novic Studijska knjižni«« Mirana Jarca flfovo mesto LETO M. - R 51 V KOČEVJU, DNE 20. DECEMBRA 1958 Cena 10 din Ob Dnevu naše armade ZAKONSKI PREDLOGI Vojna je bila končana. Takrat smo pisati leto 1945. Dobili smo svobodo, z njo pa tudi porušene tovarne, uttičene železniške proge, mostove teste... Vse to je bilo potrebno •bnoviti, spraviti v red, graditi, da se je življenje lahko normalno odvijalo. Borci Jugoslovanske ljudske armade se še niso dobro odahnili od dolgotrajnih bojev, ko so prijeli — tokrat za kramp in lopato in pomagali pri obnovi opustošene domovine. V armado so prihajali novi in novi ljudje. Sledili so svetlim tradicijam borcev NOB in z rcjmo ob rami z mladinci in mladinkami vseh krajev dežele sodelovali pri izgradnji domovine. Kje so vse delali in kaj so zgradili: železniške proge Brčko—Banoviči, Samac—Sarajexx>, Sabac—Zvornik in vrsto drugih velikih objektov kot na primer avto cesto Zagreb — Beograd, tovarno »Rade Končar« itd. Pripadniki JLA so sodelovali in bodo še pri gradnji železniških prog, avtomobilskih cest, gradnji mostov in drugih objektov. Naši vojaki in oficirji so že večkrat pokazali junaška dejanja pri reševanju ljudi pred nenadnimi poplavami, gradili so jezove in nasipe. Sanitetno osebje JLA je sodelovalo v borbi proti nalezljivim boleznim. Naša armada je prkiva kovačnica novih ljudi. Mnogi so se naučili v armadi pisati in brati, izučili za šoferje in še druge koristne stvar Mnogi so šele v armadi spoznali pravi obraz svoje socialistične domovine in napore, da bi bil omogočen delovnemu človeku vsako leto večji kos kruha. 22. decembra bo praznik naše ljudske armade. Pripadniki JLA in Zamostec nam je za vzgled V nedeljo, 14. decembra, je v dopoldanskih urah lil dež kot za stavo. Kljub slabemu vremenu pa so bila volišča v vaseh sodraške doline in v dragarskem koncu, kjer 'so imeli tega dne volitve novih odborov Socialistične zveze, skoro ved-■o polna. Zaradi slabega vremena aismo mogli obiskati volišča v dragarskem predelu, zato pa nekaj več Sesed o poteku volitev z nekaterih volišč v sodraški dolini. Najprej moramo zapisati ugotovitev, da se je število članov precej povečalo, v nekaterih vaseh celo podvojilo ali potrojilo, kar velja za hribovske vasice, ki so imele volišče v vasi Sinovica. Tu so imeli pred volitvami 16 članov, na dan volitev se je vpisalo 44 novih. Tako šteje organizacija SZDL v tem predelu 60 članov, vseh volilnih upravičencev pa imajo 62, to se prlavi, da sta izven organizacije SZDL samo dva volivca. Na volišču na Vinicah, tu so volili nov krajevni odbor SZDL prebivalci iz Zapotoka in Vinice, je bila največja udeležba, kar velja tudi za ostala volišča, v dopoldanskih urah. K 68 članom kolikor jih je štela organizacija do sedaj, se je vključilo v Socialistično zvezo 78 novih, kar je brez dvoma zelo lep uspeh. Razveseljivo je predvsem to, d^l so stopili v vrste SZDL tudi Hal komettlai DOHODEK PO ENOTI PROIZVODA V večini gospodarskih organizacij so že začeli z pripravami za izdelavo novih tarifnih pravilnikov. S spremembami v sistemu delitve dohodka, ki bodo v večji meri vzpodbujale tako gospodarske organizacije kot neposredne proizvajalce, so namreč dozoreli pogoji, s katerimi bo moč na eni strani cdpraviti nekatere pomanjkljivosti v sedanjem sistemu nagrajevanja po drugi strani pa izdelati takšne tarifne pravilnike, ki bodo dohodke delavcev vskladili z naraščanjem ali padanjem produktivnosti. Politični in sindikalni forumi ter predstavniki strokovnih združenj so sprejeli stališče, da je treba v iim večjem številu v gospodarskih organizacijah uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda. Bistvo tegd sistema je v tem, da dohodek delavca ali uslužbenca ne bo odvisen od njegovega delovnega časa, ampak od efektivnega dela, to je od količine izdelkov ali uslug, narejenih oziroma opravljenih v določenem delovnem obdobju. Pri tem pa bo treba seveda izmeriti tudi ekonomski učinek, Le na takšni osnovi bodo lahko 'gospodarske organizacije zagotovile svojim delavcem dohodke, ki bodo naraščali v enakem razmerju z naraščanjem produktivnosti. Pred uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda bo treba spremeniti ali vsaj korenito izpopolniti obstoječo organizacijo dela, enako tudi tehnološke procese, evidenco, razne normative itd. Čeprav bi naj to delo opravili predvsem delavski sveti in tehnična vodstva podjetij, bodo morali aktivno sodelovati tudi sindikati, zlasti pa pomagati kolektivom pri izdelavi in sprejemanju novih tarifnih pravilnikov. mladi ljudje, ki so stali do sedaj ob strani. Na volišču v Sodražici smo se oglasili okrog 12. ure. Do takrat je volilo že nad 90% članov SZDL, ki je štela do volitev nekaj nad 300 ljudi, na novo pa je volilo in se s tem vpisalo v članstvo SZDL 68 volivnih upravičencev. Tudi za Sodražico velja ugotovitev, da je bila linija Socialistične zveze pravilna in da jo prebivalci odobravajo. Novemu vodstvu, ki so ga izvolili na nedeljskih volitvah, je zaupano, da bo na>-daljevalo z dosedanjim delom organizacije. Kakšni uspehi se lahko dosežejo, če je vodstvo SZDL in krajevnega odbora v dobrih rokah, lahko vidimo v vasi Zamostec. V letih 1955 in 1956 so prebivalci zgradili vodovod, pri čemer je vsako gospodarstvo prispevalo v denarju in prostovoljnem delu povprečno v vrednosti 188.800 din. Letos je dobil krajevni odbor za komunalno dejavnost 100.000 din. Vaščani so ta denar dobro naloži]*. Nabavili so okrog 300 m1 gramoza in z njim nasuli vaške poti v dolžini 1 km. Vse so opravili s prostovoljnim delom v 850 urah. Drugo leto imajo v načrtu ureditev kanalizacije. Zato Zamostec upravičeno ocenjujejo tudi na1 ObLO Sodražica, da je med najnaprednejšimi v pogledu komunalne dejavnosti v občini. Zaradi vsega, kar smo navedli, je razumljivo, da so tudi volitve novega vodstva organizacije SZDL lepo uspele. Volilo je 65 starih članov, na novo pa se je vključilo 77 članov, skupno jih je volilo 142. Med novimi so pretež-no m)atfi ljudje, ki bodo skupno s starejšimi tovariši in tovarišicami, ki so bili že prej člani SZDL, v okviru organizacije delali za napredek svojega kraja in vsega, kar je naloga SZDL. Zapisali smo nekaj najznačilnih ugotovitev z nedeljskih volitev. Organizacije SZDL so se utrdile, v svoje vrste so zajele velik krog novih članov, novoizvoljeni odbori Socialistične zveze pa so sedaj odgovorni, da bodo izpolnili zaupanje svojih volivcev. Zvezni izvršni svet je na zadnji seji sprejel vrsto novih zakonskih predlogov, ki bodo poslani Zvezni mi vsi z njimi se bomo ob prazniku ljudski skupščini v odobritev. Spre-spomnili, kako je rasla in se kalila jeti so bili: predlog o spremembah naša armada, spomnili se bomo vse- zakona o proračunskem prispevku, gia kar so prispevali pripadniki JLA iz osebnega dohodka delavcev, spre-za obnovo in razvoj naše socialistič- membe zakona o davku na dohodek ne domovine. Vez, skovana v težkih avtorskih pravic, predlog zakona o dneh narodnoosvobodilne vojne med davku na dohodek, spremembe za-borci in ljudstvom, je vedno enako kona o delovnih odnosih, predlog trdna. zakona o podaljšanju mandata de- Pripadnikom JLA za njihov praz- lavskih svetov, dopolnitve zakona o nik naše iskrene čestitke in želje, elektrogospodarskih skupnostih in da bi pridobili čim več znanja iz vo- spremembe zakona o občinskih do-jaških veščin, da bo našd armada kladah in samoprispevkih. vedno sposobna braniti meje svobodne domovine pred vsakim napa- V 9 MESECIH — LADJA dalcem. V reški ladjedelnici »3. maj« so PROSLAVA DNEVA JLA v ** mesecih zgradili 12.800-tonsko 22. december, Dan Jugoslovanske motorno ladj°- ,To 5e ena najhitre-Ijudske armade, bomo proslavili v z9rajenifl ladij pri nas. vseh krajih. V občinskih središčih in drugod bodo akademije, združene s predavanji in predvajanjem filmov iz dela in živlienja naše armade. Na vseh šolah bodo eno šolsko uro po- frv&Mo soboto je bila v Kočevju vodstvi, delo komiteja je v glavnem dinski organizaciji. Glavna naloga J , na katerih bodo občinska konferenca Ljudske mla- slonelo na predsedniku in sekretarki, mladine v minulem letu je bila dine za občino Kočevje. Po izvolitvi O delu organizacije in nekaterih zgraditi mladinsko cesto. Iz občine organov konference je imel referat problemih je govorila tudi sekretar- je šlo na cesto 46 mladincev in naj- o delu mladine in občinskega komi- ka komiteja, tovarišica Drobničeva, bolje se je izkazal Slavko Pavlič iz teja Pavel Vesel, predsednik komi- V občini je 11 organizacij LM na Čepelj, ki je bil 6 mesecev v briga- teja- vasi in 12 v mestu. Še vedno je di in bil dvakrat udarnik. Ribniška dolina je z rekonstrukcijo ceste precej pridobila. Pričakujemo, da se bo nadaljevalo delo tudi proti Kočevju. (Na sliki: drobilec) Mladina mora imeti svoj program svetili Dnevu rezervni oficirji govorili o nastanku, razvoju in sedanji moči naše armade. V Kočevju bo proslava v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri v kino dvorani. Govoril bo rezervni oficir in predsednik občinskega odbora se bliža SZDL tovariš Karničnik. Po preda- SKOJ in vanju bodo predvajali zanimive in poučne filme. Pridite vsi na proslavo naše slavne armade! V referatu je uvodoma omenil, da okrog 150 mladincev, ki niso v mla 40-letnica ustanovitve obletnica USAOJ, prve množične napredne mladinske organizacije, ki je že leta 1944 imela nad pol milijona članov. Govoril je tudi o naši notralnji