot takrat. V pol minute smo bili vsi interniranci na mestih, manjkali niso celo bolniki. Na znak za enominutni molk je ta- Patrulja delavcev iz sektorskega bataljona Komande mesta Trst na tržaški ulici na dan 1. maja 1945 ............................................................»».«.mn..................................... SPOMIN NA TRAGIČEN DOGODEK 22. APRILA 1944 ESESOVSKE ZVERI SO VDRLE V DOLINO POBIJALE, ROPALE IN ODGANJALE L JUDI 7 šehv^nnn Vl'I lrf£,n“ jn.,?am F0?* z ,To nacistič™ divjanje je trajalo Anico Sancin smo pustile v zaporu. V Nemčiji smo zvedele, da so jo odpeljali, vendar nismo vedele kam. na še vedno divjala. Bilo je na | t vi jo? Rjoveli so in bolj mlade in J od ranega jutra do" dveh 'popoldne dan 22. aprila 1944. Dolina je mirno preživela noč in rojevalo se je lepo pomladno jutro. Lipe in kostanji so se že bili odeli v cvetje in zelenje. Nihče ni niti mislil, da bo ta prekrasen dan prinesel toliko gorja, strahu in trpljenja, pa tudi smrt in da bo zato ostal za vedno v spominu vsem vaščanom. Iz Trsta so pridrvele esesovske zveri in , obkolile vas. Tudi na stranske poti so postavili straže z brzostrelkami. že med potjo v vas, so na Krmenki, nedaleč od Adamičeve gostilne ustrelili mladega Marija Lovriho, očeta dveh otrok. V vasi pa so začeli od hiše do hiše in od vrat do vrat rjoveti ter zganjati ljudi k studencu, «h kaluži». Pri tem so grozili, da kdor ne bo prišel, bo ustreljen. Vsa vas je bila kmalu na nogah. Slišalo se je streljanje, hkrati pa stokanje, jok in kričanje ljudi, mladih deklet, otrok in mož, ki so se zbirali na določenem mestu. Med temi smo bili tudi oče, mati in jaz. Zakaj so nas, dekleta postavili k zidu ter se nato vsi besni postavili bolj sposobne prebirali. Morda za- to, ker so bili bolj osumljeni sodelovanja s partizani? Nekatere so takoj spravili na kamione, dekleta pa smo stale tesno ob zidu na vogalu takratne Mahničeve gostilne. Ko smo zvedele, da nas nameravajo odpeljati, morda pa celo kar na kraju samem postrelili, smo kljub nadzorstvu smuknile skozi vrata Mahničeve hiše in se skrile na podstrešje. Dve pa sta se skrili kar v bližnji senik. Beg pa nam ni uspel, kajti zasledili so nas tik preden so tovornjaki odpeljali proti Trstu. Prignali so nas na prejšnje mesto, nas bili in suvali s puškinimi kopiti in nam. grozili s smrtjo. Staknili so tudi o-ni dve dekleti, ki sta se skrili v senik, Savo Sancin in Danilo Ota. Sava je bila le lažje ranjena v roko, Danila pa je hudo krvavela. Z bajonetom so jo zbadali v trebuh. Vrhu tega je bila noseča z nekin fantom, ki je bil v partizanih. Z avtom so jo odpeljali, šele čez nekaj dni so jo otroci našli mrtvo v robidovju. Nacisti so jo ustrelili na poti od Bolj unča proti Trstu. ko so nas med vpitjem in stokanjem odpeljali v Koroneo. Od vseh, približno 60, kolikor so nas odpeljali, so nekatere izpustili, ostale pa pridržali. Vseh deklet nas je bilo 16. Bile smo Olga, Meri in Fani štrajn, Milka, Milena in Anica Sancin, Mira Kocijančič, Bazilija Vodopivec, Slavica Pangerc, Albina Kocijančič, Lidija Jercog, Pierina Ota, Mila Česnik, Ina in Roža Samec ter Elvira Slavec. Najprej smo bile zaprte v skupni celici. Iz nje pa so nekatere vodili na zasliševanje, ki je bilo na Oberdanovem trgu, na poveljstvu SS. . Zaslišali so tudi mene. Spraševali so me o marsičem in tudi tepli so me in mi grozili. Nato pa so nas spet vračali v zapor. Toda ne več v skupno celico, pač pa v temne in majhne celice. Najbolj in najhuje so zasliševali Sancinovo in jo grozotno mučili. Bila je nekaj dni tudi v podzemeljskem bunkerju, ki je pod es-esovskim poveljstvom. Ko je revica prišla spet v Koroneo, je nismo več spoznale. Tako je bila zdelana. V zaporu smo ostale kakih 40 dni, „ _______ _____________ nakar so nas prve dni junija odpelja- j tako težko priborjene svobode, li v Nemčijo, v taborišče Walstruhe. I Elvira Slavec Morda je končala v zloglasni Rižarni! Ko smo bile v taborišču, smo delale v neki tovarni, kakih 8 km od taborišča. Vsak dan ob lepem in slabem vremenu in ob skrajno slabi hrani smo napravili 15-16 km poti. Tu smo ostale dobrih osem mesecev. Ker se je bližala rdeča armada, so nas premestili v taborišče Warten-berg v Berhnu. Tu je bilo še slabše. Opravljati smo morale, težka dela, kopati jarke in postojanke in to vse do 22. 4. 1945, ko nas je točno po enem letu, odkar so nas odpeljali od doma, osvobodila zmagovita sovjetska vojska, ki je prodrla že v Berlin in zadala nacistični vojski poslednje udarce. Ko se danes, po tolikih letih, spominjam na one žalostne čase, sem vendarle srečna, da smo s preživelimi prijateljicami vendarle prišle domov. Naše žrtve naj bodo v opomin vsem, posebno pa mladini, da se ob sedanji 30-letnici zmage nad nacifa-šizmom strnjeno združimo in se še dalje borimo za ohranitev miru in ■ 'v ' horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop I @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste veliko zadoščenja na delu. Tudi v javnem življenju se boste uveljavili. Preveč boste zavzeti in to bo motilo vaše druge obveznosti in družinsko harmonijo. Glavobol. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Iskrenost je sicer ' ] zaželena, včasih pa je k-' tudi škodljiva. Drži- te se svojih ustaljenih pravil. Vsekakor vam bo prijetno v novi družbi, ki se bo še utrdila. Kar dobro počutje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ko se boste srečali z ljudmi, ki se vam vsiljujejo, pustite njihovo družbo, ker, te ne bo nikoli vaša družba. Tudi v primeru, če bi vam bila koristna. Ljubosumni boste in utrujeni. Veljaven od, 27. aprila do 3. maja 1975 v RAK (od 23. 6. do . rLj/V 22. 7.) Z nerazpolože-nimi ljudmi ravnajte tako, kot bi imeli o-pravka z bolnimi ljudmi, ali pa se jim i-zognite. Ni čas, da bi si ustvarjali sovražnike. Lepo vam bo doma. Malo nervoze. LEV (oi\ 23. 7. do r 22. 8.) Veliko prijet- Cjdgi \ nega razpoloženja, s fr1*' J čimer boste zadovo-1 ' Ijili svoj družabni pa tudi poslovni krog. Kljub kaki težavi bo teden kar dober. Tudi doma in v družbi. Prebavne težave. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vsaka tudi odmerjena beseda ima svojo težo. To naj vam bo pravilo, posebno, ko boste imeli opravka s preveč občutljivimi partnerji. Zelo prijetno v novi mladi družbi. Glavobol. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delov-ner, področju, ali v poslih se boste odlično obnesli, pa čeprav materialnih rezultatov ne bo. Nadajajte preveč obvezujočih izjav, tudi ko gre za čustvene izraze. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Tudi najbolj neprijetna vest se da posredovati tako, da manj prizadene. To naj vam bo tokrat pravilo, ker boste v težavah vi in še kdo z vami. Nekdo bo ljubosumen. Prehlad. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne držite se tistih, ki se vam vsiljujejo v primerih uspešnih akcij, ker vam pokažejo hrbet, ko gre kaj narobe. Srečali se boste z nekom in pozabili na nevšečnosti. Utrujeni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Če v vaših poslih ali na delu ne gre tako, kot bi vi želeli, je precejšnja krivda na vas in na izbiri sodelavcev. Ne bodite popustljivi do kapric ljubljene o-sebe. Zdravje kar dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neka pametna oseba vam bo skušala pomagati, vi pa jo boste odklonili in si s tem pokvarili že zagotovljen uspeh. Delikatno vzdušje v ožjem krogu. Glede zdravja bodite brez skrbi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne prevzemajte obveznosti, ko pa veste, da jih ne boste zmogli. Tudi v družini hočete imeti prvo in zadnjo besedo, kar se vam lahko v kratkem maščuje. Nervoza in hujše prebavne motnje. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 B B 6 7 8 9 10 ■ 11 12 13 B 14 15 B 16 B 17 18 19 B B 20 ■ B 21 B 22 23 B 24 25 B 26 m 27 B B 28 m 29 B 30 31 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 38 m 39 40 m 41 42 B 43 44 B 45 46 B 47 48 B 49 m 50 B B 51 B Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: L «naš kraj», 6. psom podobna zver, 11. kakovosten, 14. Anton Medved. 16. prvotna oblika, izvirnik, 17. Rado Kragelj. 18. slovenska zamejska revija, 20. otok na pol, 21. USA, 22. tekstilna rastlina, 24. atletska panoga, 26. Dantejevo število, 27. največji ljubljanski park. 28. mesto v Pakistanu, 29. ime Kinga Coleja, 30. francoski filmski režiser, 33. ata, 34. sukno za lovske obleke, 35. kazalni zaimek. 36. verzi, 38. rod iz družine trav, 39. ime slovenskega kritika Debeljaka, 41. naravoslovec, 42. barva kože, 43. plesni vložki pri operah, 45. Mišo brez začetka, 46. Ugo Cerletti, 47. japonski način samomora z razparanjem trebuha, 49. Anton Novačan, 50. rod iz družine lobodovk, 51. slavni poljski nogometaš. NAVPIČNO: L turistična točka «našega kraja», 2. Rupel Karlo, 3. ime pisatelja Andriča, 4. ameriške pošiljke pomoči v porušeno Evropo, 5. drugo ime boksarja Claya, 6. nerad dela, 7. tako in tako, 8. kurir, 9. veznik, 10. kanadski popevkar (Paul), 12. i-me Strawinskega. 13. prvi jugoslovanski heroj, 15. brezalkoholna pijača. 17. mejni prehod v «našem kraju», 19. enostaven, običajen, 21. dajati zrak, 23. žepna beležka. 