glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Ob prazniku občine...
Ko v teh prazničnih dneh razmišljamo o tem, koliko smo z našim delom, prizadevanjem in odrekanjem v zadnjem letu uspeli prispevati k celovitemu razvoju družbenopolitične skupnosti, lahko s ponosom ugotovimo, da smo spet za spoznanje bogatejši, da so se izboljšali pogoji življenja in dela, naredili smo korak naprej pri razvoju samoupravnih odnosov. S tem smo tudi letos prispevali kamenček k mozaiku idealov, za katere so se borili borci med NOB oziroma za katere smo se borili in delali vso povojno obdobje. Čeprav s tem še nismo odpravili vseh problemov, nismo zadovoljili vseh potreb delavcev in občanov pa lahko vendarle ugotovimo, da postopno razrešujemo najbolj pereče probleme ter s tem vsaj deloma zmanjšujemo razlike z drugimi območji v SRS.
Brez dvoma sodi razvoj samoupravnih odnosov med tiste trajne pridobitve, ki postavljajo delavca in občana v položaj, ko sam odloča o ustvarjanju in delitvi dohodka, o pogojih dela in življenja. Lahko rečemo, da je tu narejen pomemben korak naprej. Vedno bolj se uveljavljajo vaške skupnosti, ulični odbori, kot najbolj neposredna oblika vključevanja občanov v odločanje na vseh ravneh. Kaže se velika pripravljenost občanov pri izvajanju programov razvoja KS, ta pripravljenost pa se manifestira tudi v obliki zbiranja sredstev, delovnih akcijah ipd. Tudi skupščine delegatov v KS in ostali samoupravni organi prevzemajo vedno večjo vlogo, ki jo tudi uspešno uresničujejo. V večini primerov se družbenopolitične organizacije vključujejo v reševanje najpomembnejših problemov, ki tarejo občane in delavce. Delegacije postajajo vedno bolj mesto oziroma način, ki omogoča delavcem in občanom, da lahko vplivajo na vsebino odločitev, sprejetih v organih SIS, občinski skupščini ali v republiki. Vsi ti našteti subjekti, skupaj z društvi in družbenimi organizacijami predstavljajo osnovo oziroma pot, po kateri lahko delavci in občani krojijo svojo usodo, pogoje življenja, medsebojne odnose itd. Vedno bolj izginja potreba, da se skupščina in njeni organi, DPO v občini in drugi neposredno vključujejo v reševanje problemov v KS in TOZD. Vsem tem ostaja vedno bolj le vloga usklajevanja posameznih interesov oziroma uresničevanje skupnih ciljev.
Tudi materailni dosežki v preteklem letu niso majhni. V gradnji je več kulturnih domov, cest, otroški vrtec, prizidek zdravstvenemu domu, stanovanj, trgovskih prostorov, gostinski objekt, upravni prostori, proizvodni prostori v POZD oziroma TOZD. Vsi ti dosežki sicer niso majhni, kljub temu pa še vedno zaostajamo pri uresničevanju sprejetih planov razvoja. Čaka nas še veliko nerealiziranih nalog, ki jih bomo skušali uresničiti v preostalem letu tega srednjeročnega obdobja.
Naša pozornost pa mora biti že sedaj obrnjena naprej. Prav v tem času že teče aktivnost v zvezi s sprejemom novih srednjeročnih planov 1981-1985. Naloga je zelo zahtevna in odgovorna, saj je od vseh nas odvisno, kako se bomo razvijali v tem obdobju in ali bomo uspeli zmanjšati razkorak v razvitosti med občino in SRS.
V smernicah, ki bodo kmalu v javni razpravi, se bomo morali opredeliti o nekaterih strateških ciljih: kako in koliko bomo povečali razvoj industrije, opredeliti se bomo morali do pospešenega razvoja kmetijstva in turizma, do enakomernega razvoja celotnega območja občine in za solidarnost med KS, opredeliti se bo potrebno za nadaljevanje samoprispevka itd. Vse te pomembne odločitve zahtevajo, da o njih razmišljamo vsi, ne le posamezni organi ali službe. Končno je od teh odločitev odvisno naše vsakdanje življenje, naše zadovoljstvo.
Z vsemi naštetimi pridobitvami in z zavzetostjo po še hitrejšem razvoju dostojno obeležujemo občinski praznik »18. avgust« dan, ko je bila leta 1944 osvobojena Planina in ko so nastali prvi organi ljudske oblasti. Truditi se moramo, da bomo dostojno nadaljevali takrat začeto delo.