in zunanji politiki. Kot razlog, da mladinska organizacija v zadnjem letu ni bila aktiv- (Nadaljevanje na 2. strani) PO SVETU KOOPERACIJE zacija v zadnjem letu ni bila "aktiv- V Ženevi zadnje dni dobro na- ditev berlinskega vprašanja ter mož- Na seji predsedstva GlaVne za- na, je omenil, da manjka sposobne- predlijejo P°9ajania 0 preprečitvi nost sklenitve posebnega dogovora družne zveze FLRJ so sklenili, da ga kadra, ki bi vodil delo, tudi se za nanadne9a napada. Zastopniki vele- o nenapadanju med atlantsko zvezo ° Oil nQ'Tnt'QlrllOlrt E z-x -r y-v v\ , ^ 1 - ,. : 4. in , 1 n M n ,, r. I .VV1 nnLi-.,—« 1/^1 — 1 ~ « lo zanimajo ^ostale" politične^organi- “^atljajo^o stanTu je treba z družbenimi sredstvi pod- delo mladinske organizacije prema- ail razPrav|jaJ°. °..tem že nekaj te- in preti predvsem tiste oblike kooperacije, ki zagotavljajo zadrugam, da v celoti vodijo ves proces proizvodnje in bistveno vplivajo na nastajanje novih družbenih odnosov na vasi. zaeje, nalogi kos, ker so bili mladi in neizkušeni ljudje. premalo je komite delal z ostalimi občinskimi skupno Sestanek komunistov jamskega obrato so se zbrali komu- uspeh pri izpolnitvi letnega plana v obrata kočevskega jamskem obratu ter predlagal, naj Pred kratkim n isti jamskega rudnika skupno s tehničnim vod- bi dala uprava Rudnika kolektivu stvom. Na sestanku so govorili o doseženem letnem planu v Jamskem obratu, ki so ga zaključili 27. novembra ob 6. uri zjutraj. Na sestanku je bilo zelo živahno. Razpravljali so o planu za prihodnje leto. Letošnji uspeh, jih je spodbudil za še večji elan pri delu. Produktivnost dela se je v jamskem obratu znatno dvignila tudi zaradi tega, ker so spremenili način kopanja; opustili so prečni odkop in začeli s širokim čelnim odkopom. Pobudo za to so dali komunisti. Sekretar rudniškega komiteja ZK, Mirko Hegler, se je tovarišem, iz jamskega obrata zahvalil za njihovo ja »Novice« ne bodo izšle, prizadevanje pri delu in za dosežen Uredništvo varšavskim paktom. Kot zgleda Angleži naklonjeni misli o sena najvišji ravni, ker bi na v niem sami ustanovitvi posebne organizacije, ki ta sestanek o evropskih vprašanjih naj bi imela izključno to nalogo, da ne morali klicati Kitajske. Spor bi skrbela za opustitev teli posku- okrog udeležbe Kitajske pa je pre-političniml sov- in tu trajno, še pred nekaj preči! prejšnji predlog, odnosno zn-dnevi niso mogli doseči sporazuma misel o sklicanju takega sestanka, o sestavi posebne komisije, ki bi v Ciprska uporniška organizacija imenu dežel, ki posedujejo atomsko EOKA je obvestila britanskega gu-orožje, nadzirala izvrševanje spora- vernerja na tem otoku, da preneha! zuma. Te dni pa so sporočili, da je premirje, ki ga je ta organizacija dosežen sporazum tudi o tem vpra- proglasila v času, ko je o Cipru ge-šanju. Trenutno so še v teku raz- neralna skupščina Združenih naro- jamskega obrata pismeno pohvalo govori 0 uvedbi sistema za odkriva- dov razpravljala o njegovi bodočno-za njihov uspeh. Poudaril je, naj bi nie poskusov. Glede sporazuma) o sti. Takoj po objavi prekinitve preše vrste komunistov pomnožile s člani iz vrst zaslužnih mladincev. Na kraju so sprejeli sklep, da bodo še bolj poprijeli za delo, tako dal bo dosežen tudi celotni letni plan Rudnika Kočevje. L. A. izvršnem telesu te organizacije in mirja je prišlo do prvih napadov na konferenci kot najvišjem organu britanske vojake in uslužbence, verjetno ne bo sporov, težje pa bo V Indoneziji se zelo resno pri-glede sestave inšpekcijskih skupin, pravljajo za sprejem jugoslovansko ki bodo opravljale nadzor na ozem- vladne delegacije in maršala Tita. lju velesil. OBVESTILO BRALCEM ništvu te dežele v Moskvi, novo no- Novoletna dvojna številka našega to, ki sicer še ni objavljena. Po ve-lista bo namesto v soboto, 27. de- steh iz Londona pa so Sovjeti v tej cembra, izšla v ponedeljek 29. de- noti dali ponoven predlog— za se-cembrai. Za praznike tiskarski de- stanek na najvišji ravni, na kate- Indonezijski tisk zelo obširno poroča že vse dni o maršalovem odhodu ženim državam Amerike, veleposla- nJ2<^h ."ea^ih in nisi,,,, to riotoio m,«.,,,.. —razgovorih s predsednikom Naser- Sovjetska zveza je poslala Zdru- jem in maršalovi poti čez indijski ocean. V zvezi z bližnjim obiskom je naš veleposlanik v Indoneziji obiskal predsednika vlade in druge VOLILNI REZULTATI Volilo NovJ čl. % 383 78 72 % 142 77 84 °/o 60 44 93.5°/o 12. decembra je imel Zbor proiz vajalcev Občinskega ljudskega bora Kočevje^ sejo. Posredovali mo najvažnejše stvari s seje. Na dnevnem redu je bii pregled realizacije gospodarskih lavci ne bodo delali, zato 3. januar- rem naj bi obravnavali’ predvsem f!jnkplonaF;ie' ki evropska vprašanja in to naslednja: * mar' vprašanje nemške združitve in ure- vlada zPdruJženih držav Amerike je sporočila, da bo v kratkem imenovana v svojih veleposlaništvih pri vladah vseh večjih dežel še posebne atašeje za znanstvena vprašanja, ker misli, da je v današnjih mednarodnih odnosih vprašanje znanstvenega sanacijski sodelovanja že doseglo tako stopnjo, postavlje- da je izmenjava tovrstnih atašejev ni zdravi temelji za nadalnje pošlo- vsaj med deželami, ki so industrij -vanje. Na seji so govorili tudi o sko močneje razvite, nujno, ukinitvi prisilne uprave v podjetju, V Franciji se je sestal plenum kar naj bi izvršili do konca leta centralnega komiteja KP Francije. 1958. Do sanacije podjetja je prišlo Na tem prvem plenumu po oprav- Pri „Zidarjju" konec prisilne uprave S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE cij v primerjavi med polletno in tried- četrtletno realizacijo v letu 1958. V bo- večini gospodarskih organizacij je bil ugotovljen porast celotnega dohodka, le pri nekaterih je bil v tret-organiza- jem tromesečju zaznamovan padec in to pri naslednjih podjetjih: »To- Delno so vrnili tudi kredit. Podjetju so sedaj Sodražica Zamostec Sinovica Lipovščica-Ravni dol Vinici-Zapotok Žimarice Podklanec Globelj Slemena Lazeč Podpreska Trava Stari kot IZID VOLITEV V OSNOVNE ORGANIZACIJE SZDL VELIKE LAŠČE bak« Kočevje, »Ključavničarstvo«, po zaslugi vsestranske pomoči, ki so ljenih parlamentarnih volitvah 29 146 100 66 50 41 44 86 66 10 78 36 28 33 21 13 68 81 45 68 50 32 90 8 100 2 83 17 — 100 •Z. •/o •/. •/o •/« •Z. •Z. •Z« •/o •Z. Iz Novega kota, Pungrta in Črnega potoka poročila o volilnih rezultatih še nismo prejeli. V Loškem potoku, Dragi, Srednji vasi, Pod-planinj in na Gori so imeli volitve v odbore SZDL že prej. Da bo našim bralcem bolj razum-ljiov, moramo pojasniti še tole: v koloni »volilo«, smo navedli število volivcev, ki so se udeležili volitev, v drugi koloni »novi člani«, smo na-vedlli število novih članov SZDL in v tretji koloni odstotek udeležencev v primerjavi s skupnim številom ljudi, ki imajo volilno pravico. členov volilo % Karlovica 145 137 94.48 Opalkovo 64 58 90.62 Rašica 45 45 100 Ortnek 88 88 100 Male Lašče 50 50 100 Osredek 34 34 100 Rute 40 36 90 Vel. Osolnik 43 43 100 Krvava peč 48 47 97.91 Pečki 42 41 97.61 Knej 37 36 97.29 Vel. Lašče 302 294 97.35 Turjak 136 135 99.26 Dvorska vas 84 84 100 Rob 155 152 98.06 Gregor 62 57 91.93 Skupaj 1375 1.337 97.23 »Mesar«, »Mesnina« in ČZP »Kočev ski tisk«. Zbor proizvajalcev je sklenil, da se pri podjetjih, ki so zaznamovala padec celotnega dohodka, izvrši ponovna analiza in ugotovi Kočevje in Kmetijski zadrugi Kočevje, ne zaradi padca marveč zaradi visokega porasta dohodka. jo dajali podjetju OLO in ObLO. Franciji je vodstvo francoske KP Prisilni upravitelj, Boris Mikoš, je analiziralo položaj, v katerem se je vložil veliko truda, da je SGP »Zi- znašla ta stranka potem, ko je za- diar« prišel na zeleno vejo. radi volilne geometrije dobila v paren 69 — r- -------- — ---------- Na seji so odborniki Zbora proiz- lamentu le deset poslanskih mest, vzroke. Analizo bo treba izvršiti tu- vajalcev obravnavali tudi poročilo o od prejšnjih 150. Partijsko vodstvo di pri Gospodarski poslovni zvezi delu novega podjetja »DOM«, ki je, je posebej opozorilo svoje aktiviste kakor vemo, nastalo iz stranskih na izredno važnost dela med mno-obratov podjetja »Zidar«. Podjetje žicami in to še posebno z ozirom na je dobro zastavilo delo ter je v le- bližnje občinske volitve, ki bodo spe- Glede gostinskih in obrtnih go- tošnjih 10 mesecih doseglo 6,500.000 mladi. Stranka generala De Gaulla spodarskih organizacij pa je bilo din dohodka. Del svojih proizvodov se namreč bori za to, da bi občinski sklenjeno, da se bo o njih posebej prodajajo Zidarju, predvsem pa -az sveti po vseh večjih mestih in in- vijajo kovinsko delavnico. Stopili so dusunjskih središčih bili v njihovih v razgovore s tovarno avtomobilov rokah. v Priboju za izdelavo opreme za ka- Ameriško vojaško poveljstvo je Zbor proizvajalcev je obravnaval mione. V podjetju imajo 42 vajen- brez posebnih podrobnosti objavilo cev, kar je vredno vse pohvale in podatke, da je s svojega oporišča za zgled ostalim podjetjem. izstrelilo daljinsko raketo, v kateri . Zbor proizvajalcev je sprejel sklep je bila opica. Raketo so na njeni letu 1957 nad 62,000.000 din izgube, za priporočilo vsem delovnim kolek- poti opazovali trinajst minut in pri proizvajalcev. pri svetu za pa na Zboru o delu prisilne uprave Splošnega gradbenega podjetja »Zidar« Kočevje. Podjetje je imelo v V prvem polletju tega leta se je 91.93 znižala izguba na 32,000.000 din, po VREME Proti koncu tega tedna se priča- tivom, da