24. morski orjak, 25. smučanje v Avstriji, 26. postrvi v italijanščini, 31. hunski vladar, 32. ozek, 34. znana angleška avtomobilska hiša, 37. svetniška podoba, 39. teža ovojnine, 40. enovalentni radikal alkilne skupine, 43. nizek moški glas, 44. irska teroristična služba, 47. Madžarska in Španija, 48. Ivan Tavčar. (lako) Letalo «concorde» ne Lo smelo v New York? NEW YORK, 25. — Občinska komisija, ki skrbi za zaščito o-kolja, je včeraj .sprejela resolucijo', v kateri -zahteva, naj zvezna-vlada prekliče svoj sklep, s katerim je dovolila pristajanje na letališču Kennedy francosko-angle-šgemu potniškemu letalu« Concorde». Po tem, kar so izjavili člani newyorške občinske komisije za zaščito okolja, bi fransko-angleškemu letalu «concorde» morali prepovedati pristanek, oziroma vzlet z newyorškega letališča vse do tedaj, dokler ne bodo v vodstvu francosko - angleške družbe, ki je letalo zgradila, dokazali, da je letalo «povsem v skladu z zakonskimi predpisi, ki se nanašajo na ropot, na onesnaževanje zraka in navarnost». Predstavnik ene izmed družb, ki gradi letalo in sicer Jt-rre Marion je v zvezi s tem izjavil, da je letalo «concorde» povsem normalno in da je njegovo delovanje «v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo promet na letališču Kennedy in tudi na drugi letališčih v ZDA in kjerkoli v svetu. NEW YORK, 26. — Publikacija «Wall Street Journal» piše, da ZDA ne morejo zadovoljiti potrebam a-meriških in zahodnoevropskih jedrskih central, ki porabijo več oplemenitenega urana kot ga morejo ZDA dati. Zato so iz ZDA začeli pošiljati prirodni uran v Sovjetsko zvezo, da bi jim ga tam obogatili. Sovjetska zveza in ZDA sta namreč edini državi na svetu, ki razpolagata z napravami za obogatitev ali oplemenitev prirodnega urana v uran, ki je primerno gorivo za jedrske central.. M e/ Sl «VOLKSWACCN» OPOMOGLA Delničarji brez dividend WOLFSBURG, 26. — Upravni svet zahodnonemške avtomobilske družbe «Volkswagen» je sporočil, da je za-hodnonemška avtomobilska družba v letu 1974 zabeležila izgubo 551 milijonov zahodnonemških mark, to se pravi približno 150 milijard lir in da zaradi tega delničarji družbe letos ne bodo dobili niti vinarja dividend. Upravni svet avtomobilske družbe je zatrdil, da je bil sklep, o katerem je govor, sprejet zato, da bi se družbi omogočilo uporabiti vse možne rezerve, ki naj bi velikemu avtomobilskemu podjetju omogočile prilagoditi se novim ekonomskim in trgovskim razmeram tako na zahod-nonemškem tržišču kot tudi na tujih tržiščih. Leta 1973 je družba «Volkswagen» imela 82 milijonov mark čistega dobička in je dala delničarjem 4 mar- ke in pol za vsako delnico, to se pravi za vsakih vloženih 50 mark. Iz tega izhaja, da je delničar zahodnonemške družbe v 73. letu dobil kar malo manj kot 10 odst. kapitala. Kljub velikim težavam, na katere družba «Volkswagen» naletava pri svojem izvozu, je vendarle dosegla prvo mesto v notranjem razpečevanju avtomobilov pa čeprav jo je v 1972 zahodnonemška «Opel», ki je podružnica ameriškega velikana «General motors», prekosila. Po podatkih, ki so jih objavili za-hodnonemški uradni krogi, je «Volkswagen» v marcu letos prodala nekaj nad 51 tisoč vozil, v februarju pa jih je prodala le nekaj nad 34 tisoč. Že omenjena družba Opel pa je v februarju prodala le nekaj nad 24 tisoč, v marcu pa 36 tisoč vozil. iiiiiiiimiiimitM!iiiiiiiiniiiiiiimiiiiiimniiimiii!iiiiiii!iiiiiiiiim!iiiii!!iiimiiiiimimiiiitiiiii!i!!!ifiimi!ii V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè ZA MENOG,TO VAR.I-S.1 ! NEDELJA, 27. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 13.30 DNEVNIK 14.00 GOST OB 14. URI 14.55 A KOT ANDROMEDA 16.00 Program za mladino 16.15 Enciklopedija prirode: Bao - Bab 17.00 DNEVNIK 17.15 Napoved programa za prihodnje dni 17.30 Italijansko nogometno prvenstvo: Poročila in rezultati 17.55 Varjetejski program po željah 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 20.00 DNEVNIK 20.30 Fašistična diktatura 1925 ■ 1926 21.35 ŠPORTNA NEDELJA DRUGI KANAL 11.20 Avtomobilske dirke Prenos v evroviziji iz Barcelone 14.30 Motociklistične dirke v Imoli za italijansko prvenstvo Kolesarske dirke za kupo Placci 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 19.00 Indijanec Hawk: Zadnje poslanstvo 19.50 športni dnevnik 20.30 DNEVNIK 21.00 Una grande emozione: Glasbena prireditev 22.00 Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.10 POROČILA 9.15 J. Semjonov: 17 TRENUTKOV POMLADI, nadaljevanka 10.25 Otroška matineja: 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 POROČILA 14.25 FESTIVAL KURIRČEK 14.45 PASTIRCI, slovenski film 16.05 Povojna delavska množična pesem 16.45 SLOVENIJA LETA 1941, drugi del 17.10 Simonovič - Ogorelec: «SMEŠKA» 17.50 POROČILA 18.30 življenja Leonarda da Vincija, serijska oddaja 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.05 P. Zidar: UTONILO JE SONCE, nadaljevanje in konec 20.45 ŠOLSTVO KOROŠKIH SLOVENCEV, dokumentarna oddaja 21.25 športni pregled 22.00 DNEVNIK 22.20 Rezervirano za šport KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA iu.45 Lahka atletika, tekmovanje za atletski pokal Slavonije 19.30 Otroški kotiček: Pariz v očeh malčka 20.15 NA SVOJI ZEMLJI, celovečerni slovenski film 21.45 Mednarodni festival Ljubljana 74 22.35 Tirkizno jezero, zabavnoglasbena oddaja TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 Carlo Collodi: «Vanček», dra- matizacija; 12.00 Nabožna oddaja; 13.CO Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Nedeljski koncert; 19.10 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; KOPER •bilijiail 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; . 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako se počutiš; 9.15 Saksofon in orkester; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 «La Vera Romagna»; 11.45 Orkester RTV Ljubljana; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.40 Plošče; 15.00 Partizanski invalidski pevski zbor; 15.30 Pesnik tedna; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Borbene pesmi; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni spored; 20.00 Orkestri; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Simonitijeva «Partizanka Ana»; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Kitch; 14.30 Drugi zvok; 15.10 Program z Ivo Zanicchi; 16.30 Nogomet od minute do minute; 17.30 James Last in njegov orkester; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete;. , SLOVESU* 7.00, 8.00, 9.00, ,13.00. 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.Ù5 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prazničen koncert; 11.15 KP - NOSILKA U-PORA in ORGANIZATORKA OF; 12.00 V nedeljo opoldne; 12.15 Čestitke za praznik; 13.30 Jurij Holy: AKTIVISTI NEKOČ IN DANES; 14.05 Nedeljsko popoldne: o športnih dogodkih nedeljska reportaža in humoreska tega tedna: 18.05 Juš Kozak: Srečanja na gozdni poti - radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi vstaje; 23.15 V lučeh semaforov. 10.30 12.30 12.55 13.30 14.00 14.25 16.00 17.00 17.15 17.45 13.15 18.45 20.00 20.40 22.30 22.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.0C 8.10, 17.30 17.45 17.55 18.10 18.45 19.05 19.30 19.55 20.10 22.05 22.35 19.55 20.15 20.30 21.00 21.30 PONEDELJEK, 28. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL - 11.00 Šola Poljudna znanost: Monografije Tedenska informacijska knjižna oddaja DNEVNIK Sedem dni v parlamentu Tečaj nemškega jezika - 17.00 Šola DNEVNIK Program za najmlajše Program za mladino: Slike iz sveta POTOVANJE OKOLI SVETA V 80 DNEH Sindikalne aktualnosti. Ital. kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK NEZNANI LJUBIMEC Filmske premiere DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Eden od dveh: KO UMRE ŽENA Ob 20. uri DNEVNIK TV razprave SIMFONIČNI ORKESTER JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00, 14.10, 15.30 Šola Slovnica, Seminar, Liki, Nemščina, Izlet, Živali, Ali ste vedeli? Pravljica, Brazilija itd. DEČEK S SLAMICO, serijska oddaja japonskih lutk Risanka Obzornik NA SEDMI STEZI Načini prehranjevanja Odločamo DNEVNIK Kam in kako na oddih? S. Najdenov: VANJUŠINOVI OTROCI Kulturne diagonale DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risanke za otroke DNEVNIK ČLOVEK BREZ MEJA, dokumentarna oddaja POTA NOVE JUGOSLAVIJE, dokumentarna oddaja Hit journal, zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14 15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Baročni orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Klasiki lahke glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7 40 Jutranja glasba; 8.30 Zbor in balet; 9.00 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.15 Program za mladino; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 Ponedeljski športni pregled; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Primorska poje; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Strani iz partizanskega življenja; 21.15 O-perna glasba; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 in 17 40 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.55 Ral. folk glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Literatura in umetnost; 21.45 Večerni revijski spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.35 Melodrama: 9.35 Nadalje- vanka; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored ; 17 30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Boitov «Mefisto»; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14-10 Ženski zbor Prešeren iz Kranja; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Interna 469: 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost: 18-20 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Fantje treh dolin; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 če bi globus zaigral; 20.30 Slovenski operni hiši: Mariborska opera; 21.30 Zabavne melodije; 22.20 Popevke iz jug, studiev; 23.05 S. Kosovel: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29. APRILA DO 3. MAJA 1975 TOREK, 29. aprila 8.10, 9.35, 10.00, 11.05 in 4.10 TV šola; 17.25 Zeleni Jurij; 17.40 Odkrivajmo glasbo; 18.05 Obzornik; 18.20 Egipt v času Tutankhamona ; 18.50 Partizanska grafika; 19.30 Dnevnik; 20.05 Nuemberg v Trstu 1975. leta, dokumentarna oddaja; 21.05 Nadaljevanka; 21.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 19.30 17 trenutkov pomladi; 21.20 Mešanec, serijski film; 22.10 Samoupravljanje na Malti. SREDA, 30. aprila 8.10 Šola; 17.30 Viking Viki; 17.55 Obzornik; 18.10 Mladi za mlade; 18.45 Diagonale: Begunje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pozdrav prazniku; 20.50 Iz oči v oči, celovečerni film; 22.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogometna tekma češkoslovaška - Portugalska; 22.00 Praznični zvoki. ČETRTEK, 1. maja 9.05 Poročila; 9.10 Pihalni orkester; 9.40 Veliki datumi, dokumentarni film; 10.10 Zagrebški vojaški orkester; 10.30 Prvi maj v svobodi, Beograd; 11.00 Naj živi pesem, prenos iz čačka; 14.55 Vremenski stroj, prvi del; 15.55 Nogomet: Vardar - Velež, prenos; 17.50 Poročila; 17.55 Črka na črko, Beograd; 18.00, 18.25 Vzpon človeka, poučna oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. Semjonov; 17 trenutkov pomladi, zaključna oddaja; 21.15 Ob 30. ob- letnici osvoboditve Trsta; 21.45 TV magazin; 22.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 15.55 Nogomet: Vardar - Velež; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Krvavi L maj v Pulju 1920; 20.45 Brente, film; 22.30 Ravenska godba na pihala. PETEK, 2. maja 10.00 Divji bik Ferdinand; 10.15 Ž. Petan: Starši na prodaj; 11.20 Pisani svet; 11.45 Poročila; 15.20 Vremenski stroj; 16.25 Košarka: Jugoslavija - Poljska; 18.00 Risanka; 18.10 Poročila; 18.15 Pevski tabor Šentvid; 18.45 Krvavi 1. maj 1920 v Pulju; 19.15 i'.isanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.10 Boj na lastno pest, film; 22.40 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Košarka: Jugoplastika -Poljska; 19.55 Otroški kotiček: 20.Ì5 Dnevnik; 20,30 Čudati. film-22.00 Francoski narodni plesi. SOBOTA, 3. maja 9.30, 10.35 ir. 11.50 Šola; lo-j» Nogomet: Beograd - Sloboda; l‘-uo Obzornik; 18.10 Učitelje"- dnevnik. 