Vsem občanom ob prazniku iskrene čestitke
Predsednik občinske skupščine ing. Lesnika Stanko
KNJ. CELJE
Frontno v akciji

-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
SZDL
Pred Socialistično zvezo — našo najširšo fronto delovnih ljudi in občanov, stoji v tem trenutku vrsta pomembnih družbenopolitičnih nalog. Med njimi je najpomembnejša in hkrati najzahtevnejša akcija »nič nas ne sme presenetiti«. Vsi, ki smo ob volitvah v SZDL prevzemali zaupanje delovnih ljudi in občanov, smo si bili enotni, da bo ta akcija preizkus naših organizatorskih sposobnosti. O sami akciji je bilo že veliko napisanega, prav gotovo pa je za nas najpomembnejše, v kolikšni meri bomo uspeli v akcijo pritegniti čimveč občanov, delovnih ljudi, mladine. Le z njihovo polno in aktivno udeležbo lahko dokažemo, da razumemo in sprejemamo podružabljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Dosedanji potek priprav je sicer nekoliko v zamudi, vendar lahko ugotovimo, da so v fazi načrtovanja odgovorni politični in samoupravni organi v temeljnih samoupravnih sredinah razumeli smoter akcije. To pa še ni dovolj, kajti pred nami je najzahtevnejši del akcije, to je seznanjanje in usposabljanje vseh sodelujočih. Prav tako bo potrebno še bolj podrobno uskladiti programe v samih krajevnih skupnostih, TOZD, družbenih organizacijah in društvih. Prepričani smo, ko se bo vsak občan, pa naj si bo to na delovnem mestu, v krajevni skupnosti, vaškem odboru, uličnem odboru, hišnem svetu vprašal, kako široka in pomembna je njegova naloga pri varovanju in očuvanju svojega in družbenega okolja, družbenih sredstev, skratka vseh samoupravnih socialističnih vrednot, potem bo tudi pravočasno našel pot do uličnega ali vaškega odbora SZDL in se pozanimal, kakšna je njegova konkretna naloga. To je tudi naloga vseh organov, ki načrtujejo, če želimo v akciji resnično uspeti, mora vsak prispevati svoj delež.
ZKS
Delovanje komunistov je bilo tudi v letošnjem letu posvečeno razreševanju vseh najaktualnejših problemov, ki se pojavljajo pri našem delu, organiziranju in življenju nasploh. Z dobršno mero objektivne kritike smo opozarjali na negativne pojave, ki se javljajo v naši družbi in ovirajo hitrejši razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Zavedamo se, da je razvoj naše družbe in razvoj sistema socialističnega sa-moupravlajnja proces, ki je v nenehnem gibanju in ne more biti časovno zaključen. Z vsestranskimi prizadevanji komunistov v okviru ZKS pa tudi vseh drugih delovnih ljudi, organiziranih v SZDL in sindikatih, pa lahko ta proces pospešujemo z odstranjevanjem vseh tistih negativnih pojavov, ki našemu delovnemu človeku še ne omogočajo popolnega sa-moodločanja.	'
V	vseh sredinah se moramo prizadevati, da bomo storili vse za nadaljnji razvoj naše družbeno-politične skupnosti, predvsem na tistih po-dročjhi, kjer bistveno zaostajamo za drugimi.
V	naši širši družbeno-politični skupnosti moramo jasno opozoriti na vse tiste zapisane in nerealizirane oblike pomoči in sodelovanja, ki nam bi pomagale v razvoju našega gospodarstva kot nosilca vsega ostalega razvoja.
Smo v fazi priprav naslednjega srednjeročnega plana, ki mora biti odraz, naših lastnih zmogljivosti, vključevati pa mora tudi naše zahteve do razvitejših sredin.
ZSS
Na osnovi sklepov IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in VIII. kongresa ZSJ se je v občini Šentjur pričela široka družbeno-politična aktivnost sindikata.
Občinski svet je zaradi večje aktivnosti imenoval komisije za posamezna področja, vendar v popolnosti še niso pričele s samostojnim delom. V tem letu smo v občini ustanovili na novo dve OO ZS (PTT, POZD Orodje in Oprema). Zveza sindikatov je skupno z občinsko konferenco ZKS uspešno zastavila akcijo zaključni računi 1978. Uspešno je bila opravljena v DO, nekoliko manj pa v dislociranhi obratih, kjer so DO izven občine Šentjur. Akcija zaključni računi je postala stalna naloga v sindikatih, kar pomeni, da smo in bomo z enako odgovornostjo obravnavali periodične in polletne obračune.
Omeniti je potrebno tudi, da je bil v obravnavi pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju sindikata, katerega je sprejel RS ZSS koncem junija. Ugotovimo lahko, da je bila dejavnost sindikata ^ zelo razvejana ter da so OO ZS uspešno realizirale naloge v I. polletju. Pri tem je potrebno izpostaviti aktivnost na področju uveljavljanja stališč RS ZSS o načelih delitve po delu.
Pred nami so številne naloge, ki so sprejete v programih dela:
—	demokratizacija odnosov v ZS in kolektivno delo nadaljevanja uveljavljanja stališč o delitvi po delu;
—	aktivnost sindikatov pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnih planov;
—	vključevanje sindikata v akciji »NNNP«;
ZSMS
V občini Šentjur je okrog 3800 mladih, od tega je članov ZSMS 1850. Skupaj imamo 37 OO ZSMS, od tega v 11 KS 17, v organizacijah združenega dela 15 in 5 v osnovnih šolah.