pred izplačilom plač nad tem ugotovili, da se je žival obna-tarifnimi postavkami (plač iz čiste- šala in počutila normalno in to stanje 30. septembra 1958 pa znaša ga dohodka) dajo Zboru proizvajal- kljub temu, da se je na poti proti c n 1r\r\r\ r\nr\ ,1^ d*,, : «11%-.. - - — ■ — 1 1 v,. ■ « v ... v še 16,000.000 din. Prisilna uprava v podjetju je znižala režijske stroške način na upravi na najnižjo možno mero. V mesecu januarju tega leta so zna- kuje prehod dežja v sneg, potem pa šali režijski stroški še 1,500.000 din, bo prevladovalo suho in mrzlo zim- v septembru pa okrog 800.000 din. sko vreme. cev pismeno obrazložitev, na kakšen cilju raketa odtrgala vplivu zemelj-“*x,“ 1e Podjetje doseglo možnost ske težnosti. Ta podatek je znan-za izplačilo teh plač in v kakšni vi- stvene vrednosti, ker za potovanje šini jih nameravajo izplačati. Izpla- v vesolje doslej ni znano, kako se čila naj bi začeli šele, ko bo k temu bo obnašalo človeško telo na poti od dal svoje mnenje Zbor proizvajal- zemlje proti planetom, ko nanj ne cev- bo več vplivala težnost. Zunanjepolitični komentar t RAZUMEVANJE IN ODGOVORNOST Trinajsto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je v prvem delu obravnavalo številna zelo pomembna vprašanja. Zadnji dan zasedanja je skupščina obravnavala ustanovitev posebnega odbora osemnajstih dežel, ki naj bi proučil možnosti za mednarodno sodelovanje pri miroljubnem izkoriščanju vesolja. Med ostalimi pomembnimi vprašanji, ki jih je letošnje zasedanje Generalne skupščine imelo na dnevnem redu, je bilo gotovo najpomembnejše ureditev alžirskega vprašanja. Pri glasovanju o tem vprašanju pa je manjkal do potrebne dvetretjinske večine v skupščini samo en glas, da bi bila sprejeta resolucija azijsko-afriških dežel o ureditvi tega pomembnega vprašanja. Glasovanje o Alžiru je pokazalo, da v Združenih narodih ni več tistega glasovalnega stroja, ki je še pred nekaj leti vsako tako glasovanje spreminjal v avtomatski postopek preglasovanja. Skupščina je razpravljala tudi o tem, da morata generalni sekretar in posvetovalni odbor za znanstvena vprašanja skrbno proučiti vse rezultate nedavne ženevske konference o miroljubnem izkoriščanju atomske energije. V razpravi o tem vprašanju je prišla močno do izraza želja, da se o tem vprašanju čimprej dosežejo široki mednarodni sporazumi, kar bi nedvomno bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. le dalj časa traja spor med Italijo in Etiopijo glede obmejnih področij s pokrajino Somalijo, ki je sicer pod skrbništvom Združenih narodov, jo pa upravlja Italija. Skupščina je dala vladama obeh dežel tromesečni rok za ureditev spora, v nasprotnem primeru pa bo norveški kralj imenoval posredovalca med obema deželama. Na zadnjem zasedanju je Generalna skupščina razpravljala o vrsti vprašanj, ki se tičejo afriške celine. Prav te razprave so pdka-zcde, da igrajo sedaj afriške dežele v Generalni skupščini mnogo večjo vlogo kakor pred leti. Dokaz tega je tudi soglasna odločitev Generalne skupščine, da sprejme v članstvo Združenih narodov novo državo v Afriki — Gvajano. Razprava o številnih 'drugih vprašanjih v političnem, ekonomsko-socialnem in ostalih odborih Generalne skupščine Združenih narodov kaže, da je za zadnje zasedanje Združenih narodov še posebno značilna stvarna želja po širokem medsebojnem razumevanju, kakor tudi težnja, da bi uskladili nasprotujoča si gledišča, čeprav je res, ad te težnje niso vedno privedle do zaželenih uspehov in potrebnih sporazumov. Značilno za to zasedanje je tudi znatno zmanjšanje vpliva hladne vojne in so bile razprave v Združenih narodih z manjšimi izjemami mnogo mirnejše, bolj popustljive in bolj bogate na izrazih sporazumevanja, sodelovanja in iskanja skupnega izhoda iz sedanjega položaja. Na tem zasedanju se je ponovno močno uveljavila vrsta majhnih dežel, med katerimi Jugoslavija zavzema posebno pomembno mesto. Naši predstavniki so se zlasti v ekonomsko-socialnem odboru Generalne skupščine zelo živo zavzemali za rešitev vrste vprašanj. Kot logičen rezultat takih naporov naše delegacije je bila vrsta predloženih resolucij za rešitev posameznih vprašanj, pri katerih je Jugoslavija sodelovala kot neposreden pobudnik ali kot partner drugih dežel. Oražem Karel Z OBČINSKIH KONFERENC LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE J SGP Z'dl W Sodraška mladina J6 povsod zastopana Minuli teden je bil v Kočevju lik uspeh sindikata, ki je tako veli- zbor sindikalne podružnice SGP »Zi- ko pripomogel k sanaciji podjetja. Mladinske konference, ki je bila mladinci bi biti lahko v veliko op o- nisti, dobri člani SZDL, skratka naj- dar«, na katerem so se zbrali delav- Naloga in odgovornost sindikata je zadnjo nedeljo v domu Partizana v ro mladinskih aktivov v kraju, kjer naprednejši graditelji socialistične ci in uslužbenci vseh gradbišč pod- bila še toliko večja zaradi tega, ker Sodražici, sem se udeležil kot gost, živijo ali delajo. družbe, zato je treba pozdraviti jetja. Iz poročil odbornikov in pred- v podjetju ni bilo zaradi prisilne ali pravilneje, kot opazovalec novi- y mladinskih delovnih brigadah sklep konference, da se v zimskem sednikov komisij podružnice je bilo uprave organov delavskega samo- nbr. V dvorani sem videl same mla- pri gradnji ceste Ljubljana-Zagreb času organizirajo v Sodražici in razvidno, da je bilo kljub temu, da upravljanja. Podružnica je organi-de obraze - mladinke in mladince je sodelovalo 8 brigadirjev. Prihod- Loškem potoku tečtaji za ideološko je bil delovni kolektiv »Zidar« v iz- zirala več nedeljskih prostovoljnih iz sodraške doline in Loškega poto- nje iet0 naj bj bilo število mladin- in politično vzgojo mladine. redno težkem in neenakem odnosu akcij za zidanje na onih objektih, ki ka. Zaradi slabega vremena in težav cev pr; mladinskih delovnih akci- Ko so sprejeli še nekatere važne z ostalimi kolektivi zaradi prisilne so bili časovno po planu najbolj v s prevozi iz oddaljenih krajev obči- jab še večje. Lep zgled so dali mla- sklepe za delo v bodoče, so izvolili uprave podjetja veliko narejenega, zaostanku. Akcije so lepo uspele in ne, ni bila udeležba tako dobra kot dinci delavskega aktiva LM v pod- nov 11 članski občinski komite ter Že samo to, da je podružnici us- doprinesle podjetju tudi gospodar- bi bila drugače. jetju »Smreka«, ki so opravili kot 3 člansko revizijsko komisijo. pelo ob uvedbi prisilne uprave pre- sko korist in pomoč. Poročilo predsednika Občinskega prispevek za gradnjo zdravstvenega Novemu mladinskemu vodstvu pričati delavstvo in uslužbence, da Pnr]n , . . ,. , komiteja LM Sodražica je bilo kraj- doma v Loškem potoku 900 prosto- vso srečo za uspešno delo! je ostalo po večini na svojih delov- i7vr,,,a “ .................. .............. .................................................................. * ™“h' “k° —- - SSK rtelo delavcev izpite za polkvalificirane zidarje. Imeli so več kolektivnih izletov v Zagreb na gospodarsko razstavo, v Opatijo na moto dirke, Jelenov žleb na proslavo itd. Za občinski praznik so se udeležili pohoda »Po stezah okupiranega Kočevja« in dosegli prav lepe uspehe. Na koncu zbora je prisilni upravitelj, Boris Mikuš, obrazložil stanje v podjetju, iz česar je bilo razvidno, da je sanacija podjetja uspela in bo prešlo podjetje že z Novim letom v normalno poslovanje. Tako bo sindikalna podružnica prevzela važno vlogo in s tem tudi celotni aktiv. Pripraviti bo treba vse politične in administrativne postopke za izvolitev novih 'organov samoupravljanja v podjetju. Izvoljen je bil nov odbor, ki bo moral zastaviti vse sile, da bo kos nalogam za ustalitev rednega poslovanja v podjetju in med samim delovnim aktivom. še vendar vsebinsko polno, bilo je voljnih delovnih ur. objektivno, in brez vsakega olep- ... ... ., . , šavanja. Zabeležil sem, da imajo v . K?kor Je bll° razvidno iz poteka občini sedam aktivov kmečke m«a- konference, potrebujejo mlad, več- ’ lrt nAmr\r> rvH /stavci lznmiimof m, ci rt — dine in en delavski aktiv LM v po- jo pomoč od Zveze komunistov, sin- djetju »Smreka« v Loškem potoku, di“ata’ Socialistične zveze, res pa je V organizaciji je včlanjeno nad 230 tu“*’ kak°r J® dejal v razpravi sek-mladincev, izven organizacije pa je retar 0I< L.MS Tone Prelo™lk’ da še nad 250 mladincev in mladink. Jnora ralaiIina vedeti, kaj Poročilo predsednika in razprava, hoce' k/f. in v kakjm °b lk naJ bl ki pa je bila premalo živa sta ob- J™ nudlh Pom°c. komun,st, ,n mno-ravnavala vključevanje mladih ljudi zčLne °rgamzacije. Tovariš Preloz-v svojo organizacijo. Povečati bo nikJe dal mlad,m vrsto lep,h nfa-treha število kmečkih 'aktivov, ki P°tkoY za del°' Predvse™ Pa J™. Je naj bi bili v vseh vaseh, kjer imajo P°lozl1 na srce'. da bo de'° ml Onkraj evme odbore in teh je v obči- ske organ,zac,je šele takrat našlo ni 22. ustanoviti v večjih obratih oziroma ->e bl 0 Prem-alo potit.cno-.deoloske-podjetjih tako v Lesni galanteriji 9a dela m rezultat tega je, da mlatil »Stolarni« v Sodražici ter »Jelki« d‘na marslkdaJ m vede a kaj naj v Podpreski. Za lesno galanterijo ,,de!a<<' Iz vrst mlad,nske organ,-so že na konferenci sprejeli sklep, zaciJe naJ bl lzbaJah mladl komu' da bodo ustanovili aktiv Ljudske pravo vsebino, ko bo imela delovni je treba čimprej Pro9.ram' V mladlnskI organizaciji Sv, pi|sp • t - ,.