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19-^ Zunanjepolitični komentar; 20.W Gledališče v hiši; 20.30 Moda za vas; 20.45 Mamila, film; 22.1 Dnevnik; 22.25 Košarka: Jugoslavija - Bolgarija. KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Finale angleškega nogometnega turnirja; 20.15 Dnevni > 20.30 Vremenski stroj; 21.30 L sarjevi morilci, serijski film; 22. Košarka: Jugoslavija - Bolgaru FRANCI STRLE; PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 12. -------------------------------- Taborišče Bunarska plana so sestavljale štiri velike kolibe, narejene iz smrekovega in jelovega lubja. Ležišča so bila na tleh, vrata pa na sredini. Ena baraka je bila tako imenitna, da so jo imenovali gospodska. Tu so Mrkopaljci srečno preživeli vse poletje. Prišel je 9. oktober 1942. Ustaši so udarili iznenada. Pod njihovimi noži in streli sta umrli ženi dveh Viktorjevih prijateijev-prvoborcev Tonca Črnič in Nina Tijan, umrl je zakonski par Anke in Ivana Jakovca-Grgošice, zna-neaa mrkopaljskega komunista, Ivan Matkovič-Poštarič, petem pa še Margareta žerjavic, Mate Butorac in Franček Crnkovič. Blaž Tomič je bil hudo ranjen. Prenesli so ga v drežniško bolnišnico, toda tam se je okužil s tifusom in podlegel. Takšna je bila žalostna usoda tistih, ki so Viktorja in ves osvobodilni boj nadvse spoštovali. Takim sovražniki niso prizanašali ne v Sloveniji in ne na Hrvat-skem. Kri je tekla v potokih... Še bolj tragična usoda je doletela Meri in njuna otroka. Izgubili so nadvse skrbnega moža in očeta. Po njem so s polno mero bridkosti žalovali tudi Jaša, Viktor in vse sorodstvo. Kraševci in nekaj družin s Tuka so tedaj prebivali v Lisini. Vas je bila požgana, zato so si nad vasjo zgradili barako in postavili nekaj šotorov. Hrane v Lisini ni bilo. Morali so hoditi ponjo v druge kraje. Rafael je bil precej hrane oskrbel še poleti, ko so bili v Ratkovem zavetju, in jo skril po pečinah med Samarskimi in Belimi stenami za železno rezervo. Po 10. oktobru se je začelo deževje. Gozd je bil razmočen in skale spolzke. Rafael je šel z otrokoma do skrivališč, da prinese hrane za lačna usta svojih in drugih nesrečnih ljudi. Na robu je premalo previdno stopil in že mu je spodrsnilo. Ujel se je sicer za smrekco, ki pa ga ni mogla vdržati. Zgrmel je kakih dvajset metrov globoko v prepad, razbil si je lobanjo in zlomil hrbtenico, če ne bi bila nesreče videla otroka Leon in Branko, nihče ne bi vedel, kaj se je zgodilo. Prijokala sta v Lisino in skozi solze posredovala strahotno vest. Še tisti dan so poslali po Jašo v Drežnico. Pohitel je ves iz sebe, da bratu pomaga. A ko je prišel do njega, je lahko naredil samo to, da mu je zakuril ogenj in pri njem prebedel noč. Ranjenega Rafaela Kraševca so komaj izvlekli iz prepada. Morali so si pomagati s šotorskimi krili in vrvmi. Reševanje v tako divjem svetu zahteva mnogo znanja, izurjenosti in požrtvovalnosti. Po mnogih mukah jim je uspelo. Ranjenca so prenesli v Lisino. Tu ga je obiskal tudi partizanski zdravnik dr. Mato Soboi, a pomoči mu ni bilo. Umrl je 19. oktobra 1942. «Brat Rafael se je mučil celih osem dni, preden je izdihnil na mojih rokah. Niti hladne vode mu nisem mogel dati, ker je nisem imel,» je z grenkobo v srcu napisal Jaša Kraševec sorodnikom v Ameriko. «Bil je poln življenja za prihodnost. Omagal je pred ciljem in m ga več... » Jašino pismo o tej grozni nesreči sta Francka in Viktor dobila šele 1. decembra 1942. Ruzumela sta vso veliko žalost, ki jih je zajela po Viktorjevem slovesu od Goranov. «Uboga naša Meri, kako ji mora biti hudo, hudo... » Tako je Francka zapisala v svoj dnevnik. Rafaela so pokopali na pokopališču v Radopčičih. Na zadnji poti so ga spremili svojci iz njegove in Jašine družine ter lepo število Tučanov. Iz čete v Jasenku je prišel celo Jašin sin Boris in skupaj s svojim očetom za strica pomagal izkopati grob. Pogreb je bil skromen, kakršnih je v vojni na tisoče, a bil je pokop z globogim čustvovanjem in mnogo žalosti. Vrzel za Rafaelom je bila toliko hujša, ker sta bila njegova otroka še manjhna in nesposobna za samostojno preživljanje. Po nesrečnem dogodku je v Lisini postalo pusto. Kraševci so se premaknili najprej v Jasenak na žago, od tu v Črno drago in Rakov prolaz. Končno so se zatekli za žago v Mošine. Tam je Nevenka delala na partizanski pošti, ki je bila organizirana tako dobro kot pošte v mirnem času. Boris je iz Jasenka odšel za kurirja na postajo v Gornji kraj. Od tu je kurirčil mimo Vukeličev do Brinja v Liki in nazaj. Predel je veljal za osvobojeno ozemlje, a kurirska pota so bila vseeno nevarna. Pojavljali so se četniki, ki so napadali predvsem osamljene partizane. Vdova Meri je ostala pri pravoslavcu Fanti v RadojČičih, da si je malo opomogla od prezeblosti. Ko so partizani 17. decembra 1942 znova zavzeli Račno goro, je prišel ponjo Andrija Bubanj. Z otrokoma Leonom in Brankom je odšla tja, da organizira ravnogorske ženske v protifašistično organizacijo, ki naj pomaga partizanskim borcem in dalje širi uporniško misel. Meri Kraševec je pri političnem delu v Ravni Gori dosegla lepe uspehe. To ji je potem, ko je Ravna ora med četrto ofenzivo znova prišla v sovražnikove roke, tudi škodovalo. Ujeli so jo in odvedli v ogulinske zapore, kjer je čemela vse do jeseni. Smrti in u-miranja v Jasenovcu jo je rešil žandar Andrija Primožič. Po Viktorjevem slovesu od goranskih partizanov J težavni vojni čas njegove sorodnike iz Mrkoplja, ki , tam živeli kakor ena družina, razdvojil in raztresel .na,Vlj strani. Vsak se je moral zase in po svoje prebijati življenje, vsi pa so trdno in zvesto vztrajali na strani os bodilnega gibanja. KOMANDIR ČETE IN LOVEC Viktor Kraševec bi se bil moral vrniti v Račno že 9. oktobra, a Francka ga je čakala zaman. Rada bl , a. potožila o belogardistih, ki so partizanskim ljudem ° :a šali, kar se je dalo. Že 5, oktobra so prišli na žago Ano ^ Janežiča po deske. Andrej je bil ravno na opazovalnic ^ Racah. Začel je streljati na bele roparje, čeprav ]e ^ skoraj tisoč metrov daleč, so bili streli tako natančni, ^ so pobožni razbojniki nabrusili pete in zbežali. 10. ok . a-je v Malnarjev skedenj prišel po seno Kovač iz Vise Vzel ga je dva voza, kakor da bi bilo njegovo. . Vse to in še marsikaj bi bila Francka rada P°veiavil Viktorju, a ga ni bilo. V Račni gori se je znova P°Lta, šele 13. oktobra 1942 in povprašal po ženi ,a dobila se -*vrl0( Francka je bila hudo žalostna, čutila se je nekam neXIia jih posebno pa še zvečer, ko je na poti domov izvedela, ^ beli čakajo v zasedi. Vrniti se je morala v taborišče i go ni mogla zaspati. • z Sreča in veselje sta bila blizu. Ko sta šli P0^1^^ Micko Gregorič (Lokavcevo) po senožeti, je nen zaslišala znan glas, «Francka !» Bil je Viktor, njen dobri in skrbni mož. (Nadaljevanje sledi) PrTmoršfcrSnevmfc SPORT SPORT SPORT 27. aprila 1975 NA REDNI SKUPŠČINI ZSŠDI V NABREŽINI VSE MOČI USMERJENE V 30 LETNICO OSVOBODITVE VSTOP BREGA IN GRADINE POMENI KREPITEV ZSŠDI 31. maja ter 1. in 2. junija seminar za odbornike - Vrsta nogometnih turnirjev - Desetletnica košarke - Tečaji za tekmovalce in trenerje Skupščina Združenja slovenskih športnih društev, ki je bila v sredo v Nabrežini, je soglasno sprejela v svojo sredo balinarsko društvo Gradina iz Doberdoba ter športno društvo Breg iz dolinske občine. S tema novima vključitvama se je število vključenih članic Povečalo na osemnajst, povečalo Pa se je tudi ozemlje, ki ga sedaj Pokrivajo članice ZSŠDI. Obe društvi sta v svojih pismih na odbor ZSŠDI izrazili željo, da bi zopet vstopili v osrednjo slovensko zamejsko športno organizacijo, da bi se tako delovanje na športnem Področju odvijalo bolj koordinira-Po, predvsem pa sta izrazili prepričanje, da je vključitev v ZSŠDI Pujno potrebna za obstoj slovenskega športa. Po soglasnem sprejetju teh dveh Povih članic je predsednik ZSŠDI Vojko Kocman izrazil prepričanje, da bodo njunemu zgledu sledila še druga slovenska športna društva ter bo Združenje lahko res predstavljalo ves slovenski zamejski šport. Športni delavci, ki se udejstvujejo po društvih kot voditelji, se bodo lahko letos udeležili seminarja. ki bo 31. maja ter 1. in 2. junija v Bohinju. To bo prvo iz vrste predavanj za strokovne kadre, saj bodo bohinjskemu seminarju, na katerem bodo predavali razni javni delavci iz zamejstva, sledila predavanja v Trstu in na Goriškem. Društva so izrazila prepričanje, da so taki seminarji za naše športne delavce potrebni in tudi izredno koristni ter so zagotovila množično udeležbo. Dino Roner za Goriško in Vojko Kocman za Tržaško sta nato predstavila društvom program manifestacij, ki se bodo odvijale letos ob priložnosti 30-letnice osvoboditve ter zmage nad nacifašiz-mom. Na Goriškem bo 1. maja štafetni tek od spomenika do spomenika, 4. maja pa bo v Števerjanu «Mladinski dan» z raznimi športnimi manifestacijami. V Trstu bo 8. maja velika osrednja proslava, na kateri bodo sodelovali tudi športniki. Vsa društva so bila povabljena, naj pošljejo na manifestacijo svoje tekmovalce v društvenih dresih, kar so tudi sprejela. Poleg teh osrednjih manifestacij pa bodo na sporedu še razni drugi nastopi, ki jih bodo priredila športna društva ali pa Združenje samo. NiuiiiinnumiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiuiiiitiiiiiiiiiiiiuiiniimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin nogomet V ITALIJANSKI A LIGI Danes dvoboj sever-jug za mesta na vrhu lestvice Osrednji srečanji kola sta Juventus-Lazio in Napoli-lnte* Italijansko prvoligaško nogometno prvenstvo se bo danes, po dvotedenskem presledku, spet nadaljevalo. Nobenega dvoma ni, da bo najzanimivejši del današnjega kola tisti, v katerem se bodo spoprijela bled seboj moštva z vrha lestvice. Tam je sicer trenutno Juventus V vodstvu kar š tremi točkami naskoka, vendar pa moramo ttu poudariti, predvsem dve dejstvi. Njegov današnji nasprotnik bo Lazio, kateremu je naslov državnega prvaka, vsaj teoretično, še ve'dri'o dosegljiv. Pogoj za to pa je le eden: danes mora za vsako ceno prema-gati Juventus. Drugo dejstvo, ki govori o nevarnem položaju Juven-tusa pa je to, da je turinsko moštvo utrujeno in demoralizirano. Bilo je izioceno iz tekmovanja za pokal tjEFA, doživelo je doma poraz s Dventejem in si torej lahko pred-stavljamo, da razpoloženje v ekipi ne more biti ravno na višku. Vendar pa ni rečeno, da bi se z "Uventusovim porazom najbolj oko-istil Lazio, ampak bi ta spodrs-i.aJ verjetno prišel še bolj prav , Puliju, ki je trenutno drugi na estvici. Napoli bo doma gostil In-ki nima v tem prvenstvu več '0Penih bistvenih zahtevkov: niti se h® more potegovati za vrh lestvice. niti , se ne boji izpada. Čeprav bodo j?rej Neapeljčani v tej tekmi igra-1 z nekoliko okrnjeno ekipo, verjet-*}0. ne bodo naleteli na preveč zagrizenega nasprotnika in imajo to-lepo priložnost, da svoj zaosta-za Juventusom vsaj obdrže nek na vrhu lestvice v znamenju dvoboja