V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Jernej Bahovec, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 50 K. — Logaška posojilnica 20 K. Osebne vesti na Kranjskem. A. Likozar, doslej šolski voditelj v Preserju, je imenovan voditeljem šolevRakovniku pri Ljubljani. — V Fari vasi pri Kočevju je začasno nameščena za učiteljico gdč.vMarija Blaznik, poprej v Podragi. — Začasni učitelj v Catežu pri Krškem, Fran Fabinc, pride v Jesenice; pomožna učiteljica na umetnoobrtni strokovni šoli, Martina Lindtner. je imenovana za pravo učiteljico na tem zavodu. Šolske vesti na Štajerskem. Nadučitelji so postali: Na nemški šoli v Laškem Josip Sernetz, dosedaj učitelj v Lipnici; v Stari vasi dosedanji nadučitelj v Blanci Anton Skarlovnik; pri Novi Stifti dosedanji učitelj-vodja Ivan Kelc. Stalni so postali: V Središču učitelj Anton Hren; na nemški šoli v Laškem Izabela Sark, dosedaj v Vuhredu; v Stari vasi Marija Skarlovnik, dosedaj stalna učiteljica v Blanci. Okrajna pomožna učitelja sta postala: Fran Schmidt, učitelj v Obrajni, za radgonski okraj, in Alojzij Jankovič, učitelj v St. Ilju Pod Turjakom, za slovenjegraški okraj. Izprememba v deželnem šolskem nadzorstvu na Štajerskem. Z odlokom c. kr. namestništva z dne 22. januarja t. 1., štev. 266, je izročil c. kr. namestnik na Štajerskem temeljem pooblastila c.kr. min.zabogoč. in uk nadzorstvo ljudskih šol s slovenskim in utrakvističnim učnim jezikom c. kr. dež. šol. svetu štajerskemu v službovanje prideljenemu deželnemu šolsk. nadzorniku g. Petru Končniku. Temu so prideljene v nadzorovanje tudi na Srednjem Majerskem šole v pol. okrajib Feldbach in Hartberg — vse druge šole nadzoruje dež. nadzornik Linhart. Štajerski »Lehrerbund« je sklenil, da se bo potezal z vso resnostjo za odpravo tretjega krajevnega plačilnega razreda ter vabi učit. društva, občinske in okrajne zastope kakor tudi šolske svete, naj vlagajo v to primerne peticije. Štajerski deželni šolski svet je odredil poleg že obstoječega tečaja za sadjerejo in vinorejo za ljudske učitelje v Mariboru še enaka 14dnevna tečaja v mesecu juniju na deželnih vinarsk ih šolah v Ljutomeru in Silberbergu pri Lipnici. Oglasila je pošiljati do 15. aprila t. 1. pri pristojnib okr. šol. svetih. II. in III. izkaz darov za Jarčev nagrobni spomenik. Ivan Zotter, nadučitelj, Gomilsko 3 K; Ivan ZdolSek, nad- učitelj v p., Celje 3 K; Matevž Kavčič, nadučitelj, Jurklošter 3 K; Gornjegr. Sav. učit. društvo po g. Praprotniku 5 K; Minka Miklič, učiteljica, Gomilsko 2 K; Julka Miklič, uči- teljica Gomilsko 2 K ; Marija Stupan, učiteljica pri Svetem Jurju ob Taboru 2 K ; Julka btupan, učit. r. d. pri Svetem Jurju ob Taboru 2 K; Simon Meglič, nadučitelj na Vranskem 3 K; Breško-sevniško učit. društvo po g. Amaliji Piuk 6 K; vsega skupaj 42 K. Nadaljne darove sprejema Anton Far- čnik, nadučitelj na Polzeli.  Šole za silo v logaškem šolskem okraju. V loga- škem šolskem okraju so štiri šole, na katerih poučujejo tamošnji župniki. Z ozirom na to, da obiskuje vsako teh šol nad 40 otrok in ker nam je dobro znano, da je na šolah, kjer poučujejo neizprašani duhovniki, pouk sila pomanjkljiv, si dovoljujemo kompetentne šolske oblasti opozarjati, da se ustanove redne enorazrednice v nastopnih krajih: Gora pri Idriji, Vrh pri Sv. Treh kraljih, Vrb pri Sv. Trojici in Zavratec. Bela žena. Umrl je na braniku slovenstva ob beneški meji, v Mirniku, učitelj Ernst Terčič, vrl narodni delavec na eni najtežavnejših slovenskih postojank. TerčiC je bil zgled učitelja in narodnega bojevnika. Blag mu spomin! — V bolnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl Ivan Koren, učitelj v Mavhinjah. Na pogreb je došlo v Gorico več gg. tovarišev pokojnika in c. kr. okrajni šolski nadzornik iz Sežane, g. M. Kante. Pokojniku, ki je bil vsekdar navdušen za napredek svojega stanu in naroda, bodi blag spomin! Nagrobni spomenik je sklenilo postaviti »Učit. društvo za celjski in laški okraj« svojemu članu, rajncemu nadučitelju Antonu Šumljaku v Gotovljah. V ta namen se obrača na vse znane cenj. tovariše, tovarišice, znance in ožje prijatelje pokojnikove za prispevke v nakup nagrobnega spomenika. Doneske sprejema odbor (gg. I. Kvac, nadučitelj v Šmartnem y Rožni dolini, R. Vrečer in Fr. Pristovšek, učitelj v