- - -1 ; Kolektiv »Zidarja« pri prostovoljnem delu mladine v prvi polovici januarja prihodnjega leta. V večjih podjetjih naj bi ustanovili tudi klube mladih proizvajalcev. Ti naj Delo ribniške mladine na občinski konferenci Res je čas, ko je bila občinska aktiv organizacijsko utrdil. Kakšne hvaljenih. Tudi prihodnje leto bo -----------------------—___________________ bi bili pobudniki za večjo konferenca Ljudske mladine v Rib- naloge je opravila mladinska! org a- ena glavnih nalog, da se udeleži proizvodnjo, seznanjanje s proiz- njcjf malo odmaknjen, bila je 23. nizacija letos? mladinskih akcij čim več mladincev RAZSTAVA TUDI V RIBNICI vodnimi procesi ter za boljše spo- novembra, vendar bomo našim mla- Ob priliki 15. letnice USAOJ je in mladink. 15. decembra je bila v Kočevju znavanje delovanja strojev. dim bralcem vseeno, predvsem za- bila v Jurjeviči uspela proslava v Novi Občinski komite LM, revi- zaključena zdravstvena razstava, ki V občini imajo štiri kmetijske za- nje povedali nekatere ugotovitve z počastitev obletnice. ziisko komisijo in komisije za delo je bila odprta od 2. decembra. Raz- druge in eno kmetijsko posestvo, mladinske konference, ki so bile Z zaključki VI. kongresa LMŠ so z delavsko mladino, kmečko mladi- stavo si je ogledalo veliko obisko- valo so na konferenci poudarili po- aktualne tako pred konferenco ka- bili seznanjeni vsi mladinci. V ta no, s pionirji, za politično ideološko valcev. V času razstave je bilo 28 membno nalogo, ki bi jo lahko od- kor danes. namen so bili po aktivih posebni delo, za družbeno življenje mladine dobro obiskanih zdravstvenih preigrali pri krepitvi in nadaljnem na- Ustavimo se pri članstvu v mla- sestanki. in štab mladinskih delovnih brigad, davanj in trije tečaji za dekleta in predku zadružništva aktivi mladih djnski organizaciji. V občini Ribni- Mladinska organizacija je bila po- čaka dovolj dela. -žem žene, ki so lepo uspeli. V času od zadružnikov. Če pogledamo v per- ca jma mladinske legitimacije 132 sebno aktivna v predvolilni akciji Za izobraževanje mladih delavcev 20. do 28. decembra bo odprta spektivo razvoja kmetijstva, vidimo, mladih ljudi, od tega 79 iz delav- pred marčnimi volitvami. Organizi- in kmečke mladine je bilo premalo zdravstvena razstava v Ribnici. Preda dobiva vedno večji in globlji skih vrst. Iz tega izhaja, da bo tre- rano je bilo veliko predvolilno zbo- storjeno. V Ribnici imajo Kmetijsko bivalcem Ribnice in okoliških kra- problem izobraževanje kmečke mla- ba še veliko storiti, da se mladin- rovanje mladih volivcev; udeležili gospodarsko šoto — sedaj jo obi- jev priporočamo, da si to zanimivo dine. To bo najbolj (izvedljivo na ska organizacija številčno okrepi, so se tudi vseh ostalih predvolilnih skuje II. letnik, vendar vsega samo razstavo ogledajo v čim večjem šte-raznih tečajih, nižjih in srednjih sa-j je vrsta mladih ljudi, posebno zborovanj. V tem času so mladinci 18 mladih kmečkih slušateljev, kar vilu. kmetijskih šolah, kmečko nadalje- pa po vaseh, izven organizacije. Ak- iz aktiva LM Ribnica uprizorili ve- je za ribniško občino vsekakor pre- valnih šolah in aktivih mladih za- tivi LM delujejo v Jurjeviči, Bregu, seloigro »Scapinove zvijače«, mla- majhno število. PREDAVANJE ZA DIJAKE družrtikov, ki naj^ bodo pobudniki Dolenjih Lazih, Ribnici, Dolenji vasi d inči, člani DPD Svoboda Jurjeviča, Najvažnejše naloge mladinske or- V času, ko je bila v Kočevju izobraževanja kmečke mladine. ter dva delavska aktiva LM na LIP pa so gostovali z veseloigro »Ugasle ganizacije v prihodnjem letu pa so: zdravstvena razstava, je bito orga- Mladina je poklicana, dta sodeluje jn Kovinskem podjetju v Ribnici. luči« na odrih v Ribniški dolini. Fol- Nadaljevati s oolitično-ideološkim niziranih tudi več predavanj. Na v TVD »Partizan« in prosvetnih dru- v Lesnoindustrijskem podjetju klornal skupina aktiva LM iz LIP delom, tu je posebno važen študij gimnaziji v Kočevju je predaval štvih. V Sodražici imajo lepo ure- imajo tudi klub mladih proizvajal- Ribnica je uspešno nastopila na pro- VII. kongresa ZKJ, vključevanje dr. Kis. Seznanil je dijake z nevar- jeno dvorano v domu Partizana), cev_ ki pa ni zadovoljivo opravil slavi ob priliki občinskega praznika, mladine v prosvetna društva in nostmi, ki grozijo mlademu člove- vendar je mladine v Partizanu in svoje naloge v podjetju. Kakor so Mladinci in mladinke so uspešno ustanoviti nove mladinske aktive. ku, ki se okuži s spolno boleznijo. Svobodi premajhno število. povedali na konferenci, so dobili sodelovali na prireditvah v počasti- Mladinla je zastopana povsod, mla- premalo pomoči od Društva inže- tev Dneva mladosti, uspešna je bila di ljudje so v ObLO, raznih organi- nerjev in tehnikov pri podjetju. razstava tabornikov, spremljali so zacijah, v organih delavskega in Pri Kmetijski zadrugi v Ribnici delo VII. kongresa ZKJ. V tistih družbenega upravljanja, v krajev- je bil ustanovljen aktiv mladih za- dneh so v mladinskih aktivih govo- Kakor v ostalih zadrugah so ime- služba osamosvoji. Organizira naj nih odborih. Naj v ilustracijo na- družnikov. Šteje 10 članov. Mladi rili o delavskem gibanju v stari Ju- u tudi pri KZ Rob prvo zasedanje se odkup mleka in posnemanje mle- vedemo, da je bilo v zadružne sve- zadružniki pričakujejo pomoči od goslaviji in vlogi ZKJ.^ članov zadružnega sveta. Za pred- ka. Posneto mleko bi lahko porabili te izvoljenih 16 mladincev. Vsi ti Občinskega komiteja LMS, da se bo Sodelovali so na veličastni prosta- sednika je bil izvoljen Rajko Zgonc, pri krmljenju mlade živine in pravi 15. letnice zmage v Jelenovem Predložil je Članom zadružnega sve- šičev. Uredi naj se hlev za pitanje Mlnrlini nrAnrnm rl« «1 žlebu. ta okvirni perspektivni načrt Kme- goveje živine, miaami program ue a. Volitve v zadružne svete so našle tijske zadruge za prihodnje leto, ki Zemljo je treba bolj globoko ora- (Nadaljevanje s 1. strani) sežejo dober osebni ugled ter pou- KmetiiskihTadmfjurievtoa RtoniU ZZiZZ tL Za a™trnejšo obdelavo bi bito Mladinci iz posameznih aktivov so daril, da mladina lahko največ po- ca ‘BSenia v^s ie todidirSo ža k1° P~ treba uvesti naSrtno kurjenje poročali o svojem delu. Tako bodo maga pri lomljenju vsega, kar je x?‘" zadmžnihsvetov^mladin C n’a posabn° kom,lsl'!°' obdelovalnih površin. Opustili naj na gimnaziji v Kočevju ustanoviti starega in neprimernega v naši ±,ne zadruznih svetov več mladin- ki naj pripravi vse potrebno da bo bi sejanje nekaterih žitnih kultur, politično šoto, katero bi obiskovati družbi. Mladinska organizacija se Rihn:xk, mlflr1inH „ ,mp1l ,pt„ u Zeml.ja. ,na n. pr. pšenice in uvedli sajenje kul- tudi ostali mladinci, na Rudniku mora pripraviti na Dan mladosti v aosteh detoaactio Mo toke ^ tUr na veČjih Površinah: kot na pri- bodo prihodnje leto formirati mla- svoje delo, ki mora ustrezati potre- aijStične mladine Deleoacii-i ie obi ip L/60 mer krmni ohrovt, kolerabo, peso, dinsko brigado, ki bo urejevala oko- barn in željam mladine pa usmeriti skala poleg Ribnice 'tudi jelenov skim’ gnojem in umetnimi gnojili". njeTeh kukufbo ’"dato^osn^v'T^ Ue okrog novega stanovanjskega predvsem preko raznih društev in žleb Med vodstvom občinskega ko- Zemljo bo treba dati tudi v analizo povečanie Ž.Vtooreto Nadatie nov^ naselja. Mladina na Lesno indu- organizacij. Predlagal je tudi, da bi miteja LM in delegacijo so bila lz. in napraviti poskus z gnojenjem, ki £ S kmetih zadn^' stnjskem podjetju je začela z vad- kočevska mladina poslala vsaj eno menjana mnenja in izkušnje dela. bo pokazal, kje se bolj izplača gno- nabavtia od 20 L to bo folklore, v Tekstilani, kjer imajo ekipo na radijsko oddajo »Spozna- Pri qradn1i ceste >>Bratstva in jiti, da bo zemlja dajala večje do- S hf h li. P T dobre možnosti, pa bodo oživili de- vajmo svet in domovino« s temo edinstva(( je sodeiovalo 19 brigadir- nose. tellc: ki na-> bl •llb.da,a v reJ° kme" jev. Plet se jih je vrnilo domov z rodovniška Konkretne naloge ZS na Robu lo športnih in ostalih sekcij. »Vse o Kočevski«. V oersnekti n - , , tovalcem po sodobnem načinu so- at, 1° iZVtP‘rMT .I5'2!3": značko udarnika," pet pa je bito po- lje predlagano, delovanja ^druga-kmet. POSEBNO OPOZORILO Obveščamo prebiralce Kočevja, da bomo od 20. decembra dalje vsako soboto ob 12. Uri po 15. sekund preizkušali gasilsko sireno. ske organizacije je dal sekretar Ob- ski Občinski komite LMS, ta pa je činskega komiteja ZKJ Boris Mi- izvolil za predsednika Občinskega koš. Dejal je, da mora mladinska or- komiteja Toneta Gašparca iz pocP-ganizacijd vzgajati kader za poti- jetja »Dom«, za sekretarja pa Teo tična in gospodarstva vodstva, mla- Andoljšek iz »Ključavničarstva«, dinci si morajo prizadevati, da do- -mc SKLEPI OBČINSKE KONFERENCE LMS OBČINE KOČEVJE Več je treba skrbeti za ideološko vzgojo mladine in v ta namen bo večerna politična šola obvezna za predsednike in sekretarje aktivov. Povečati je treba sodelovanje z drugimi organizacijami, pred- Zadružni svet se je strinjal s Enotna cena za svinjsko meso predlogom perspektivnega načrta, „ „ , ... . • ui- • sprejel pa ga bo na prihodnjem za- 12. decembra je bil v Ljubljani tretje vrste prodajali za prvovrst- sedanju, ko bodo podrobneje raz- sestanek z zastopniki mesarskih no ali pa slabših vrst sploh niso na- previjali o njem. Sprejeli pa so podjetij v Ljubljani kjer so govo- tiavljali. Za to je čisto razumljivo, sklep o nabavi traktorja,"ki je za ta rili o cenah svinjskega mesa in o zakaj je Ljubljana