sever-jug. V tem spopadu je v boj za državni naslov vpleteno neposredno bolj ali manj v vsaki tekmi le eno moštvo. Tako bo skušal Lazio pomagati Napoliju, da se približa Turinčanom, Inter pa Ju-ventusu tako, da bi zaustavil Napoli. Obe najvišje uvrščeni enajsterici bosta zato imeli danes svojo usodo v'veliki iheri tudi1 v rokah obeh svojih «pomočnikov». Nn dnu lestvice' b'ó'éiV'èàm pravi derbi! Potem 'ko’-lahko-rečeiho, da je usoda Vareseja že zapečatena, zlasti, ker se bo danes srečal z visoko uvrščenim Torinam (tudi ta bi lahko v teoriji še postal državni prvak), pa bo o marsičem odločala tekma Ascoli-Ternana. Obe ekipi loči le ena točka, pri tem pa je Ternana predzadnja. Od ostalih dveh kandidatov za izpad bo imela morda Sampdoria nekaj več možnosti za osvojitev kake točke (igra doma z Bologno), kot Lanerossi, ki bo moral na tujem igrati proti članu širšega vrha lestvice, Romi. BQKS NEAPELJ, 26. — V Neapelju se bosta 30. aprila spoprijela za evropski naslov peresne kategorije Italijan Cotena (sedanji prvak) in Španec Sanchez. KANSAS CITY, 26. — Ameriška državna atletska reprezentanca bo v času od 11. do 30. maja opravila turnejo po LR Kitajski. Nastopila bo z vsemi svojimi trenutno najboljšimi atleti. na enaki razdalji, kot je sedaj, današnje kolo bo torej potekalo Tako bo ZSŠDI od 10-letnici slovenske zamejske košarke ter ob 30-letnici osvoboditve priredilo več košarkarskih turnirjev za zamejska društva. Na sporedu bodo tekmovanja za kadete, mlajše košarkarje ter nastopi v minibasketu, poleg tega pa je v načrtu tudi velik tekmovalni tek čez drn in strn, katerega bi se morale udeležiti vse kategorije zamejskih košarkarjev. Na proseškem igrišču pa bo junija in julija v večernih urah velik nogometni turnir, na katerem bodo nastopale reprezentance Tržaške, Goriške ter Primorske, poleg tega pa bo na Proseku tudi več nogometnih tekmovanj med našimi enajstericami ter ekipami z onstran meje. Letošnje velike športno - politične manifestacije ob 30-letnici osvoboditve «Po poteh partizanske Ljubljane», ki bo 9. maja v slovenski prestolnici, se bodo udeležila tudi slovenska športna društva ter posamezniki s Tržaškega, z Goriškega ter iz Benečije. Tekmovalci in tekmovalke bodo nastopali v štafetnem teku 3x1000, oziroma 3x600 metrov po ljubljanskih ulicah. E-kipe bodo odpotovale skupno iz Gorice in iz Trsta ter bodo ob 16.30 nastopile v Ljubljani. Članice ZS ŠDI so z veseljem sprejele to pobudo ter zagotovile, da bodo poslale na to manifestacijo, ki je edinstveno doživetje, o čemer pričajo nastopi nekaterih naših društev v prejšnjih letih, čimveč mladih tekmovalcev. Predstavniki proseškega Primorja so sporočili, da bodo ob 30-letnici Osvoboditve priredili na Proseku nogometni turnir s sodelovanjem nekaterih znanih jugoslovanskih prvo- in drugoligašev. Vedno na nogometnem področju, bo 8. maja gostovala v Novi Gorici mladinska in naraščajniška reprezentanca ZSŠDI, sestavljena iz igralcev goriških društev. Dne 21. in 22. junija pa bo v Sežani v organizaciji tamkajšnjih športnih delavcev klubski turnir s sodelovanjem zamejskih nogometnih klubov. Košarkarji bodo verjetno 11. maja na povabilo Partizana nastopali v vseh kategorijah v Ljubljani v več košarkarskih tekmovanjih. Tudi letos bo Združenje slovenskih športnih društev priredilo izpopolnjevalna stečaje za tekmovalce. Odbojkarski in košarkarski tečaj bosta v Rovinju in verjetno v Seči, tečajna inladinski nogomet pa bo v Trstu, kjer je lahko na razpolago razsvetljeno igrišče v večernih urah na Proseku. Prav tako bosta v Trstu tečaja za namizni tenis in za kotalkanje. Združenje pa je prejelo vabilo tudi za trenerske tečaje, ki jih prireja Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane. Tečaj za trenerje namiznega tenisa bo maja v Ljubljani, za nogometne trenerje junija v Seči, za košarkarske pa tudi junija v Idriji. Tečajev se lahko u-deležijo interesenti, ki so dopolnili 18. leto starosti. R. Pečar muMi NARAŠČAJNIKI BREG - CREMCAFFE’ 1:1 BREG: Mauri, Krevatin, Kuret D., Grizonič, Novello, Lovrečič, Krmec, Peroša, Ferluga, Klun (Klabjan), Ražem. CREMCAFFE’: Mihelcich, Valentino. Loiacono, Marzocca, Stocco-vaz, Polli, Bacci, Furlan, Favaretto, Benedetti. Jurissevich. GOLI: Klun (45’), Favaretto (49’). Brežani so se srečali v Dolini s svojim neposrednim zasledovalcem in so z neodločenim izidom obdržali prednost treh točk, ki jih spravlja na varno (če ne bo presenečenj v prihodnjih tekmah) glede na ohranitev dokončnega drugega mesta. Tekma je bila korektna, toda borbena in vseskozi uravnovešena. Zlasti v p.p. smo bili priče nekaterim lepo izpeljanim akcijam (in tudi zapravljenim priložnostim). V d.p. sta slabo igrišče in vročina poslabšala kakovost igre, ne pa borbenosti igralcev. Oba gola sta padla v d.p. Klun je realiziral po prostem strelu po podaji Ferluge, Favaretto pa iz enajstmetrovke. Jolo ŠAH MOSKVA, 26. — Svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov je izjavil, da bi bil pripravljen srečati se z Ame-rikancem Fischerjem, vendar ob točno določenih pogojih, predvsem pa neuradno. Mednarodna šahovska zveza namreč povratnih dvobojev za naslov SP ne dovoljuje. Cimenti NOGOMET V PRVENSTVU D LICE Ponziana za današnjo tekmo znižala ceno vstopnic Triestina že gleda v prihodnjo sezono ■ Napadalci Pro Corizie v ospredju V današnjem 13. povratnem kolu prvenstva D lige bosta Ponziana in Pro Gorizia igrali pred domačim občinstvom, Triestina pa gre v goste k Montebelluni. PONZIANA Izredni komisar Ponziane Ventura je v teh dneh zanikal govorice po katerih naj bi tržaški klub prihodnjo sezono dobival finančno in tehnično podporo prvoligaša Vicen-ze. Ventura je vse zavrnil s pripombo, da je Ponziana tržaško društvo, ki mora ostati v rokah Tržačanov. Odločne izjave Venture so spet v središču pozornosti, kot tudi njegove odločitve. Za danes je Ventura pripravil lepo presenečenje navijačem Ponziane. Za tekmo z Au-dacejem je vodstvo Ponziane precej znižalo cene vstopnic, ki bodo stale od 500 do 2000 lir. Do te odločitve je verjetno prišlo iz dveh razlogov. Prejšnjo nedeljo, ob prvem znaku izboljšanja vremena, se je število navijačev na igriščih precej zmanjšalo. Poleg tega so tržaški navijači imeli že pred tremi tedni priliko videti Audace, ki je z visokim porazom (5:0) proti Triestini dobesedno razočaral. Prav to je morda narekovalo Venturi, da je znižal cene, da bi privabil navijače. Audace, ki trenutno zaseda peto ATLETIKA PO TEKMOVANJIH SREDNJEŠOLCEV Prireditvi sta pokazali da atletika mladim ugaja Skoda bi bilo, če se naši dijaki ne bi lotili resnejšega dela v tej panogi Z atletskima tekmovanjema v troboju za dijakinje in dijake nižjih srednjih šol se je nedvomno odprlo novo poglavje v domači atletiki. Tekmovanja zadnjih sobot so zaključila ciklus popolnega preverjanja moči in volje, do dela naših dijakov. Udeležba med celim šolskim letom je bila na splošno dobra, z viški na tekmovanjih v krosu in z najmanjšo udeležbo na dvoranskih prireditvah. Skozi rešetke atletske sekcije Bora je skupno šlo približno 700 «tekmovalnih enot». Zasluga za to hdeležbo, 'ki je bila na šoli «F. Levstik» in «S. Kosovel» vredna vse pohvale, gre profesorjem, oziroma vaditeljem telovadbe, ki so sami izšli iz vrst aktivnih športnikov ŠZ Bor in se torej v večji meri zavedajo, kaj pomeni delo v klubu in skrb za naraščaj. Udeležba iz mesta je bila slaba. Vzroke je treba iskati v dejstvu, c!a je mladina v mestu premalo povezana med seboj iz čisto objektivnih razlogov in zato ne čuti prevelike odgovornosti do šole, katero obiskuje. Slaba je bila udeležba tudi iz šol nabrežinske in dolinske občine in problem prevozov — če bi ga hotel kdo navesti kot opravičilo — bi bil le slab alibi. Generacija, ki je doživela prve športne dneve in tedne se pri tem spominja akcij za masovne prevoze športnikov na i-grišča. Avtomobilov je sedaj več, volje pa manj in kjer položaja ne rešijo profesorji telovadbe se niti starši ne spomnijo, da bi bilo morda dobro del dneva izgubiti v korist športnega razvedrila otrok. Sicer smo se s tem nekoliko oddaljili od atletske politike Bora (lahko FRANCOSKE Kolonialne posesti hia^ lomnega francoskega kolo-tin n?®a ozemlja' je ostala na kon-% i-ni AfriM le francoska Soma-’ ah kakor se danes imenuje Ozemlje Affar in Issa l;1^0y° iwe so temu ozemlju dali po skem glasovanju, ko so sklenili, Affar /rantoska Somalija: danes 111 Issa: svetovni nogometni pokal (1974) ja p*'3116 ozemlje francoska koloni-s Dl.;J.v,a znamka je izšla leta 1894 je nnvt om DJibouti. V zadnjih letih tila t)3 -p.rava države posve- Srho Pozor’nosf športu in serij. Prve frankovne frankovnih znamt klt? serii- prve ____________ ki st„ e 80 Izšle leta 1967. Dve znam-di; r,. namenjeni športni propagan-noHnm„?namkI za 25 fr- j« prikazan nutek i ’ -na znamki za 30 fr. pa tre-košt aosarkarske tekme (met na ne n’i Jlema igrišča in obrisi šport-rije 7ace/ Peta 1910 so izšle tri sede pn= sP0rtno propagando. Prva ^relinr,-211™^3 za 00 fr.) prikazuje ^ Slinaste ffnlnhp natali dve Sanaste golobe, ostali njeni -la ^5 fr.) sta pa namena vticnim športom: tekmova- nju z motornimi čolni in jadranju. Tretja serija, ki jo prav tako sestavljata dve znamki (50 in 60 fr.) sta pa namenjeni konjskim športom. Na prvi znamki je prikazan skok čez zapreke, na drugi pa urjenje konja. Leta 1974 smo za svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu dobili še znamko za 25 fr., na kateri je prikazana značka iger. Letalsko pošto sestavljajo štiri serije s športno tematiko. Prva pa je izšla že leta 1964, za olimpijske igre v Tokiu. Na znamki za 90 fr. je narisan starogrški metalec diska (vendar se nam zdi ta disk nekoliko prevelik, kar je vsekakor čudno, saj tako velikega diska na grških kipih nismo videli). Leta 1972 so izšle štiri znamke za olimpijske igre v Miinch-nu, s prikazi raznih športih panog, in sicer teka (5 fr.), košarke (10 fr.), plavanja (55 fr.) m o-limpijske bakle (60 fr.). Leta 1968 je izšla znamka za vodne športne panoge: na zgornjem delu znamke vidimo izvajanje akrobatskih vaj pri smučanju na vodi, na spodnjem delu pa podvodni ribolov. Vode pri o-balah ozemlja Affar so primerne za podvodni ribolov in to tako zaradi svoje čistosti kot zaradi obilja in TERfifTOlfiE FRANCAJS DES AFARS FIDES ISSAS^ 1974: podvodni ribolov — športna in turistična propaganda raznolikosti rib. To je bil tudi povod za organizacijo trofeje v podvodnem ribolovu, prireditve, ki se ponavlja v razdobju dveh let. Leta 1974, to je ob tretji izvedbi te trofeje, je izšla znamka za 200 fr. Na splošno lahko rečemo, da so znamke sicer skrbno izdelane, ne pa posebno zanimive, čeprav se vsaj delno odmikajo od tradicionalne francoske filatelije. OTOK REUNION Otok se nahaja