Zalcu). Okrajna učiteljska konferencija za logaški okraj se vrši dne 9. julija 1904 v Dol. Logatcu. Poleg obiČajnih točk je na dnevnem redu tudi y.ma, ki jo morajo izdelati vse učne osebe, namreč: »Risanje'v ljudski šoli z ozirom na zahteve sedanjosti«. Ta referat je rapraviti do 1. junija. Prih"»dnje usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni kotnisiji v Ljubljani dne 2. maja ob 8. uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 25. aprila v rokah izpraŠevalne komisije. A. Črnivc, ravnateljev namestnik. Zahvala. Slavna posojilnica v Ribnici je podarila tukajšnji šoli 40 kron v nabavo učil, knjig in drugega šolskega blaga. Za ta velikoduŠni dar se prav vljudno zahvaljuje Solsko vodstvo v Dolenji vasi, dne 22. marca 1904. F. Gregorač. Katoliški šulferajn. Na Dunaju se je vrŠilo dne 25. t. m. slavnostno zborovanje tega dmštva. Vabila so razposlali raznim članom cesarske rodovine, prišel pa ni nobeden, temveč so se pismeno opravičili nadvojvode Fran Ferdinand, Ludvik Viktor, Ferdinand Karel in Oton ter nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Anunc i a t a, nadalje ministrski predsednik, ministra H a r t e 1 in Bohm ter župan dr. Lueger. Zborovanje so zaključili — s papeževim blagoslovom. To je bil najvažnejši dogodek tega zborovanja. Naša Slomškarija ni bila zastopana. Ne marajo zanjo na Dunaju! Ljudsko šolstvo V Trstu. Širokoustni tržaški Lahi se radi bahajo, kaj vsc store za povzdigo omike in za izobrazbo prebivalstva. Kdor bi verjel tem besedam, bi moral misliti, da je Trst glede ljudskega šolstva ena prvih provincij v državi, v resnici pa je najbolj zanikrna provincija. Se v zanemarjeni in zapuščeni Galiciji je bolje kakor v Trstu. In Trst je vendar veliko, bogato mesto, kjer se dannadan proslavlja avita coltura. Po uradni statistiki o avstrijskem ljudskem Šolstvu za 1. 1899/1900 je bilo tedaj v Trstu in okolici 25.755 otrok, ki bi bili morali šolo obiskovati. V šolo pa je hodilo ali dobivalo zasebni poduk le 19.393 otrok, 636 2 otrok pa sploh ni uživalo nikakega poduka. V prvem trgovskem mestu vse države vzraste kar četrtina otrok kakor živina na paši. Ni čuda, da je potcm toliko izpridenosti. V Trstu in v okolici se ni šolska oblast sploh nikdar pobrigala. V okolici hodijo v šolo samo tisti otroci, ki jih starši sami oglase. C. kr. obrtni nadzornik v Trstuje v svojem poročilu za 1. 1902 označil kot sramotno dejstvo, da petina rokodelskih vajencev ne zna ne čitati ne pisati. Že 35 let je v veljavi sedanji ljudskošolski zakon, a v Trstu še do danes ni obč. svet kot deželni zbor uredil šolskega nadzorstva. In ljudje, ki nalašč zzaanemarjajo ljudsko šolstvo na tako barbarski način, zahtevajo vvseučilišče! Čemu jim pa bo? Namesto da agitirajo za vvsseučilišče, naj se rajši zavzemejo za ljudsko šolstvo, da ne bbo mladina rasla tako, kakor rastejo ciganski paglavci. Slovani V južni Nemčiji. V Monakovem obstoji nič mmanj kot 16 slovanskih društev (5 čeških, 6 ruskih, 2 poljski, 22 srbski in 1 jugoslovansko); od teh jih goji vsaj polovica ddružabno življenje in prireja ob raznih priložnostih slavnostne ppredstave. In nikomur, niti najzagrizenejšim slovanožrcem, kkaterih je tudi tu nekaj, ne pride na misel, da bi motili te mmirne in nedolžne ljudi, ker vedo, da bi se s tem grozno oosmešili. Mnogo prebivalstva, tudi višji krogi, se prav radi uudeležujejo teh predstav ter občujejo na najpresrčnejši način ss Slovani. Tam ne morejo umeti razmer na Avstrijskem in nne poznajo nikakega hujskanja zoper Slovane, ki so po nekkaterih mestih v čislih kot izvrstni posestniki ter se priŠtevvajo najodličnejšim meščanom. Enako je tudi v NOrnbergu, FFilrthu, Avgsburgu, Stuttgartu in Mannheimu, kjer polagoma nnaraščajo močne slovanske naselbine. Z gojenjem leposlovja, jjezika in domačih šeg po društvih se varujejo ponemčevanja, zza katero pa so vsekakor jako sprejemljivi. — Kakšna pasja bbesnost pa vlada po avstrijskih renegatskih mestih zoper SSlovane! Popravek. Merilo Baurovega sten. zemljevida Kranjske jje sedaj na zemljevidih napačno označeno. Pravilno merilo jje tako-le: 1:150.000 1 cm 1-5 km 1*5 4-5 7-5 10 5 12 13-5 15 km. Tako je popraviti merilo na zemljevidih. — To merilo dobi vsak pri vodstvu I. mestne deške ljudske Šole v Ljubljani (Komenskega ulice).