spadala v tem kraj zelo potreben, tem, kako je z njimi založen trg. pogledu med najdražje oskrbovana Naj še omenimo, da je zadruga na Ko. letos jeseni izdan odlok mesta v državi. Robu letos zelo dobro gospodarila, o najvišjih cenah nekaterih živil, je Na sestanku so spoznali, da spri- saj je ustvarila v 9 mesecih nad bila določena za prvovrstno svinj- čo vseh teh pojavov tržna inšpek- 6,000.000 din dobička To ie vseka- vsem s SZDL in ZK. Razširiti število komisij pri Občinskem komite- sko meso cena 400 din za kilogram, cija skoraj ne more napraviti nič, kor lep uspeh ja zadrugo za ljudi ju in jim dati konkretne naloge. Kjer so možnosti, je treba usta- za drugo vrsto 370 in za tretjo 340 zato bodo" odslej prodajali svinjsko ki jo vodijo noviti klube mladih proizvajalcev in aktive mladih zadružnikov, V dinarjev. S tem v zvezi pa so se meso po enotni ceni 380 dinarjev. Novemu' zadružnemu svetu in ud- Vajenskem domu je treba ustanoviti domsko skupnost. Čim več mla- pojavile nekatere nepravilnosti, ki razen rebrc, ki bodo po 340 din; ravnemu odboru želimo da bi bito dine pa vključiti v športna in kulturno-prosvetna društva. Konec le- so jih na sestanku obravnavati. Ne- parklji, glava in drobovje bodo po njihovo delo plodno v’ kar pa ne At je treba nagraditi najboljše mladinske organizacije. kateri mesarji so meso druge in stari ceni. dvomimo. DROBEC IZ ŽIVLJENJA NAŠE VOJSKE VOJAŠKA OPERACIJA X Star slovenski pregovor pravi: vse pride, vse mine. To je resnica. Od vsega začetka do tistih dni, ko smo peti: »Puško na ramo, sabljo za pas, tri kamenčke v žep, pa gremo skoz vas«. Nato pridejo tista leta, ko pravijo, da mladi ljudje polete. In nazadnje, ko res dobiš puško in vse, kar je bolj ali manj prijetno. Tako postaneš vojak in ko prideš domov, pravijo, da si fant. Tudi vojaško življenje je po svoje zanimivo in polno raznih prigod, ki ostanejo človeku vedno v spominu. Povedal vam bom eno takih prigod. Proti poldnevu je prenehalo rositi in skozi nizke oblake je včasih posijalo sonce. Zadnje bele zaplate snega so izginjale, le tam pod goz- dom se je sneg upiral soncu. Na prisojnih legah so jele poganjati trobentice in teloh. Dišalo je po pomladi in med vojaki je bito razpoloženje vse veselejše, čim bolj so jeli izginjati oblaki in je sonce pripekalo močneje. Pripravljala se je operacija »X«, napad na »sovražno« taborišče. V popolni opremi smo kreniti proti koti 325. Igla na kompasu je lahno nihala, vendar nam je zanesljivo kazala smer. Kje je ta kota, nismo vedeli, ker se skozi gozd ni videlo niti deset metrov. Edini vodnik je bil kompas. Breg je postajal vse bolj strm in kamenit. Napredovati smo in šele proti večeru, ko se je jel že spuščati mrak, prispeti na jaso. To je bila ona kota in naš prvi cilj. Na- glo smo postaviti šotore, povečerjali in legli. V komandantovem šotoru je še dolgo gorela luč. Tu so bile priprave za operacijo, ki smo jo nameravali izvršiti zgodaj zjutraj. Poskušal sem zaspati, toda pomladna noč in misel na nekaj, kar še nisem doživel, me je znova in znova prebujala. Lahna pomladna sapica, ki je neslišno pihala skozi gosto vejevje; luna, ki je metala nejasne obrise na malo jaso, vse to me je navdajalo z domačnostjo. Lahni, enakomerni koraki stražarja, ki so tiho pošume-vali po stari travi, so me počasi zazibali v spanje. Proti jutru sem se prebudil. Nekje na zapadu je bito še videti zadnjo krvavordečo zarjo zahajajoče lune. Med drevjem je bito še temno, le nekje iz doline se je čulo zateglo Petelinje petje, ki je naznanjalo bližajoče se jutro. Ostro povelje in že je bil ves ta- bor na nogah. Naglo smo nekaj malega pojedli, pospravili šotore in že smo šli skozi smrekov gozd v smeri sovražnega tabora, Nihče ni spregovoril, vsak je nekako tesnobno pričakoval kaj bo. Močneje smo stisniti orožje in pazili, da ni počila niti vejica pod nogami. Postalo je svetleje. Pod nami je bila dolina kot jezero megle. Po polurni hoji smo se ustavili na parobku bukovega gozda. Še zadnja povelja in potopili smo se v meglo. Spuščali smo se naglo in tiho. Srce je močneje bito čim bliže smo biti cilju. Biti smo v dolini. Nekje na desni, je šumel potok; pod nogami se je udiralo, ker je bila zemlja močvirnata. S težavo smo preskakovati umazane mlakuže. Med tem časom se je vrnila izvidnica, ki je odšla nekaj pred nami. Brv preko potoka je bila prosta. Očividno nas sovražnik ni pričakoval s te strani. V razdalji dese- tih metrov smo prečkati potok in se razvili v strelce. Bil je že dan in megla je postajala redkejša. Desno krito je naglo zavzemalo nasprotno ozemlje in se namestilo, da bi krilo ostalo v napadu. Levo krito je zavzelo položaj ob krivulji potoka, sredina je ostala zadaj, tako da smo vsi skupaj tvorili polmesec. Nenadoma kratek rafal na levem krilu. Naglo smo polegli za zasilnimi zakloni in čakali povelje. Nad nami je krožilo sovražno letalo, zaradi megle nas ni opazilo. Ogenj je postajal močnejši. Ni bilo več posameznih strelcev. Med ropotom strojnic in pušk je bito čuti močne detonacije. Naši so le polagoma napredovati. Mi smo še vedno ležali za zakloni, dokler nismo dobili povelja: naprej, za hrbet! Leže smo se plazili ob niškem obronku in se previdno približali sovražniku za hrbet. Ogenj! Vsak je olajšano zadihal. Šarec je tolkel vse križem. Sovražnik je bil popolnoma zmeden. Za trenutek je prenehal ogenj na levem krilu, in sovražnik je navalil na nas. Levo krito je med tem napredovalo in zopet napadlo. Sovražnik je bil v obroču! Juriš! Še nekaj skokov in biti smo skupaj. Prijateljsko smo si stisnili roke. Tovariši so biti osramočeni in mi nismo štedili z zbadljivimi besedami, z zanosom zmagovalcev. Sonce je osvetlilo pokrajino in se kopalo v umazanih mlakužah. Trobentice in telohi so odprti svoje čare. Vse je dihalo po pomladi in tudi mi smo biti prerojeni od prvega uspeha. Ko smo se vračali, nam je bil korak lažji; veseli, vedrih obrazov smo korakati po taktu pesmi: Druže Tito, joj druže Tito, mi ti se kunemo’ Albin Košmrlj »NOVICE«, 20. decembra 1958 Stran 3 st- Dornik, predstavnike društev in or- mo največja stavba v Jugoslaviji, hagonija, temne hrastovine ali iz tresljaj pride do Dobočnine ta J6- si vzeli nekaj pijače in z zboro- gamzacij iz okolice Kočevja, da bi ----.. - - - - -----' ' --- 3. pritisne na čutnice m J! vanjem nadaljevali. Na tem zboro- osnoval Zvezo delovnega ljudstva za smkusAsrz drugimi so se udeležili sestanka tudi: Peter Jenko kot predstavnik ° o J ' tciimc m dbbUVUlc dll ič, ampak v Srednji Evropi sploh. K svetle javarovine Izdeluje ga slo- monumentalnosti bo prispeval svoj vensko podjetje »Sevnica«, kar po- naprej po z,vem ao možganov Tako delež tudi braski marmor, s katerim meni lepo priznanje našim strokov- sliši cela kopica rib S pobočnico bo ohlozena fasada T-z icf-orm l i „ _____ . . 11U' ° PUOOCTUCO bo obložena fasada. Iz istega mleč nobelega marmorja je bila zg raje .................. na v začetku IV. stoletja Dioklecia- nih umetnikov, nova palača v Splitu, v prejšnjem stoletju dunajski parlament in washing tonski Kapitel. njakom. Prostori bodo tudi oprem ZDRAVLJENJE OPEKLIN Ruski in češki zdravniki so izpo- KAJ HOČEMO? -- dojemajo le nizkofrekvenčne tre- Hočemo svobodo, popolno narod- ----“ ljeni s številnimi deli naših likov- sijaje. Znanstveniki so ugotovili, da no svobodo in ljudsko demokracijo! d ' Peter Jenko kot predstavnik nih umetnikov. riba uporablja pobočnico le za spre- Hočemo popolno politično, gospo- Vzajemnosti, Karel Čuk kot pred- jemanje zvočnih dražljajev, smer darsko in kulturno osvoboditev slo- ata_v™k Delavske^strokovne zveze, toka pa ugotovi z očmi. venskega naroda! Slovenskim obči- Bozlc’ Predstavnik Krščanskih soci- S'« SS med njimi 950 pisarn. Skupna po- opeklin. Z »revolverjem«, kakršne ljudskega zadružništva' Nadalje so Levstlk in AloJz Hočevar, predstav- Sil? prostorov znaša 80.000 uporabljajo za pleskanje sten, posu- NOVO ZDRAVILO PROTI NAHODU bile iznesene zahteve slovenskega “}ika Komunistične partije in še več t ,jk J!!.' h"16 f°V’ t0 p r'bi i zn o jejo opekline z zmesjo krvne plaz- Angleški medicinski raziskovalci kmečkega ljudstva, delavstva, mla- drugih. . eset no9ometnih igrišč, me, antibiotikov, novokaina in vita- so sestavili tekočino, o kateri pra- dime in delovnih žena. Vse te zahte- ra sestanek, ki je bil tajen, je po- =iL ^SPLem.enih l atanoy.anj- mina A- Pri tem se oblikuje na ope- vijo, da bo uspešno premagovala ve so bile na zborovanju z odobra- Folnoma uspel, delo je bilo razde- ?k odkrili pa so ga po naključju, KAJ HOČEMO? sko zgradbo, bi 15.000 ljudi. Človek, ki______r______ ___________ po uradnem opravku v palačo, si bo antibiotiki pa blažijo bolečine in moral zapomniti številko zaželene pospešujejo ozdravljenje, pisarne, ča ne bo blodil po labirintu hodnikov, katerih skupna dolžina ni nič manjša kot 9 kilometrov. Ijeno po sektorjih. Ta Zveza delavnega ljudstva je igrala na Kočevskem važno politično vlogo vse do ustanovitve Osvobodilne Fronte, ki NOVE ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE Za izboljšanje prometa bomo za TUDI RIBE SLIŠIJO - . - -------- Pogosto mislimo, da ribe sploh ne lzoonsame nrompta Vwvmn 252-5? "ostiSSSktUeP°vr°s4n £ ^ So nizkfu'lt^voke, ffjT £& ^ * prav tako, kot pred leti penicilin. Ta letak .