v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja. Politična zgodovina otoka je dokaj pestra, saj je bilo ozemlje portugalska, nizozemska in končno še francoska posest. Danes je otok upravno vezan na Francijo in je samostojna pokrajina, torej je popolnoma zgubil kolonialni značaj. Obdržal pa je svojo filatelistično samostojnost, ki je že zelo stara. Prva serija, ki ima danes, seveda, zelo visoko vrednost, je izšla namreč že leta 1852, je sestavljena iz dveh znamk. Športna filatelija pa je veliko mlajša in jo sestavlja pet pretiskanih znamk. Na tem ozemlju izhajajo namreč že od leta 1949 znamke in serije, ki so redno v rabi tudi v Franciji, le da so pretiskane z novimi vrednostmi. Tako je leta 1953 izšla znamka za propagando konjskih športov, 1.1955 pa serija štirih znamk (košarka, pelota, rughi in planinstvo) z novimi vrednostmi. O teh znamkah smo že poročali, ko smo obravnavali filatelijo v Franciji. OTOČJE KOMORI Otočje se nahaja severno od Madagaskarja, sedaj pa so začele iz- hajati samostojne serije. Leta 1958 je Komorsko otočje zgubilo naziv francoske kolonije in je postalo sestavni del francoskih prekomorskih ozemelj. Vse znamke te mlade države («mlade» v filatelističnem smislu) so zelo lepe in isto lahko re- Hvaležna tema: olimpijske igre leta 1964 v Tokiu. (Znamke francoske Somalije in otočja Komori) čemo za znamke s športno tematiko, ki so samo letalske in v glavnem posvečene olimpijskim dogodkom. Prve olimpijske igre so bile leta 1964 v Tokiu: nad olimpijsko baklo v lovorovem krogu vidimo silhueti dveh grških rokoborcev. Ob priliki zimskih iger v Grenoblu je izšla znamka, ki prikazuje smučarko med vijuganjem med vratci. V spodnjem levem kotu pa so olimpijski krogi. Leta 1969 je izšla še znamka za olimpijske igre v Mehiki. Prikazan je plavalec, ki plava v slogu metuljčka. Leta 1972 je izšla znamka za 70 fr., na kateri so prikazani že običajni prizori iz podvodnega ribolova. Zbirka te države je sicer skromna, vendar zelo prikupna, čeprav brez velike komercialne vrednosti. bi šlo tudi za druga društva), ki je sedaj prvenstveno usmerjena na šole in ne na posamezne prijeme preko staršev, kot je bilo nekoč, ko na šolah ni bilo za šport toliko razumevanja in ko (morda bolj enostavno) ta zamisel še ni prodrla. Glavna ugotovitev vseh Borovih prireditev je nedvomno ta, da atletika mladini ugaja. Rezultat, katerega kdo doseže v skoku v daljino ali v metu krogle je morda važnejši Od prvega mèsta v teku, ki ,ie izražen v bolj abstraktnih sekundah in- desetinkah. Ta naklonjenost atletiki jasno nalaga organizatorju nadaljnje delo in istočasno nastane ključno vprašanje, če bo Bor sam zmožen «prebaviti» morebitni večji dotok v njegove a-tletske vrste. Uspehi v atletiki so predvsem tisti, ki so izraženi v tehničnem napredku in je zato to izrazit šport posameznikov. Da postane atletika zanimiva je treba torej redno trenirati in prav v tem pogledu bo potrebna za uspeh še nadaljnja organizacijska in tehnična pomoč profesorjev in vaditeljev telovadbe. V nasprotnem primeru se lahko orga nizacijski napor Bora izkaže za malo koristnega. Spremeni se lahko v neke vrste mladinske igre. ki imajo zgrešeno nalogo, da nudijo najmlajšim možnost tekmovanja, nimajo pa v šoli, kot celoti, skoraj nobenega stopnika v gosteh. Salonit potuje v Sisak k Metalcu. Izolčani pa gredo v Banjaluko na srečanje s Čajevcem. mesto na lestvici, je eno od tistih moštev, ki imajo precej nogometašev na posodo (glej slučaj prav od Vicenze). čeprav je enajsterica pred tremi tedni naletela na slab dan so v moštvu izstopali zanesljivo vratar Cenzato, hladnokrvni stoper Facchinetti in režiser Meroni, ki trenutno ni v najboljši formi. Dobro govorijo tudi o srednjem napadalcu Ciscu, ki je v Trstu igral le nekaj minut, nato pa je zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Z druge strani trener Ponziane Russo nima težav. Razen poškodovanega Vidonisa bo imel na razpolago vse nogometaše. Problem obstaja le za izbiro 11 najboljših, saj je izid tega dvoboja zelo važen za obe enajsterici. Na podlagi pravil si ob koncu prvenstva prve štiri enajsterice zagotovijo vstop v kvalifikacijski del turnirja za italijanski pokal polprofesionalcev. Ker sta enajsterici sedaj na četrtem (Ponziana), oziroma Audace na petem mestu, je razumljivo, da zna biti današnji izid odločilen. Ponziana bo danes popoldne igrale v sledeči postavi: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Del Piccolo. Ra valico, Trentin, Miorandi, Dalle Crode, Lenardon, Januzzi (Momesso). TRIESTINA Po občnem zboru so voditelji Triestine že na delu in kujejo načrte za prihodnjo sezono. Predsednik Bel-rosso je pooblastil posebnega svetovalca Sbandello, naj poišče, oziroma spravi skupaj homogeno moštvo, ki bi si že prihodnjo sezono zagotovilo prestop v višjo ligo. Sbardella je na delu in že se širijo prve govorice. Nekateri navijači, ki bodo sledili danes Triestini v Mon-tebelluno, bodo lahko imeli priliko videti, če ima Sbardella posrečeno roko. Današnji nasprotnik Triestine, Montebelluna, razpolaga z nekaterimi nogometaši, ki zanimajo Triestino, vendar je konkurenca zelo ostra, saj se za nekatere potegujejo tudi prvoligaši. Tu bi omenili 20-letnega napadalca Cimentija, ki je do sedaj dal že 14 gole v. Med ponudbo Triestine in zahtevo Montebellune pa je razlika več milijonov in zato je Sbar- V teh dveh srečanjih ni nobe- della vrgel pogled na srednjega na- nega upanja na morebitni uspeh, saj so domačini nesporni favoriti. Srečanji tudi nista usodni in ne odločata o končnem vrstnem redu. Vse je bilo namreč znano že veli- k° Prej' jffcv Rezultati tekem: Salonit — Partizan 2:3 (15:11, 17:t§i 21:15, 10:15, 9:15) Izola — Fbžhiar 0:3 (3:15, 6:15, 7:15) Karlovac — Maribor 3:1 Vrstni red: Karlovac 38, Fužinar 30, Inter-plet 26, Metalac 26, Salonit 20, Mladost. '16, Maribor 14, Čajevec 12, Partizan 10, Jedinstvo 10 in Izola 4. E. Hvalica padalca Andreisa, ki ima 24 let. Poleg teh bi omenili še 17-letnega branilca Tesserja, ki dobro obeta in zato si ga bo zagotovil kak prvoligaš. Naloga Triestine bo v Montebelluni torej naporna in tega se zaveda tudi trener Tagliavini, katerega u-soda je tudi neznana. Pogodba Tagliavini ja s Triestino zapade 30. junija. Nekateri pravijo, da mu bo predsednik Beirosso zaupal še naprej ekipo, drugi pravijo, da bodo Tagliavinija ob koncu sezone odstranili. Nekateri so mnenja, da bo tehnično vodstvo Triestine prevzel Nereo Rocco, ki bi rad imel ob sebi Tagliavinija. Zadeva, kot je razvid- (Nadaljevanje na 10. strani) V 2. jugoslovanski odbojkarski ligi Kanal poražen doma v tekmi s predzadnjim V osmih dneh so kanalski odbojkarji poskrbeli za dve presenečenji. Najprej so nepričakovano zmagali v Tuzli, nato pa so doma, zopet nepričakovano, ostali praznih rok in to v tekmi z moštvom s samega dna lestvice. Srečanje z reškim Partizanom je veljalo za formalnost in le redki so bili tisti, ki so opozarjali, da je vsaka lagodnost nevarna. Spomniti se je treba le zgubljenega srečanja z Mariborom in že imamo razloge za taka opozorila. Kanalski Salonit je začel tekmo dobro. Dobil je prvi niz in s pridobljeno prednostjo (tudi psihološko) uspel dobiti tudi drugi niz, pa čeprav je bila tokrat pot do zmage težja in so gostje imeli praktično že zmago niza v rokah. Sredi tretjega niza pa so gostje zaigrali še bolj sproščeno, medtem ko je pri Kanalcih pričelo zmanjkovati moči. Akcije domačinov so postajale čedalje redkejše in zgubljenemu tretjemu nizu je sledil še poraz v četrtem. V odločilnem petem nizu je tako bila vsa prednost na strani gostov, ki so tudi takoj povedli s 5:0 in takšno razliko obdržali vse do konca dvournega srečanja. Salonit je igral brez poškodovanega B. Jelaviča in Bucika ter s poškodovanim Tušarjem. To pa ne ■zmanjšuje vrednosti zmage gostov, niti ne krivde domačinov, ki so imeli najboljšega moža v kapetanu Bavdažu. Ta je igral odlično. Breme pa je bilo pretežko in ga ni zdržal do konca. Izolčani so imeli v gosteh moštvo Fužinarja, ki mu domačini še zdaleč niso bili kos. Trenutno je Izola namreč preslaba, da bi se lahko enakovredno kosala z letošnjimi podprvaki z Raven na Koroškem. * * * V zadnjem kolu letošnjega prvenstva igrata oba primorska za- ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H 33 C/3 H MEDVEDKI IN ČEBELICE OB 30-LETNICI Pri svojem delovanju taborniki pogosto govorimo o narodnoosvobodilnem boju. Na sestankih se seznanjamo z zgodovinskimi dogodki, na taborjenjih obiskujemo partizanske kraje, na gozdne šole vabimo večkrat bivše borce in pri tabornem ognju so nam posebno pri srcu partizanske pesmi. Tudi narava, ki je tako živa v pričevanjih naših borcev, je jedro vsega našega dela. Ne gre se nam za retorično ali sentimentalno obujanje spominov: mladi ne moremo stopiti v boj za narodnostne in družbene pravice, ne da bi poznali delo in borbo tistih, ki so bili pred nami. * * * Taborniški sestanek: medvedki in čebelice rišejo na velike liste svoje misli o takratnih in o današnjih dneh. Pripovedovanja staršev o fašistični dobi so združili z dogodki, ki so jim v zadnjih časih sami priča. Na mizi so knjige o NOB, slike, v skupinicah jih listajo in vprašujejo po pojasnilih. Zraven pa poslušamo partizanske pesmi: naše, pa tudi iz Čila, Grčije in drugih dežel. Kaj pravzaprav mislijo medvedki in čebelice o vsem tem? Kaj sploh vedo? Peter pripoveduje: «Moja nona je bila zaprta v taborišču v Nemčiji in mi je povedala, da tam niso i-meli hrane, da so spali vsi na kupu, da so botane kar na mestu ubijali.» «Mogoče veš, zakaj je bila zaprta?» «Da, ker je sodelovala s partizani, nono pa je v taborišču umrl.» «In v šoli ste govorili o tem?» «Te dni smo začeli, ker je tridesetletnica. Učiteljica nam je začela razlagati o partizanih in o fašistih. Povedala nam je, kako so partizani delali na skrito. In tudi to, da je Mussolini naredil društvo fašistov in ko so delavci stavkali, so jih fašisti pretepali, prisilili, da so pili ricinusovo olje in drugo.» «In o tem, kar danes delajo v Italiji, kaj misliš?» «O a-tentatih na slovensko šolo je učiteljica rekla, da ni prav, kar delajo. Ne, ni dobro, ker ubijajo nedolžne ljudi, samo, da bi dobili oblast nad Italijo. «Tanja, so ti kaj povedali doma, kako je bilo med fašizmom in med vojno?» «Da, oče mi vedno pravi o partizanih, ker je bil on res partizan. Pomagal je nekemu partizanu, ki je bil ranjen in ta je bil zelo srečen, da mu je moj oče pomagal, ker bi drugače lahko tudi umrl. Pomagal mu je in še danes sta velika prijatelja.» «Kaj pa v šoli, ste se o tem učili?» «Ne, moji učiteljici ne ugaja govoriti o teh stvareh, ne vem zakaj.» «O atentatu na slovensko šolo, ki je bil lani, so vam kaj povedali?» «Ne, samo med odmorom smo govorili.» «Zakaj pa misliš, da fašisti delajo te stvari?» «Po