^^95 delegatov “o^a nekaj rn^ev^ iz vseh krajev Slovenije. Kot zastop- Rudi Podlogar 15-letnica smrti Mirka Bračiča Naš obveščevalec KOLEDAR Soboto, 20. decembra — Svetozar Nedelja, 21, decembra — Tomaž Ponedeljek, 22. decembra — Dan JLA Torek, 23. decembra — Vlasta Sreda, 24. decembra — Hermina Četrtek, 25. decembra — Božič Petek, 26. decembra — Štefan Sobota, 27, decembra — Janez Nedelja, 28. decembra — Tepežni dan SPOMINSKI DNEVI 24. decembra 1941. leta so se začeli odseljevati s Kočevske kočevski Nemci. 25. decembra 1941. leta so bile v Dražgošah na Gorenjskem velike borbe med Nemci in partizani. V boju je padlo nad tisoč Nemcev. Proti koncu decembra 1941 leta Mikuš Ivanka, gospodinja iz Kočevja, ljubljanska c. 34 — dečka Franca. Umrl je Tomšič Ivan, mlinar iz Kočevja, Prešernova 5, star 78 let. SODRAŽICA Umrla je Modic roj. Stupica Marija, kmetovalka iz Zamosteca 2, stara 73. let. O B 3AVE KINO ZAHVALA r, , , . Sporočamo žalostno vest, da nas T Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. JADRAN, Kočevje: od 19. do 21. de- je dne 11. decembra 1958 ob 17. uri telefon 3‘89- Naročnina je 400 din, cembra ameriški barvni cinema- za vedno zapustila naša dobra ma- polletna 200 din in je plačljiva v scopski film »Velika bikoborba«, mica naprej. Za inozemstvo je 800 din. vmes madžarski barvni film »Moj mar tja mrvst Tekoči račun 600-713 ded in jaz«, 24. in 25. decembra (Nadaljevanje in konec) kjer mu je uspelo formirati skupi- Italijani so dajali bivšim podofi- no dobro opremljenih partizanov-cirjem in oficirjem podpore. To pa smučalrjev. Ta skupina se je hitro samo zato, da so jih imeli stalno premikala po terenu iz kraja v kraj pod nadzorstvom. Klicali so jih na in povzročala Italijanom velik strah. ______v_ _______j____ ____________stražnico tudi po trikralt na teden. V februarju 1942 je bil partizan- Lenskija/v katerem je rečenorda bi Za Mirka Je to javljanje opravljal ski napad na Verd, kjer je bil Mir-Sovjeti že lahko zgradili vesoljsko nJeqov brat- Banka, ki je izplačeva- ko ranjen. Kmalu pa je ozdravel in ladjo s sredstvi in dognanji, ki jih la denar- .ie zahtevala od vsakega bil postavljen za komandanta II. imajo. Uspeh treh sputnikov’ je d>- le9>timapijo. Nekoč pa je šel Mirko grupe oddelkov. Še isto leto je dokazal, da so premagali tudi drugo sam P° denar- Spremljal ga je neki bil nalogo, da prodre z dvema ba-kozmično pregrado s tem, da so ?je9°tov tovariš-partizan. Ta je taljonoma na Primorsko. To nalogo povečali hitrost izstrelka na 1,2 km čakal s kolesom pred banko. Mirko je častno opravil. Ti kraji so bili na sekundo. Je oborožen stopil v banko. Uradnik namreč? zelo dobro kontrolirani od _____________________________________je zahteval legitimacijo, ki ga je ka- Italijanov. Mirko je s svojimi par- za(a takega, kot je bil v resnici, tizani zanetil velik požar upora pro-Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« Toda Mirko je bil maskiran in ti okupatorju po vsej Primorski, v Kočevju. Urejuje uredniški od- uradnik ga je nezaupljivo gledal. Ljudstvo je naše borce navdušeno bor — Odgovorni urednik Matije končno pa izplačal določeno vsoto pozdravljalo in jim nudilo vso po- fWl'ncH TTno^nieti.o In ^AHATIA hr P 7 hPQpHp m(V* ITI 7A«f*itn Cetinski — Uredništvo in uprava denarja brez besede, v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Mirko se je vrnil zopet na teren, MARIJA MRZEL iz Kostela 10. 1-265 ameriški film »Dama iz Šangha- Zahvaljujemo se sosedom in vsem, Pri KB, podružnica za Kočevje. lAff nil 9R Hrv I l n L i' Li n/\ A. — . . Pnetnlna nlnnano -- _- M moč in zaščito. Primorci so se množično javljali k partizanom. Toda to množico je bilo treba oborožiti, orožja pa ni bilo. Mirko se je odločil, da bo osebno vodil nove partizane na Dolenjsko, kar je bilo takrat zelo tvegano. Izvedel je drzen načrt. Izbral ja«, od 26. do 28. decembra ruski ki so nam v težkem trenutku po-barvni cinemascopskj film »Don magali in sočustvovali z nami! Kihot«, vmes barvni film »Lukre- Žalujoči: sinova Karel in Adolf z I1UU ____________________ cia Borgia«. družinama in hčerke Amalija, Ivan- je v Mahovniku začela z delom par- SVOBODA, Rudnik: 20 in 21. de- ka, Danica in Marija. “----cembra angleški film »Razdvojeno srce«, 27. in 28. decembra nem- ZAHVALA ški barvni film »Lažnivi kapetan«. °b nenadomestljivi izgubi, ki RIBNICA: 20. in 21. decembra ame- je tako t!žko zadela s Prezgodnjo riški film »Preko mnogih rek« smrtj° našega 27. in 28. decembra! Jugoslovan- ^IR. PH. JOSIPA ANČIKA ski film »V soboto zvečer«. bivšega lekarnarja v Ribnici OSILNICA: 21. decembra mehiški autimo dolžnost, da se še posebej film »Trije pustolovci«, 28. de- zahva*™° Predstavnikom ObLO, ZK, tvi/vUiKKl 11:1 — .. X M !__ Poštnina plačana v gotovini Rokopisov ne vračamo. tizanska tiskarna. GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Rodila je Kordiš Emilija, gospodinja s Hriba 31 — dečka Jožeta, ČESTITKI Dragi sestri Mariji Parthe, ki živi v Ameriki, želijo za njen praznik vse najlepše, možu pa lep po- ____________ _ Lv. zdrav brat Rudi z družino, ma- je za pohod nevihtno noč. V tej noma, sestre in ostali. či je prepeljal neoborožene borce r . , , , , , tik mimo italijanskih postojank in Ljubemu, dobremu_ in skrbnemu preko vseh prometnih sredstev očetu Francetu Lavriču iz Dolge va- sre5no na Dolenjsko, v ju- si zeli obilo zdravja in zadovoljstva Kmalu potem je bil Mirko Bračič KOSTEL Umrla je Mrzel Marija, kmeto- valka iz Kostela 10, stara 75 let. cembra mehiški film »Minu«. ,ZB' TVD Partizan, Lovski družini in VELIKE LAŠČE: 20. in 21. decem- kolektivu lekarne iz Ribnice za po-bra ameriški film »Izgubljeni sin«, gonjene vence in spremstvo na po-27. in 28 decembra češki barvni ®IednJl Potl- Globoko nas je ganilo, da so se prišli poslovit od našega Pepa v tako velikem številu prija- RIBNICA Rodili sta: Malnar Marija, usluž- film »Jan Hus«. benka v Ljubljani, stanujoča v Rib- LOŠKI POTOK: 20. in 21. decembra -• ------------------ ----- =vc>i.u niči 64 — dečka Marka in Lovšin avstrijski film »Zdaj smo pa tam«, tel-’i in r°jaki iz Ribnice, med kate- 27. iri 28. decembra amer. film riIFi ^'‘ko let živel in deloval. »Za sledjo ubijalca«. DOBREPOLJE: 20. in 21. decembra amer. barvni cinemascopski film »Belo pero«, 24. decembra nemški film »Don Juan«, 27. in 28. decembra amer, barvni film »Kle- Marjeta, gospodinja iz Slatnika 1 — deklico Mileno. Celje, 10. decembra 1958. Žalujoča žena Vida z otroki PRODAM Prodam šivalni stroj z okroglim čolničkom, amerikanski pralni stroj opatra«, 29. in 30. decembra ju- Ln novo športno žensko kolo. Vpra-goslovanski film »čeveljčki na as- ša-ite v gostilni »Pri kolodvoru« v faltu« (film bodo vrteli v okviru ^tari cerkvi, proslav Dedka Mraza). Fotograf Božič, Kočevje. DOLENJA VAS Poročila sta se: Štefanec Leopold-Stanislav, šofer iz Kočevja, Ljubljanska c. 36, star 27 let in Kozina Marija, delavka iz Dolenje vasi 4, stara 24 let. Rodila je Levstek Julijana, gospodinja iz Dolenje vasi 1 — dečka r__________ ______ m Antona. Umrla je Mirtič Julijana, PONIKVE: 267dVembra nemški film med" osebna upokojenka iz Dolenje vasi »Don Juan«. 98, stara 54 let. KOČEVSKA REKA: 20. in 21. de- ZGUBLJENO nnnB„Dra T„ cembra amer. barvni" film »Mo- 10. decembra sem od Slaščičarne ,, i- i7LJ. ■ „ gambo«, 27. in 28. decembra ame- do avtobusne postaje v Kočevju Umrli so. Kralj Marijana roj. Zu- riški barvni film »Bobri preko re- zgubila rdečo usnjeno denarnico z pancicpreuzitarica iz agorice 54, ke«. osebno izkaznico na ime Šumak Fa- stara 94 let, Pajk Frančiška, pre- predGRAD: 20. in 21. decembra nika in 416 din gotovini Pošten italijanski film »Dekleta z 04«, najditelj naj jo vrne proti nagradi 27. in 28. decembra amer. film na naslov: Šumak Fanika, Primoži 7 »Strah«. pošta Kočevska Reka. SODRAŽICA: 20. in 21. decembra ameriški barvni film »Overland PREKLIC pacifik«, 27. in 28. decembra ita- Preklicujem žaljivke, ki sem jih lijanski film »Njihove zablode«. izrekel v mesecu aprilu Janezu Ge-BROD NA KOLPI: 20. in 21. decem- stelj iz Borovca ter se mu zahvalju-bra slovenski film »Ne čakaj na jem, ker je odstopil od tožbe. miy«, 27. in 28. decembra ameri- Mavrin Vlado ški film »Velika ura«. Petrina OBVESTILO SPLOŠNO KLEPARSTVO KOČEVJE obvešča Vse stranke in menze, da dvignejo staro kuhinjsko posodo, ki jo imajo v popravilu, najpozneje do 31. decembra t. L Po tem roku bomo vso preostalo posodo oddali kot odpadek. I Obenctm obveščamo cenjene stranke, da do nadalj- užitkarica iz Hočevja 5, stara 68 let in Nučič Ivana roj. Mohar, kmetovalka s Ceste 4, stara 68 let. KOČEVJE Rodile so: Piškur Brigita, gospodinja iz Želj n 2 — deklico Hildo Putina Dragica, gospodinja iz Kočevja1, Trg Svobode 21 — deklico Lilijano, Gyerek Ana, delavka iz Cvišlarjev 2 — deklico Jožico in NAJDENO tranjih urah v bližini Gregorja naj- ter mu kliče še na mnoga zdrava imenovanPzaelkomandantakXIvradlC - “r1" ssxttaszri's funkciji je Mirko rušil okupatorjeve postojanke in vlival strah vsem. ki so nasilno zasedli našo zemljo. Sledila je kapitulacija Italije in Mirko je razorožil celotno italijansko divizijo Macerata v Ribnici ne Dolenjskem. Pod njegovim poveljstvom je bila uničena tudi zelo močna plavogardistična postojanka na turjaškem gradu. Po kapitulaciji Italije so se belogardisti zatekli v okrilje Nemcev in pod njihovo zaščito izvajali še hujše pokolje in zločine. Mirko je v tem času s svojo XIV. divizijo rušil njihove postojanke v pohodu preko Grahovega, Cerknice in Velikih Lašč. V decembru je s svojimi partizani napadel močno utrjeno Kočevje. Tukaj so se belogardisti in Nemci še posebno močno zavarovali. Sredi hudih bojev je na čelu borcev navalil preko mostu na kočevski grad, kamor so se zatekli okupatorjevi hlapci. V tem napadu, ki je bil 11. decembra 1943, je bi! Mirko od sovražnikove krogle smrtno zadet. Tako se je končalo življenje enega naših najhrabrejših borcev in revolucionarjev. Mirko Bračič je bil tudi delegat na kočevskem zboru oktobra 1943. Izvoljen je bil v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Za izredne zasluge in junaštva ter predanosti socialistični stvari je bil Mirko odlikovan po smrti z našim najvišjim odlikovanjem. Proglašen je bil za narodnega heroja. Kočevje se je velikemu junaku oddolžilo z lepim spomenikom v parku na Trgu svobode in z imenovanjem bivše osnovne šole v osemletko »Mirka Bračiča«. sode. Uprava Zaključni računi gospodarskih organizacij v letu 1957 PODJETJE »SLIKOPLESK« KOČEVJE V letu 1957 je bilo zaposlenih 6 dellavcev (vštet tud upravnik podjetja). Knjigovodske posle vodi računovodski biro Kočevje. Aktiva v 000 P a] s i v a v 000 3,621 1,282 Dohodek — 2,339 Skupaj 3,621 3,621 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Vinko Zajc Franc Levstik Rudi Kočman GOSTIŠČE »RUDAR« ŠALKA VAS V letu 1957 so bili zaposleni 3 delavci (vštet tudi upravnik pod- jetja). Aktiva v 000 Pasiva v 000 952 733 Dohodek — 219 Skupaj 952 952 Računovodja: Direktor: Vinko Zajc Anton Štimec novic 1 POSREDUJEJO V zadnjem času se spet precej govori o raketah in satelitih, nekaj satelitov tudi še vedno kroži. Ne morem razumeti, kaj poganja te satelite, od kod jim energija? M. M. Ribnica Satelit nima svojega pogonskega stroja, temveč uporablja silo, ki jo je dobil kot pospešek od rakete. Fizikalni zakon pravi, da predmet, ki mu damo v idealnih priložnostih pospešek, v prostoru, kjer ni trenja, svoje začetne sile sploh ne zgubi. Zaradi tega sodijo, da bi sateliti v velikih višinah krožili neskončno. * Slišal sem, da nekateri služijo skrajšani vojaški rok. Mi pojasnite, kateri? M. K. Dolga vas Kakor vemo, traja vojaški rok 2 leti. Pred leti je bilo res nekaj izjem, da so nekateri služili samo 18 ali 20 mesecev. 18 mesecev služijo tisti, ki imajo popolno srednješolsko izobrazbo, eno leto pa oni, ki imajo popolno fakultetno izobrazbo. Vendar so še izjeme za sinove-edince, hranitelje družine itd., ki služijo tudi manj kot dve leti čeprav nimajo navedene šolske izobrazbe, vendar o tem odločajo pristojne vojaške oblasti za vsak primer posebej. * V teh dneh se v časopisih velikokrat omenja ime Dunaj, pa se mi čudno zdi, zakaj ne uporabljamo poslovenjena imena na mesto Miinchen — Monakovo, Salzburg — Solnograd, Graz — Gradec, Napoli — Neapelj itd. Sedaj uporabljamo povsod samo izvirna imena in ne več poslovenjena, le pri Dunaju uporabljamo domače ime. O. R. Kočevje Imena Monakovo, Neapelj, Sol-nograd/Gradec in druga so poskušali uvesti v uporabo pred sto leti, ker pa niso zrasla iz ljudske govorice, je uporaba počasi zamrla. Glede Dunaja pa je drugače. Dunaj je staroslovanski izraz za mesto na Donavi, ki se je ohranilo do danes. Južni bratje imajo tudi svoj Izraz za Dunaj — Beč. * V vsakdanji govorici uporabljajo naši ljudje za tisočdinarski bankovec naziv »Jurij«, za deset-dinarski kovanec pa »kovač«. Zanima me, na kakšen način sta prišla ta dva izraza v rabo. T. L. Dobrepolje Naš, do pred kratkim najvišji bankovec 1000 dinarjev (sedaj Imamo tudi bankovec za 5000 din) je dobil naziv »Jurij« kakor ga to nekateri imenujejo, po prvih ti-eočdinarskih bankovcih, ki so bili izdani v Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, po sv. Juriju na konju, ki je bil upodobljen na teh bankovcih. Na prvih desetakih pa je bil upodobljen kovač ob nakovalu in od tod' tudi naziv »kovač«. * Ml lahko odgovorite, koliko rund je trajalo doslej najdaljše boksarsko srečanje? M. U. Ribnica Pravijo, da je doslej trajal najdaljši dvoboj 14 ur. To je bilo boksarsko srečanje med Sullivanom in Sam Hurstom leta 1895 v Ameriki. Sullivan je bil absolutni svetovni prvak v boksu 10 let. Iz naših krajev Kot žrtve ste padli NAM RIŠEJO v borbi za nas V Lipovcu popravljamo pot ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI sredi Zagreba in se ponovno vklju-VIHAR SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- čil v partizanske edinice. Ko se je V soboto, posebno pa v noči od BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE, prebijal, skupno s še nekaterimi to- 13. na 14. december so divjali v PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE variši, je padel zadet iz nemške za- naših krajih hudi vetrovi. Veter je ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV sede 1. novembra 1943. leta na Ka- Letošnjo jesen so začeli vaščani no niso končana in bo treba za to odkrival strehe, nekaterim je bila) NJIHOVEGA SPOMINA. mengriču pri Loškem potoku kot Lipovca in Makoš s popravilom voz- vložiti še precej truda in denarja, prizadejana večja škoda, ker je bila komisar čete v Levstikovi brigadi, ne poti od Lipovca proti Makošam. Zato tudi za naprej računajo na po- razbita opeka, spet drugje je veter FRANC ŽAGAR Njegovi vojni tovariši ga poznajo Pot je bila že zelo zanemarjena, ob moč ObLO in Gospodarske poslovne razbil steklo na oknih, izruvano je Rodil se je v Travniku 1913. leta kot zelo hrabrega borca, deževnem vremenu pa skoro nepre- zveze Kočevje. Pot je pomembna bilo več debelih dreves itd. V ne- v revni delavski družini. Že kot hodna. To so posebno občutili otro- tudi za to, ker jo uporabljajo za katerih krajih je bila poškodovana otrok je moral trdo delati, da je ANTON BAMBIČ ci, ki obiskujejo šolo v Dolenji vasi. spravilo lesa iz gozdov. — Razumljivo je, da so otroci težko sledili pouku, ker so prišli v šolo utrujeni. Občinski ljudski odbor Ribnica je dodelil za popravilo poti 100.000 din, -ke- tudi električna napeljava V vrstah koroških prostovoljcev preživel sebe in mater-vdovo. Fran- Rodil se je 1898. leta v Malem ce je bil mirne narave. Do kapitu- Logu v delavski družini. Tudi satn lacije Italije je opravljal razna goz- je bil delavec in si je moral služiti dna dela, po kapitulaciji pa se je kruh, čim je končal osnovno šolo. Bil vključil v NOV — v Lestikovo bri7 je gozdni delavec-tesač in je tesaril ------ , -----r--.------------, Takrajt smo pisali 5, oktober, leto iz videmske občine sedem prosto- gado. Bil je v isti brigadi, ko je 10. v domačih gozdovih in na Hrvat- Gospodarska poslovna zveza Kočev- 1920. Županstvo na Vidmu je dalo voljcev. Dal nama je potrebna na)- novembra 1943. leta padel v bojih skem. Pot za kruhom ga je zanesla je pa je prispevala 40.000 din. Pre- razglas za prijavo prostovoljcev za vodila, kam naj se obrneva, ko bova v Gotni pri Brezovici v bližini Ljub- tudi v Francijo, kjer je prebil nekaj bivalci teh vasi se zahvaljujejo za ohranitev Slovenske Koroške pred prišla na zborno mesto v Ljubljano, ljane. *et- Vojna ga je našla doma. V par- pomoč! Ta denar so uporabili za grabežljivimi Nemci. Nagovoril sem 8. oktobra smo odšli z vlakom v KAROL LEVSTIK v Tomšičevo brigado, je sto- znižanje klancev, nabavo gramoza; svojega svaka (sedaj je že mrtAr), Ljubljano in se prijavili na Deželni Matična knjiga zaznamuje njego- pil G. decembra 1943. leta. Boril se vsa ostala dela so opravili s pro- da se prijaviva med prostovoljce, urad. Tu smo dobili vozne listke, vo rojstvo v letu 1900., rojen je bil je v legendarnih bojih te udarne stovoljnim delom. Pri delu so po- Šla sva k županu (sedaj že pokojni zvečer pa smo šli naj vlak. Naša zad- v Travniku. Tudi Levstik se je rodil brigade na Štajerskem. V neki borbi magale tudi stare ženice in otroci. J. Prelesnik) in mu povedala želje, n ja postaja je bila Podrožčica. Tu v delavski družini. Kmalu si je mo- je bil ranjen in zaradi hudih ran je«. Računajo, da znaša vrednost oprav- da bi rada sodelovala med prosto- nas je že čakala skupina koroških ral služiti kruh in se zaposliti kot podlegel 19. februarja 1944. leta v ljenih del okrog 500.000 din. voljci na Koroškem. Župan nama je Slovencev. Razdeljeni smo bili na delavec v Gotenici. Za politična do- vasi Brce pri Šoštanju. Dela pri ureditvi poti pa še ved- dejal, da se je do tedaj prijavilo majhne skupine. Moj sorodnik in jaz gajanja se v stari Jugoslaviji ni za- sva bila dodeljena položaju blizu nimal. V NOV se je vključil že leta ANTON LESAR n | . v j v, . Vrbskega1 jezera. Stanovali smo v 1942, ko je bil v Gotenici. V neki Rojen je bil v Zapotoku 1914. le- Pomagal ,e človeštvu vsega sveta ft'SKSl: 2jXŠ iSLSFJSSZ Pred kratkim je bilo v Kočevju po določbah konvencije. Med vodil- v patrolo. V patroli so bili štirje za njim vsaka sled. m krosnjarstvom. Meseca maja 1942. zanimivo predavanje, Medicinska nimi možmi komiteja je bil tudi možje, imeli pa smo samo eno puš- !®ta je ®toP“ v Partizans 0 vojs . sestra, ki vodi v Kočevju tečaj za Henrik Dunand, ki si je z ustano- ko. Vsake štiri ure so se patrole FRANC ORAŽEM V avgustu istega leta so ga ij prvo pomoč in nego bolniku, je se- vitvijo Rdečega križa postavil ne- menjavale. 