mojem so malo matasti. Mislim, da je tudi nekdo, ki jih komandira; če ne bodo ubogali, jih bo ubil. In oni se bojijo. In tisti, ki komandira, bi hotel i-meti ves svet zase.» «Miriam, kaj rišeš?» «Katehet nam je povedal, da so fašisti uničili slovenske šole in sedaj rišem to. Je tudi povedal, da so zažgali slovenske knjige in da so bila taborišča. Moji starši pa so bili majhni in se ne spomnijo.» «Kaj pa misliš ti o fašistih?» «Jih nočem, ker so uničili slovenske šole in hočejo uničiti Slovence.» «Kaj pa rišeš ti, Ani?» «Kako bežijo iz taborišča v Gonarsu. Povedali so nam v šoli. Mama pa mi je povedala, da je bil moj stric partizan. Ponoči so prišli v neko vas in prosili, da bi jim dali nekaj hrane. Neka žena jim je rekla, da bo skuhala večerjo. Ko so jedli so slišali zunaj pok puške. Moj stric je odprl vrata in videl Nemca, ki je hotel ubiti partizana in zato je Nemca ustrelil. Potem só vzeli nekaj hrane in zbežali skozi klet v gozd.» Uroš: «Moj oče je bil med vojno majhen in se spominja, kako so po vojni dečki včasih našli ostanke o-rožja. Moj nono pa 'e bil tudi zaprt v Kalabriji. Ne vem pa točno zakaj,» «Zakaj delajo, po tvojem, danes spet fašisti atentate?» «Jaz ne vem sploh zakaj to delajo, ne razumem.» «V šoli ste tudi o tem kaj govorili?» «Da, zdaj smo pred kratkim govorili o Rižarni in jo bomo tudi obiskali. Tudi ko je bila bomba na vlaku smo govorili. Ko se kaj velikega zgodi vedno govorimo. Jaz mislim, da jim preveč pustijo.» (Nadaljevanje sledi) no, je precej zapletena in to zelo moti Tagliavinija in njegove varovance, ki bodo danes v Montebelluni igrali v sledeči postavi: lanza, Lucchetta, Zanini, Fontana II, De Luca, Veneri, Garofalo, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri. PRO GORIZIA Po hudem porazu v Trevisu bodo Goričani danes popoldne na Rojcah sprejeli v goste trdoživo ekipo Thie-ne, ki je v zimskem delu prvenstva prisilila k remiju Pro Gorizio. Enajsterica Thiene je sicer slabo startala. V zimskem delu je zbrala le osem točk, nato pa je v povratnem delu dosegla nekaj presenetljivih izidov. Vendar je v zadnjih dveh nastopih zapustila poražena igrišče in zdrknila na predzadnje mesto lestvice. V vrstah Thieneja so se v zadnjih tekmah izkazali kapetan - režiser Bianco, desna zveza Villanova in levo krilo Pinton. Predstavniki Thieneja, ki nujno rabijo točke, bodo na Rojcah gotovo sprožili obrambni sistem igre in se poslužili hitrih protinapadov z levim krilom Pin-tonom. Glavno besedo bodo v vrstah Pro Gorizie imeli napadalci, katerim bodo morali krilci ustvariti uporabne žoge. Torninovi in Furlani v obrambi pa bosta morala opraviti ostalo. B. R. • 1111111111111111111111111111111111111111 ■iiiinimiiiiiiiiMiiM DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 27. aprila 1975 NOGOMET TURNIR «N. CORRENTE» 15.30 na Padričah Primorec — Inter SS * * * ■ 8.00 v Trstu, Sv. Sergij Edile Adriatica — Breg * * * 11.30 na Opčinah Campi Elisi — Union * * * 9.45 v Trstu, Sv. Sergij De Macori — Gaja MLADINCI 13.15 na Opčinah Union — Inter SS * * * 10.30 v Bazovici Zarja — Fortitudo NARAŠČAJNIKI 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Libertas Rocol B — Breg KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.30 na Kontovelu Kontovel — Bor B * * * 11.30 v Trstu, P. Scoglietto Scoglietto — Polet KADETI 9.30 na Opčinah Polet — Kontovel * * * 12.30 v Trstu, Ul. della Valle L. Adriatico — Bor DEČKI 14.00 v Trstu, Ul. della Valle Libertas TS — Bor A * * * 9.30 v Trstu, Drevored Miramar Ferroviario — Kontovel * * * 11.00 na Opčinah Polet — Don Bosco ATLETIKA MOŠKO TEKMOVANJE 9.00 v Vidmu Nastopa tudi Adria KOLESARS). ) DIRKA VETERANOV 9.30 v Zgoniku Nastopa tudi Adria POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 28. aprila 1975 NAMIZNI TENIS DRŽAVNI EKIPNI ŽENSKI FINALE 20.00 v Fiuggiju Nastopa tudi Kras KOŠARKA TURNIR DON BOSCO Slavje borovcev Košarkarski turnir Don Bosco za naraščajnike se je zaključil. Bor je zasluženo osvojil prvo mesto, saj je doživel le en poraz in to prav v zadnjem srečanju turnirja proti Servolani. «Plavi» so v tej tekmi igrali nezbrano in so si poraz zaslužili. Končni izid je bil: Servolana - Bor 76:67 (36:37). Bor je nastopil z naslednjo postavo: Udovič 27, Dovgan, Mesesnel, Gruden, Farneti, Race 6, Furlan 19, Mazzucca 4, Trevisan 9, Zlobec 2. Končna lestvica: Bor 8, Flaminio, Don Bosco in Servolana 6, Kontovel Planika I in Italsider 2. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—. letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za STRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubil a na, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Stran 10 27. aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst PREISKOVALCI NA SLEDI PAJDAŠEM MORILCA MARIA TUTIJA Pet zapornih nalogov za prevratnike toskanske teroristične organizacije Doslej so agenti aretirali zdravnika Francesca Dardija ■ Preiskovalci ujeli tudi vodjo zloglasne FAR? - Mario Tuti je v petek v Arezzu le za las ušel aretaciji LUCCA, 26. — Preiskava o «črni mreži» v Toskani je imela danes zvečer po 19. uri nepričakovan razplet: državni pravdnik Giorgio Vi-tal je podpisal pet zapornih nalogov za fašistične pretepače in teroriste. Doslej so agenti protiterorističnega oddelka ob sodelovanju političnega urada kvesture v Lucci aretirali zdravnika Francesca Dardija, medtem ko druge štiri še iščejo. Gre za tri fašiste iz Lucce in enega iz Viareggia. Vsi so obtoženi obnavljanja razpuščene fašistične stranke, spodbujanja in pripravljanja pajdašev za nasilne izpade in za uporabo orožja ter politične konspiracije, ker so med drugim pomagali na begu morilcu Mariu Tutiju ter njegovima pajdašema Mariu Afatigatu in Mariu Tomeiu. Današnji zaporni nalogi so sad u-spešne akcije prejšnjih dni, ko so a-genti protiterorističnega oddelka vlomili v sedež teroristične organizacije in aretirali Claudia Pera in Gaetana Bimba zaradi obnavljanja fašistične stranke in prevratniškega rovarjenja. Preiskovalci so imeli ob vlomu izredno srečo: zasegli so arhiv prevratniške celice z zajetnim svežnjem pomembnih dokumentov. Med gradivom so našli sezname i-men, pisma in obračune poslovanja, v katerih so bili všteti izdatki za orožje in razstrelivo. K vsemu temu gre še dodati pomembno ugotovitev: Claudio Pera, univerzitetni študent, je tudi tajnik krajevne mi-sovske mladinske organizacije «Fronte della gioventù» in ima za seboj vsaj del strankine organizacije. Že od vsega začetka je bilo očitno, da je «črna celica» odkrita v Lucci pomagala na begu fašističnemu morilcu Tutiju, ki je pobegnil takoj po umoru podčastnikov Falca in Ceravola. Sum je bil potrjen včeraj, ko so geometra videli v Arezzu, kjer se je sestal z nekim družinskim članom. Čeprav je očividec nemudoma obvestil policijo, se je geometer iz Empolija vnovič umaknil pravočasno v «ilegalo». To še enkrat dokazuje, da ima geometer zelo vplivne «botre», ki so mu omogočili doslej, da se je nemoteno potikal po Toskani, čeprav ga je, vsaj z besedami, iskala polovica italijanskih policistov. Vse to je botrovalo nepričakovanemu sklepu državnega pravdnika /itala, da podpiše pet zapornih na-ogov. Sklep je toliko bolj presenet-jiv, ker je sodnik nekaj ur prej osebno poudaril, da ni pomembnih ■«zpletov preiskave, zlasti pa ne «•edvideva nobenega tako drastič-lega ukrepa. «Podpisati zaporni na-’og — je poudaril s tem v zvezi — li kot prisoditi globo za prometni orekršek. Treba je treznega premisleka in podrobne preučitve vseh zbranih indicov in dokazov.» S tem e hotel dr. Vital osebno demantirati ;ovorice, ki so krožile v mestu že lekaj dni, da je na zahtevo agen-ov protiterorističnega oddelka podpisal kar osem zapornih nalogov. Kaže, da je prav spričo sodnikove previdnosti izbruhnil včeraj zelo o ;ter spor med državnim pravdniš-vom in protiterorističnim oddelkom, d je zahteval hitro in odločno ukrepanje proti odkritim teroristom. Zlasti še, ker naj bi na domu danes aretiranega zdravnika Dardija našli original pisma, s katerim je zahteval od «zaupnih prijateljev» podporo za kamerade v stiski. Odločnost je narekoval tudi sum, da je Claudio Pera morda skrivnostni šef prevratniške organizacije «Fronte armato rivoluzionario», ki je usmeril tudi Tutijevo prevratniško delovanje in je skrbel za nakup orožja ih razstreliva. Ne gre pozabiti, da je Margherita Luddi, na domu katere so agenti pred nedavnim zaplenili pol stota trotila, poudarila, da je skrivnostnemu vodji organizacije ime «Claudio». Je to Pera? Namestnik državnega pravdnika v Arezzu je ob zaplembi razstreliva poudaril: «Tuti je imel načelnika. Vemo za njegovo ime, i-mamo njegov podrobni opis in vemo s kakšnim avtom se vozi. Upamo, da bomo v kratkem stisnili dbroč okrog njega.» Opis skrivnostnega Claudia se podaja Peru kot obleka, ki mu jo je krojač sešil po meri. Čemu ga še niso soočili z Margherite Luddi? Znova se porajajo dvomi in vprašanja, ki so se porajala ob začštku preiskave o toskanski prevratniški celici. Preiskovalcem so doslej ušli Tuti, Afatigato in Cauchi. Francesco Bumbaca, ki so ga aretirali včeraj v Montepulcianu, pa je izjavil: «Nisem vedel, da ste me iskali.» To med drugim potrjuje, da se ni niti skrival, čeprav je sodnik podpisal zaporni nalog zanj že pred časom in je kot pretepač že dolgoletni znanec policije. Že v Arezzu, kjer se je začela preiskava o prevratniški celici, so agenti protiterorističnega oddelka prišli navzkriž s sodstvom, katerega so dolžili «počasnosti». Spori so se ponovili tokrat s sodstvom iz Lucce. Prav zaradi tega nenaden in, kot rečeno, nepričakovan sklep državnega pravdnika Vitala, da podpiše pet zapornih nalogov, lahko pomeni, da so preiskovalci zbrali nove in še pomembnejše indice. Čemu naj bi, če ne, Vital podpisal zaporne naloge, če je le dobro uro prej osebno zagotovil časnikarjem, da ni nobene novosti. O pomenu dokumentov, ki so jih zaplenili Peru in Bimbu priča tudi dejstvo, da sta danes prispela v Lucco bolonjska sodnika Zincani in Persico, ki vodita preiskavo o atentatu na brzec «Italicus», da bi preučila del zaplenjenega gradiva. Pozno zvečer smo zvedeli, da je policija aretirala še tri osumljene fašiste. Gre za 18-letnega Piera For-cellija, za 22-letnega Eugenia Ba-borschija in 29-letnega Renza Fini-ja. Iščejo pa še 23-letnega A. E. V Milanu ljudski proces proti fašističnim pokolom MILAN, 26. — Včeraj se je v o-srednji dvorani milanske univerze začel «Ljudski proces proti fašističnim pokolom in njihovemu režimskemu zlorabljanju», ki bo zasedal po zgledu mednarodnega Russelovega razsodišča v raznih italijanskih mestih. Pobudi milanskih antifašistov so se pridružile vse napredne in demokratične sile. Razprav se bodo udeležili bivši partizanski poveljniki, sodniki, sindikalisti in senatorji. V ospredju včerajšnje obravnave so bili tragični dogodki v Milanu, ki so zahtevali smrti Claudia Varallija in Giannina Zibecchija, ter umori Tonina Miccicheja v Turinu in komunističnega aktivista Rodolfa Boschija v Firencah. V vseh posegih so udeleženci postavili za te izgrede na zatožno klop policijo, hkrati pa so poudarili, da gre odgovornosti za sedanji položaj pripisati nazadnjaškim vladnim silam, ki niso znale od osvoboditve dalje iztrebiti fašistov. in prejemanje pošte, zadržali težko pričakovane pakete, prepovedali družiti se v skupinah in vsakršne prireditve. Prvi ukrep pa je bila takojšnja zaplemba trobente, v kateri so videli najhujšo nevarnost za morebitni znak k uporu. V nadaljnjih dneh pa so se zato množili nepredvideni uradni apeli po večkrat na dan. Trajali so tudi po več ur, kar je bilo za ošibele podhranjene internirance najhuje. Medtem pa je v prispelih, a zadržanih paketih plesnila od ust težko pritrgana hrana domačih. Prav zaradi lakote in bolezni je nato našlo svoje zadnje počivališče v Gonarsu še štiristo štirideset slovenskih internirancev. stavke smetarjev se kaže gornja slika. na londonskih ulicah grmadijo odpadki, od katerih se širi Dekleti, ki sta morali mimo gore smeti, sta si kaj nazorno dušeč smrad kot zgo-zatisnili nos. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiciHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiaiHiiii^iiiiiiiii^iiniiiiniiiinnnuummininnnniiniiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Postojna slavila občinski praznik z vrsto svečanosti in prireditev Po zborovanju pred Postojnsko jamo so mladinske brigade odšle na pohod po partizanskih poteh BONN, 26. — Danes so prispeli v Bonn zahodnonemški teroristi, ki so bili aretirani včeraj po terorističnem izpadu proti bonskemu veleposlaništvu. Zvezno sodišče je začelo proti njim že sodni postopek in jih obtožilo umora, bombnega atentata, požiga in ugrabitve. Zločinski strel v taborišču Gonars (Nadaljevanje s 7. strani) rake. Nenadni odziv na znak trobente, popolni molk vojaško strumno zbranih internirancev in nato prav tako nagel umik vseh v barake, da je bilo taborišče za pol ure kot izumrlo, je italijanskemu vodstvu vzelo sapo. Šele ko smo se po dogovorjenem času spet prikazali iz barak, so se častniki in vojaki nekako pomirili. Bržkone so mislili, da gre za kaj hujšega. Zdaj je bilo spet videti običajno potikanje internirancev po taborišču. Taboriščno vodstvo je takoj zasnovalo sankcije, ki smo jih že naslednji dan in še dolgo potem občutili ob še bolj pičli in slabi prehrani. Prepovedali so nam tudi pisanje: organizirala v portoroškem avdito- POSTOJNA, 26. — V Postojni so bile danes osrednje prireditve ob občinskem prazniku, ki ga slavijo v spomin na 231 aprila leta 1944, ko so minerei IX. korpusa izvedli drzno akcijo v Postojnski jami in zažgali Nemcem večje količine bencina. Slovesnosti so se začele že sinoči v kulturnem domu z akademijo v počastitev dneva osvobodilne fronte in 1. maja. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja OF in plakete Zveze rezervnih vojaških starešin. Danes dopoldne pa je bilo pred Postojnsko jamo zborovanje pionirjev, mladine in občanov, nato pa so mladinske brigade odšle na pohod po partizanskih poteh. Ob enajstih dopoldne je bila slavnostna seja ob-čin^kCi sku{)^čine, pppoldne pa je bilo več partizanskih prireditev. V Sa-jevčah so odkrili spominsko ploščo borcem nekdanje VDV brigade, v Slavini so odkrili spominsko obeležje na grobu neznanih partizanov, v Postojni pa so organizirali kviz tekmovanje pionirjev. Naj omenimo, da je bil v Postojni danes še en pomemben dogodek. Na dvodnevnem zborovanju so se srečali člani zgodovinskih krožkov vseh slovenskih šol. Razstavili so svoje izdelke ter izmenjali izkušnje. Tudi njihovo zborovanje je posvečeno 30-letnici osvoboditve. OBALNA AKADEMIJA OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE PORTOROŽ, 26. -- Obalna konferenca SZDL in kulturno umetniško društvo Karol Pahor v Piranu sta riju svečano akademijo ob 30-letnici osvoboditve. Na akademiji so podelili obalnim družbeno političnim delavcem značke OF, v kulturnem delu programa pa so nastopili pihalni orkestri, pevski zbori, gojenci piranske glasbene šole in recitatorji. Akademije se je udeležila tudi delegacija pobratene občine Vis, ki je že sinoči prispela v Piran in so jo ob tej priložnosti toplo pozdravili predstavniki političnega in javnega življenja in številni prebivalci. Naj omenimo tudi, da so v okviru praznovanj izročili namenu tudi novo cesto Beli križ — Šentjane. Za gradnjo so vaščani Šentjan prispevali več tisoč prostovoljnih delovnih ur in 40 tisoč dinarjev, medtem ko je krajevna skupščina Beli križ — Portorož prispevala 200 tisoč novih dinarjev. Prireditve se bodo nadaljevale tudi jutri, ko bo ob 10. uri v gledališču koncert narodne glasbe, popoldne ob 16. uri pa bo v Ravnu družabno srečanje s kulturnim programom. VARSTVO OKOLJA — STVAR NAS VSEH KOPER, 26. —- «Svoje okolje moramo varovati sami, to je stvar nas vseh» — to je bilo delovno geslo rednega občnega zbora Obalne skupnosti za varstvo okolja, ki ga je vodil predsednik skupnosti dr. Branko Šalamun, udeležili pa so se ga tudi številni ugledni gostje, med njimi predsednik jugoslovanskega sveta skupnosti za varstvo okolja dr. Aleš Bebler, predsednik slovenske skupnosti Tone Zupančič .predsednik društva urbanistov Slovenije inž. Ratko Simčič in predsednik kopr- lllllllll■lllllltllIllIIll■lllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllVIU(lllllITIllllIIIIlllllllllll^ll^llllllllllllllllllIllllllllIIIIllIlllHIll1Il■ll|||||||||||||||l■l||||||||||||||||||||||||||||||| PRIČAKOVAN SKLEP IZREDNEGA KONGRESA Laburisti za izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti LONDON, 26. — Na današnjem izrednem kongresu se je britanska laburistična stranka z veliko večino izrekla za izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti. Rezultat glasovanja je bil predviden, ker so se za izstop iz EGS že izrekle glavne sindikalne konfederacije in največje sekcije laburistične stranke. Edino vprašanje je bilo, kakšno bo razmerje med pristaši in nasprotniki evropske skupnosti, kakšen bo obseg poraza evropeistične politike Harolda Wilsona v njegovi stranki. Današnji rezultat 2 proti 1 za izstop iz gospodarske skupnosti je manj pekoč poraz za Wilsona kot so ga pričakovali. Prav zaradi tega je rezultat današnjega kongresa za britanskega premiera majhen uspeh, ki potrjuje, kot so pokazala raziskovanja javnega mnenja, da se odnos Britancev do EGS postopno spreminja. A vrnimo se h kroniki kongresa. Udeležba je bila podpoprečna, kljub temu pa so se prijavili k diskusiji vsi glavni voditelji laburistične stranke s premierom Wilsonom na čelu. Ta je v uvodnem posegu poudaril, da je z dodatnimi pogajanji Velika Britanija dosegla znatno spremembo prvotnega sporazuma, ki ga je podpisala konservativna vlada. To je po Wilsonovem mnenju znak, da se odnos med članicami EGS spreminja v pozitivnem smislu in prav zaradi tega VB ne sme izstopiti iz skupnosti. Njegovo izvajanje so v bistvu ponovili vsi voditelji, ki so naklonjeni članstvu Londona v EGS. Glavni argument nasprotnikov Evropske gospodarske skupnosti je bila omejitev britanske suverenosti in strah, da bi EGS zavirala in omejevala britanski gospodarski razvoj v kriznem položaju kot je sedanji. V bistvu so ponovili stališča, ki so prišla do izraza na seji vod- stva sindikalne federacije. Kot rečeno rezultat ne preseneča, kvečjemu lahko delno preseneča, da se za izstop ni izrekla še večja večina delegatov. Sredi junija se bodo morali Britanci na referendumu dokončno izreči o članstvu ali izstopu iz gospodarske skupnosti. Današnji izid volitev na laburističnem kongresu, naj bi v veliki meri ne spremenil predvidenih rezultatov referenduma, ki je po anketah zavodov za laziskovanje javnega mnenja potrdil članstvo VB v EGS. V kratkem aretacija morilca Laure Orsi? MILAN, 26. — Obroč okrog morilca Laure Orsi se stiska. Vtis časnikarjev, ki sledijo razpletu preiskave je, da so karabinjerji in sodstvo že ubrali točno začrtano pot in posvetili svojo pozornost domnevnemu morilcu. Doslej pa naj bi ne zbrali dovolj indicov o njegovi krivdi, ki bi lahko opravičevali aretacijo in čakajo, da nasede na past. Očitno je, da preiskovalci v tej fazi skrbno skrivajo izsledke, da ne bi zbudili v morilcu suma, da so mu na sledi. Kaže pa vsekakor, da gre za prebivalca Melegnana, ki je dobro poznal svojo žrtev. Znova odprto vprašanje kdo je ubil J. Kennedyja WASHINGTON, 26. - Umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja je znova v ospredju pozornosti ameriškega in svetovnega javnega mnenja, odkar je posebna komisija, ki jo vodi podpredsednik Rockefeller, zahtevala preučitev ne-1 kroskopskih izidov na truplu pokojnega predsednika. Gradivo za dodatno preiskavo je dal komisiji afroameriški umetnik Dick Gregory, ki je z analizo posnetkov umora pokazal, da bi proti Ken-nedyju lahko streljali od spredaj in ne od zadaj, kot so trdili doslej. Pozornost je zbudil tudi intervju pokojnega predsednika Johnsona, ki je nasledil Kennedyju. Ta je pred leti izjavil — posnetek pa so predvajali šele včeraj — da ne izključuje, da je umor Kennedyja sad mednarodne zarote. ske skupščine Mario Abram. Po uvodnem poročilu dr. Šalamuna je govoril predsednik komisije za varstvo obalnega morja docent dr. Jože Štirn. Povedal je, da je čistoča obalnega morja resno ogrožena s kanalizacijskimi vodami, zlasti med Koprom in Izolo. Položaj se bo znatno popravil, ka bodo dokončali sanacijski sistem, vendar je treba z deli pohiteti. Prof. Štirn je opozoril tudi na zmeraj večjo nevarnost onesnaževanja morja z industrijskimi odplakami in z nafto. Razumljivo je tudi, da je bil s tem v zvezi govor tudi o predvideni gradnji rafinerije v Kopru. Skupnost je imela že od vsega začetka pomisleke glede rafinerije in je tudi imela za vprašljiva zagotovila, da rafinerija ne bo prav nič vplivala na onesnaženje morja in zraka. Končno je profesor Štirn tudi povedal, da si skupnost zelo prizadeva ohraniti Strunjan kot vzorec prvobitne pokrajine in da pričakuje s tem v zvezi podporo vseh pristojnih činiteljev. V razpravi je govoril med drugimi tudi dr. Aleš Bebler. Poudaril je, da so na obali vsi pogoji za u-stanovitev samoupravne interesne skupnosti za to pomembno področje družbene dejavnosti. «Tako bi lažje reševali okolje, ki smo ga pokvarili s civilizacijo,» je dejal dr. Bebler. Dobršen del razprave pa so posvetili problemu obalne ceste. Člani obalne skupnosti za varstvo okolja so menili, da je prometna situacija na obali kritična in da je treba kar najhitreje poiskati rešitev. Ta rešitev pa ne sme iti na škodo varstva okolja. Vsekakor bi bilo potrebno razpisati novi javni natečaj, oziroma najti tako rešitev, da bi bila o-balna cesta namenjena lokalnemu prometu, glavno prometno žilo pa bi morali zgraditi v zaledju. Tako bi obalna mesta nekako svobodneje zadihala, hkrati pa bi kolikor toliko ohranili naravni izgled obalnega pasu. POMORCI SO DOBILI SVOJ SINDIKAT KOPER, 26. — Delegati pomorskih podjetij obale Splošne plovbe, Luke in izolske Ribe so v Kopru ustanovili republiško sindikalno konferenco delavcev pomorske dejavnosti s sedežem v Kopru. Združevala bo vse zaposlene v slovenskem pomorstvu, njena naloga pa bo boriti se za ureditev vrste sistemskih vprašanj (o-mejitve pri gradnji lastne trgovske mornarice, ugodnejši pogoji za razvoj luke in podobno), hkrati pa bo reševala tudi povsem poklicna vprašanja, kot so zagotovitev primernejših življenjskih delovnih pogojev pomorščakov, beneficirani staž in podobno. L. O. DANES OB OBALI KINO KOPER: ob 10.00 — amer.: STAN-LIO IN OLIO — BRATA UBOGA; ob 16.00 in 18.00 — ameriški: PAST ZA INŠPEKTORJA KALAGANA; ob 20.00 — italijanski: PREPOVEDANI DEKAMERON. IZOLA: ob 10.00 in 16.00 — ameriški: ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU; ob 18.00 — ameriški, LJUBEZENSKI STROJ; ob 20.00 — italijanski: CVET TISOČ IN ENE NOČI. ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 — angleški: PRED MILIJON LETI. PIRAN: ob 10.00 - amer.: KRALJ SLONOV; ob 16.00, 18.00 in 20. uri — hong-konški: MEČ ZLATEGA ZMAJA. PORTOROŽ: ob 20.00 — ameriški: JEREMIJA JOHNSON. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. LEKARNE V nedeljo dopoldne bodo odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ŠPORT KOPER: ob 14. uri: Koper - Železničar (tekma slovenske nogometne lige). DEKANI: ob 16.30: Jadran - A-dria (tekma zahodne conske nogometne lige). ŠMARJE: ob 16.30: Branik - Komen. PIRAN: ob 16.30: Piran - 2. junij (tekmi primorske nogometne lige). TRŽAŠKA KRONIKA VČERAJ V UL. CARDUCCI Avtobus povozil pešea: pridržana prognoza Včeraj popoldan, nekaj pred 18. uro, je v središču mesta prišlo do hude prometne nesreče, katere žrtev je postal 20-letni mehanik Dario Cesaria iz Ul. Martiri della Libertà št. 9. Mladeniča je v Ul. Carducci, v neposredni bližini pokrite tržnice, povozil avtobus tvrdke «Saita», ki je vozil v smeri od Oberdankovega trga proti Stari mitnici. Cesaria je prečkal cesto izven prehoda za pešce, avtobus pa je upravljal Pietro Tarticchio iz Ul. Conti 28. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali z rešilcem Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ga v nezavestnem stanju sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Ugotovili so mu verjetni zlom desnega ramena in pa več ran po telesu. Poleg Cesaria so se pri tej prometni nesreči poškodovale še štiri osebe, ki pa so zadobile le lažje poškodbe, tako da bodo okrevale v tednu dni. To so 71-letna Alma Silvani por. Brainca (Ul. Mulini 5, Milje), 74-letni Oscar Portada (Ul. Locchi 48), 64-letna Rosalia Coloni vd. Drassich in 71-letna Narcisa Kertu por. Požar (Rocol 24). Omenjeni štirje so se poškodovali zaradi nenadnega zaviranja avtobusa. SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO NA DIRKI P« ŠPANIJI Italijan Marino Basso osvojil četrto etapo Na skupni lestvici vodi še vedno Španec Lasa AGUILAS, 26. — Italijan Marino Basso si je zagotovil danes četrto etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Njegova zmaga predstavlja presenečenje, saj se je Basso v včerajšnjem padcu precej potolkel in je celo kazalo, da danes sploh ne bo startal. Basso si je zagotovil zmago v zadnjem naletu, potem ko je približno 300 m pred ciljem padlo kakih 20 kolesarjev. Lestvica : L Marino Basso (It.) 5.3r39” 2. Piet Van Katwijk (Niz.) 3. Ben Koken (Bel.) 4. Jose Luis Viejo (Šp.) 5. Lue Leman (Bel.) Skupna lestvica: 1. Lasa (Šp.) 16.5r47” 2. Perurena (Šp.) 16.51’52” 3. Viejo (Šp.) 16.51’54” 4. Manzaneque (Šp.) 16.51’59” 5. Torres (Šp.) 16.52’06” NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Zarja — Hrvatini 0:0 Stoilbic obrtniških izkušenj trgovinsko dejavnost NOVI CENTER POHIŠTVA VAM NA RAZPOLAGO • serijsko pohištvo • pohištvo po meri • preureditve OBIŠČITE NAS POSEBNI POPUSTI TRST * UL S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana) Tel. 54390 ZARJA: Pavento, Stojan Križman-čič, Gilalta, Sanese, Metlika, Cechi, Darko Grgič, Boris Grgič, Codagno-ne. Žagar, Hragonja. HRVATINI: Rastovac, Ceklič, Je-liševič, Vukobrat, Sirk, Radojič, Ču-gerle, Saksida, Dujmovič, Čuklav-čič, Sirotič, Križman. V petek je bila v Bazovici prijateljska tekma med domačo Zarjo in enajsterico Hrvatini iz Dekanov, katero je priredila Zarja ob obletnici osvoboditve. Srečanje na bazoviškem igrišču je potekalo v prijateljskem vzdušju in smo prisostvovali lepemu nogometu na obeh straneh. Kronika tekme je bila dokaj skromna. Nogometaši so osredotočili igro na sredini igrišča. Obrambi pa sta vedno nadzorovali nasprotna napada. Med posamezniki bi v vrstah Hrvatinov omenili vratarja Rastovca, ki se je požrtvovalno boril, in Sirka, ki je bil v obrambi glavni steber. Pri Bazovcih so se še najbolje odrezali mladi nogometaši, ki bi po možnosti ojačili Zarjine vrste v prihodnji sezoni. Srečanje se je zaključilo v Bazoviškem domu, ob dobri domači kapljici ter v živahnem razpoloženju. R. A. POKAL «N. CORRENTE» Gaja — Campi Elisi 0:1 GAJA: Kante, Stranščak, Brce, Krizmančič, Vrše, Savarin, Rismon-do, Kalc, Zuzič, Baldasin, Grgič, 12 Naturai, 13 Gabrielli. CAMPI ELISI: Carmeli, Bolcich, Dessenibus, Landriccia, Fantina, Di-candia, Visintin, Farina, Miozzo, Stefani. Pison, 13 Burlo. STRELEC: v 43. min. p.p. Miozzo. Tržaška ekipa Campi Elisi, ki ne sodi med močnejše, je pripravila veliko presenečenje, ko je na Padri-čah nepričakovano odpravila Gajo, z golom v prvem polčasu. Gajevci so odigrali morda svojo najslabšo tekmo letošnje sezone. Poznala se je utrujenost nekaterih posameznih igralcev. Tržačani so imeli skoro vso tekmo pobudo v svojih rokah in so zaključili prvi polčas v svojo korist. Tudi v nadaljevanju domačini niso imeli moči za preobrat. Edini Sa-varinov nevaren strel je zadel vratnico. Najboljša v vrstah «zeleno-rumenih» sta bila Krizmančič in vratar Kante, ki sta rešila domačine pred katastrofo. Darko Grgič Že ob prvem startu za Bor je drobna Alma Gruden zmagala. Na deželnem atletskem tekmovanju v Trstu je osvojila prvo mesto v teku na 1.500 m s časom 5’58”9. Ostali borovki sta tudi tekmovali zadovoljivo. Irena Tavčar je bila 4. v krogli (8,57 m), Sonja Antoni pa 4. na 100 m (13”4) in 5. na 200 m (27”8). Obširnejše poročilo bo sledilo v to- V Celju je na atletskem tekmovanju Ljubljančan Koleta preskočil s palico višino 4,85 m. 1. jugoslovanska moška zvezna rokometna liga: Dinamo — Slovan 30:28 2. liga — zahod (moški): Rovinj — Celje 26:22 Premium — Piran 27:20 2. liga (ženske): Velenje — Olimpija 7:18 Rudar — Alples 22:15 ODBOJKA V italijanski moški odbojkarski A ligi je v Reggio Emilii domači Panini premagal Are Lineo z rezultatom 3:0 (7, 8, 5). * * * V ženski C ligi je sinoči v Dolini odbojkarska šesterka Brega presenetljivo premagala Libertas iz Pordenona s 3:0 (12, 6, 8). ■K- # # V 1. ženski odbojkarski diviziji je Tomana odpravila Bor z rezultatom 3:0 (13, 3, 7). V prvenstvu košarkarske 1. m0' ške divizije je včeraj popoldne go-riški Dom premagal ekipo iz Begua-na s 86:74 (39:30). Zasedanje ZTKJ Danes je bila v Beogradu 4. kon ferenca Zveze za telesno kulturo Jugoslavije. V odsotnosti predsednika Pozderca ji je predsedoval Marjan Lenarčič, predsednik Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije. RaZ( prava se je zadržala predvsem P11 programski orientaciji na zvezni in republiški ravni ter je poudarila nujnost, da se nadaljuje ustanavljanje samoupravnih interesnih telesno-kulturnih skupnosti. Za zgled so i' menovali Slovenijo in Srbijo, kJer je ta proces že končan. NOGOMET Poraz Olimpije V prvi tekmi 25. kola 1. jugosD' vanske zvezne nogometne lige J® Radnički iz Kragujevca doma Pre' magai ljubljansko Olimpijo z 2:0-Olimpija, kljub slabemu nasprotniku in terenski premoči v prvem P0*) času, ni pokazala dovolj zagnanosti v sklepnih akcijah, v igri pa J6.11?) pake obrambe nasprotnik izkoristil in zmagal. V Beogradu pa je Partizan prema- gai Proleterja s 3:1 (2:0). * * * Izida dveh prijateljskih mednarodnih nogometnih tekem: v Parizu: Portugalska — Francija 2:0 v Offenbachu: Vzh. Nemčija B — Finska SPEEDWAY Na dirkališču v šiški se je zaceja dvodnevno tekmovanje v speedwayu za državno prvenstvo. Včeraj je P1' la na sporedu samo ekipna vožnja-Zmagali so Mariborčani. BALINANJE V LETOŠNJI SEZONI Poletov balinarski odsek se uveljavlja Letos januarja meseca je bila Pr| športnem društvu Polet ustanovljena nova balinarska sekcija, kaPeP. načelnik je Vasja Gulič, blagajn1 Ferdo Bratuž, odborniki pa Edi Peršič, Silvo Daneu in Pavel Morpurgo-Pod vodstvom celotnega odbora roleta., posebno pa te skupine, se .-ri na Opčinah v Rekreatorijski mlC, (točneje v krožku, nekoliko višje o Prosvetnega doma) začelo prostovoljno delo za pripravljanje dveh bal narskih igrišč in za ureditev Prost.e rov krožka, katerega stavba je z začela razpadati. . • Prostovoljci so se kaj kmalu zh rali in vneto se je začelo prostovoij no delo. Openski možje so se v gla . nem zbirali ob sobotah in če J1*1 vreme motilo, so napravili kar P cej dela in popravil. . Vn Toda še preden je bilo balinars igrišče dokončano, so poletov« oo^ grali nekaj tekem na tujem. .. priliki otvoritve nogometnega ib ča v Komnu so odigrali eno tek ■ V nedeljo pa je na deželnem prve o stvu v Trstu Poletova dvojica K Sue in Silvo Daneu dosegla ooi peto mesto med skupno 49 ek,Pa j Prvega maja pa jih č.ak® *alo srečanje v Komnu, ki je že po® , ; tradicionalno in velja za Pre11 t0 pokal. Iz zamejstva se bodo z ^ tekmovanje prijavile verjetno t kipe, in sicer Polet Gaja in ;re dob. Iz Slovenije pa bodo nas P naslednje ekipe: Tolmin, Brd°. men, Tupelče in Postojna. ^errar. ekipo bodo verjetno sesta vi jan ^ lo Sue, Vasja Gulič. Silvo D30.., j,i Silvo Hrovatin. Po predvidevanju’ ^ morala ta ekipa doseči non vrstitev, kajti nekateri \e linarji so že nastopili v Pre , . n tr tih na tem tekmovanju z eKip žaškega Ferroviaria. Prireditvi troni) (Nadaljevanje z 9. s: zaledja, kar se tiče rednega ga udejstvovanja. -sia Statističnih računov nima a ,eje. delati, ker so bili skoraj vsl-etnjki ženci raznih tekmovan,, ^ re-v smislu tehnike. Dijaki, kj ^ dno ukvarjajo z atletiko ah ^0pa gimi športi so vedno mr ' ' • ]et- li. Vsekakor velja omeniti zen . ^ nik; 1962, ki je bil sploh najDoi^g. vseh ženskih tekmovanjih 4a se ta, in seveda tudi za fante'jrUgim še ne ukvarjajo z nobenim ^a, športom, bi bila res vellka,.ia pri' če bi ne začeli rednega atletiki. k b.