10. oktobra ob 4. uri Mali kmečki družini v Malem Lo- ni ujeli. Internirali so ga, najprej znanila poslušalce z začetki Rdeče- smrtni spomenik, še bolj pa kori- zjutraj se je pojavila na našem po- gu se je 1920. leta rodil kot osmi na abu potem pa v emcciju. ga križa. Ko je leta 1859 izbruhnila stil človeštvu vsega sveta. dročju neka nemška patrola. otrok sin France. Ko je končal os- razsulu *ta*‘ie s® Je vrf111 aomc>1A voljna med Italijo in Avstrijo, je Leta 1919 je bila v Cannesu usta- Volitve (plebiscit) so potekale novno šolo, se je šel učit mehanike, oktobra 1943. leta pa je ponovno prišlo do znamenite bitke pri Sol- novljena Liga, to je zveza vseh čla- mirno. Vse skupaj pa je bilo zavito Bil je naprednih misli, vesele nara- stopil v nov. adei je ot rec ferinu v Italiji. Avstrijci so bili po- nic. Danes je v tej humani organi- v neko tajnost in nismo mogli zve- ve in priljubljen med tovariši. Ita- Notranjskega oareaa v borbi z Nem- raženi in na bojnem polju je oble- Zaciji vključenih 80 držav, med nji- deti, kako poteka glasovanje. Pre- lijani so ga zaprli že leta 1941. Ko ci 18. februarja lasa pri vranovem žalo na desettisoče mrtvih in ran j e- mi tudi Jugoslavija. V nekaterih pričanj smo bili, da bodo naši zrna- je bil po letu dni zapora izpuščen, na Notranjs em. nih. Za ranjence je skrbela le pe- državah imajo namesto rdečega kri- g ali in da bo Slovenska Koroškial se je že na povratku, 5. junija 1942. ptmtar ščica idealistov, ki pa si ob toliki ža na belem polju polmesec ali pa spet pripadala materi Sloveniji, leta, vključil v bataljon Milana Zi- • ioo-t i v, . h množini ranjenih ni mogla dosti po- polmesec z rdečim levom. Vendar Kmalu pa smo bili hudo razočarani, danška. V roški ofenzivi so ga Ita- . s®. , ,y;a *1. . , magati. Mimo je takrat potoval švi- ljudi ne moti ta razlika v znakih, ko smo zvedeli, da so dobili Nemci lijani ujeli in internirali v Padovi. Tu pri Sodražici v mali kmečki aruzi- carski Francoz Henrik Dunand. Ko Druži jih vsem edina skupna želja večino. je bil do kapitulacije Italije. Tedaj ni- V partizansko vojsko je stop je videl vso bedo ranjencev, jim je — pomagati človeštvu v 'nesreči, Frank Zajc je prišel v roke Nemcem, pobegnil ze zgodaj meseca maja laaz. i - skleni, pomagati. Zastavi, je pre- kakršna je vojna pa tudi v miru. bltalionVMtzeloTraberK možen je svojega podjetja, ki ga je -an _ v . v bataljon). Bi je zelo nraber Doreč poslalo na potovanje in organiziral FlfCI rt KoVOCO rti V©C in kurir, ris a je z R ' , zdravstveno službo za te ranjence. OBVESTILO ITail ■ • • ^Vpadel 27 * iul!ia 1942.‘teta. Pozneje je v svojih »Spominih na Obiščite zdravstveno razstavo v Žalostno smo sprejeli vest, da je partizane. Denar je skrbno čuval, J ^ • .1 J Solferino« predlagal, da bi ustano- Ribnici! Odprta bo od 20. do 28. de- za vedno prenehalo utripati srce prišla pa je nemška ofenziva. Skup- LUDVIK BENČINA vili organizacijo, ki bi skrbela1 za cembra v občinski dvorani vsak dan daleč naokrog znanega' Franca Ko- no s še nekaterimi tovariši-partiza- T .. B -- • bj, oien na vi_ ranjene in bolne ne samo v vojnem od 8. do 12. ure, v torek in petek pa Vača, pomočnika direktorja podruž- ni je bil ujet in denar, ki je bil na- . , lqlq , ‘ v Dartizane ie sto. pflsu amnalf tildi v miru Takn io hil +1,^1 i a ic ,, ____... , ... * T>r_x 4.. ,, I11VCU1 v 1 v v času ampak tudi v miru. Tako je bil tudi popoldne od 14. do 16. ure. leta 1863 v Ženevi ustanovljen ko- Vabljeni! mite 5- mož, ki pomeni začetek današnje organizacije Rdečega križa. DEŽURNE TRGOVINE nice Komunalne banke v Kočevju, menjen partizanom je prišel v nem- g rnaia 1942. leta kjer je bil do »T.__3__14:_ 1_1 Momni n o rt o orln z-kl i o 1 i no-i. “ " * Neozdravljiva bolezen je premagala) ške roke. Nemci so ga odpeljali naj- j (-albanske ofenzive. Italijani so ga njegovo krepko naravo in ga iztr- prej v ljubljanske zapore, od tam v uje,j jn odpeljali v taborišče na Rab, . - -, - - - ------ — — gala iz naše srede... Begunje, iz Begunj pa so ga 6. ja- g,.. ostal do kapitulacije Italije. Izdana je bila Ženevska konvencija Dežurno službo imajo: v soboto, Rodil se je 9. oktobra 1903. leta nuarja 1944. odpeljali v taborišče J J .... o organiziranju svetovne ustanove. 20. decembra, od 8. do 12. ure in v Senožečah pri Postojni. V letih Dachau. 20. marca 1944. leta Pozneje je to konvencijo podpisalo od 14.30 do 17.30 ure, trgovina igig/1921 je obiskoval in zaključil premestili v mnogo držav, ki so se s tem obve- »Špecerija«, Roška cesta, v soboto, državno trgovsko šolo v Novem kjer je ostal do osvoboditve. V Ko- zale, da bodo ustanovile po svojih 27. decembra, ob istem času pa tr- mestu. Vojsko je odslužil v morna- čevje se je vrnil 25. junija 1945. teritorijih Rdeči križ in se ravnale govina »Hrana«, Kolodvorska ulica. rjci v 'starj Jugoslaviji, leta 1937 pa Že v mladih letih je bil France j^afu 'umrl. Bil je hraber borec in je prišel v Kočevje. Zaposlil se je v napreden. Sodeloval je tudi v Soko- dober kurir. Banovinski hranilnici. V banki je lu kot aktiven telovadec. Z Osvobo-ostal do kapitulacije Italije, če iz- dilno fronto je začel sodelovati v le-vzamemo sedemtedenski zapor, ko tih 1941/42. Leta 1942 je bil član so ga Italijani zaprli, ker so sumili, Rajonskega odbora OF Kočevje. da sodeluje z osvobodilnim giba- Ko se je vrnil v Kočevje, se je fantič je bil član SKOJ-a. Bil je tudi njem. takoj z vso vnemo vrgel na delo. Bil mladinski aktivist in aktivist OF. V Ob kapitulaciji Italije je vzel Iz je med prvimi ustanovitelji Denar- Ljubljansko brigado je stopil marca banke vso gotovino in z njo odšel v nega zavoda v Kočevju in še s tre- 1944. leta. Bil je mitraljezec. 18. IV. mi člani v prvem obdobju delal do istega leta je padel na Travni gori 16 ur na dan. Ko je bila ustanovi je- nad Sodražico v borbi RAZPIS Komisija za imenovanje in odstranitev direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Lašče razpisuje MESTO UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE NA GREGORJU IN NA TURJAKU Nastop službe takoj. Prednost imajo tisti, ki so z uspehom končali tečaj za upravnike kmetijskih zadrug. Pismene prošnje vložite pri Komisiji za imenovanja in odstranitev direktorjev Občinskega ljudskega odbora Lašče do 5. januarja 1959. Po kapitulaciji se je takoj pridru-, ... r 80 9a ^il borcem Tomšičeve brigade in se taborišče Leitmritz, z njjmi junaško boril. Meseca mar-' V t'~- ca 1944. leta je bil v boju z Nemci težko ranjen in zaradi posledic je KAREL DEBELJAK Rodil se je 1925. leta v Travniku v mali kmečki družini. Že kot mlad Nemci in Na polju v okolici Lipovca in Ma- na podružnica Narodne banke v Ko- njihovimi pomočniki — domobran koš so povzročili letos divji prašiči čevju je bil Kovač njen prvi direk- ci. veliko škodo pri krompirju in koru- [or- *;erri, Poloza.iu J® ostal vec zi. Kmetie želijo, da bi lovci nare- Ift. V zadnjih letih je bil pomočnik dill večkrat pogon na te škodljivce! direktorja. Bil je priljubljen in spo- _________________ stovan med kolektivom ter znanci pjsuje mesto ELEKTRIKO V OBA KOTA >n prijstelji, in teh ni bilo malo. POSLOVODJE V Starem in Novem kotu pri Bil je dober mož ženi in skrbni Dragi so prebivalci dolgo želeli, da oče hčerkam. Naj mu bo lahka zem-bi prišli do električne 'razsvetljave, lja v svobodni domovini, kateri je RAZPIS Kmetijska zadruga Osilnica1 raz- il trgovini v Osilnici. Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe 1. I. 1959. Pismene po-Želja se jim bo kmalu uresničila, ker prispeval svoj delež tudi sam v ve- nudbe poslati do 25. decembra 1958 je elektrifikacija v teh vaseh v delu. liki meri! na upravo zadruge. SE PAV E C. • z, PO OLAFU ASLAGSSOtfll PP/PED/L V. DRŽAJ, 89 In ko so se pojavili prijatelji, ki so Iskali ponesrečenca, in je Šepavec zapazil temne lise v belem snegu, je obstal ter opazoval ranjenega ln do smrti izmučenega moža. Od rešiteljev je bil oddaljen za puškin strel. Frank je bil prvi od rešiteljev, ki je spregovoril: »Nu, Bill, še stoji pred nami! Če se hočeš polastiti njegovega kožuha, se tl nudi sedalje najlepša prilika.« »Pomagaj mi na konja!« je gromko odgovoril Bill. »In zdi se mi, da sem videl solze v njegovih očeh,..« 90 Bill je po strašnem dogodku, še preden je zapustil posteljo, preklical zapeljivo nagrado. »Vseeno mi je, koliko bo še pomoril!« se je glasil Farkerjev odgovor, ko se je Frank dotaknil te stvari. »Kaj bi mi koristile vse ovce sveta, ko mi ne bi bil Šepavec priskočil na pomoč?« je vprašal Bill tako izzivajoče, kot da bi hotel Franku nekaj očitati. »In vendar si razbijam glavo z vprašanjem: zakaj je tako postopal ?« je nadaljeval. »Njegovo vedenje mi bo večna uganka!« 91 Po tem dogodku je postalo Šepavčevo ime še bolj slavno in spoštovano. Vloga, ki jo je igral v žjploigri, ga je ovenčala s slavo in junaštvom. Vsepovsod se je govorilo o — Šepav-cu. Urednik nekega dnevnika je zapisal: »Šepavec je pravi junak divjine. In namesto da bi ga uničili zaradi nesramne nagrade, naj se mu naklonijo še namenjena leta, pa naj jih v miru in zadovoljstvu preživi v divjini. Če to ni mogoče, naj se volk, ki ima taiko razvit razum, živ ulovi ter preda živalskemu vrtu, kjer naj uživa zaton življenja.« 92 Prešla je zima in vsakdo, ki je kaj vedel o Šepavcu, je zatrjeval, da je videti čil in zdrav. Kakor prej, tako je vladal tudi sedaj: moril je goveda, ovce, izločil je iz boja nešteto psov, da ga je marsikateri gospodar še dolgo preklinjal. Neke zimske noči se je tako daleč spozabil, da je siromašni vdovi — stanovala je v majhnem naselju kralj obljudene glavne ceste — odnesel edino kravo, ki jo je Imela. Pohabljena šapa je izdala Šepavca ...