Po 10. kongresu ZSMS je tudi mladina naše občine prsitopila k izvajanju in realizaciji sprejetih programskih usmeritev. Takoj po 10. kongresu smo naredili manjše organizacijske spremembe in začeli izvajati dogovorjeno vsebino dela.
Precejšen poudarek je bil podan na izobraževanju mladih, hkrati pa smo na eni izmed zadnjih konferenc obravnavali tudi kadrovsko politiko v občini in ugotovili, da OZD v glavnem nimajo izdelanih dolgoročnih kadrovskih potreb, zato je potrebno med drugim tudi tu iskati vzroke, zakaj nekatera mesta niso ustrezno kadrovsko zasedena.
Vseskozi namenjamo precej pozornosti tudi SLO in DS in podružab-ljanju le-teh. V okviru tega se v tem času pripravljamo skupno z drugimi DPO na akcijo »nič nas ne sme presenetiti«, ki bo pokazala, koliko smo v tem trenutku sposobni delovati v takšnih ali drugačnih izrednih razmerah.
Dejavnost na področju mladinskega prostovoljnega dela je zelo aktualna.
Pomembna je predvsem akcija Kozjansko s svojo dolgoletno tradicijo in s sodelovanjem mladine in ostalih občanov z brigadirji.
53-
»-
«-
J3-
s-
33-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
*
53-
>3-
53-
53-
53-
>3-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
S3-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
53-
33-

Planina 1944 - 1979
hrumelo na Planino več sto nemških policistov in so prečesali vse bližnje gozdove, borci 1. celjske čete pa so se že umaknili
USPEŠNI STRELI 1. CELJSKE ČETE
Kmalu bo preteklo 38 let, kar so se borci I. celjske čete udarili z nemškimi orožniki na Pustih njivah pri Planini.
Bilo je 26. avgusta 1941, ko se je četa pojavila v neposredni bližini Planine pri Vovku. Domačija stoji blizu malega gozda »Krempelj«. Borce je vodil njihov takratni komandir Vile Šlander. Vseh borcev je bilo sedem, med njimi sta bila tudi Arabca Junis in Krim.
Lačnim borcem je gostoljubna Vovkova Nežka skuhala bele juhe in celega krompirja, drugega ni imela pri hiši. Ker ni bilo dovolj žlic, si jih je izposodila pri sosedu Uduču. Moža Loj-za je poslala k peku na Planino po kruh. Vovkov Lojz seveda ni vedel, kdo so tuji možje, pa se je v pogovoru na Planini zagovoril, da so pri njem neki neznanci in tako so za to kmalu izvedeli tudi nemški orožniki in takoj krenili proti Vovkovi domačin. Tu so obkolili gospodar-
la glasno opozorilo, da se je borba proti okupatorju že začela, kar je ohrabrujoče vplivalo na ljudstvo Kozjanskega. V spomin na ta dogodek je krajevna organizacija ZB NOV Planina odkrila spominsko obeležje 11. avgusta 1979 na Vovkovi hiši.
Ta svečanost je bila v sklopu proslavljanja krajevnega praznika KS Planine, ta pa je bdi v nedeljo, 12. 8. 1979.
J.	R.
sko poslopje, kjer so partizani počivali. Nemški komandir je splezal po lestvi na skedenj in zakričal: »Banditi, ven!« Že v naslednjem trenutku so ga Vil-čevi streli iz pištole zadeli v glavo, da je mrtev omahnil na tla. Nato so borci skočili ven in pregnali ostale orožnike. Borba je bila kratka in uspešna.
Kmalu za temi dogodki jepri-
proti Resevni.
Nemci so se hoteli maščevati nad Planinci. Sestavili so listo 10 talcev, samih zavednih Planincev, vendar do aretacije ni prišlo. Pri zasliševanju Vovkovih in sosedov je bilo ugotovljeno, da s tem partizanskim pohodom niso imeli Planinci nobene zveze.
Ta akcija 1. celjske čete je bi-
Gorica pri Slivnici vabi na praznovanje
Krajevna skupnost Slivnica pri Celju je dne 15. 7. 1979 slavila svoj krajevni praznik združeno s 50. letnico obstoja gasilskega društva. 2e ves teden pred praznovanjem je bilo videti, da se delovni ljudje Slivnice pripravljajo na večje slavje, saj je 8 dni vsak dan prostovoljno delalo večje število krajanov pri zunanji ureditvi novo zgrajenega gasilskega in kulturnega doma.
Tako je bilo skupaj opravljenih 1455 prostovoljnih tu-, kar znaša preko 60.000,00 din. S tem so krajani prispevali svoj delež z željo, da bi bilo čim lepše urejeno in dalo kraju lep videz.
O	delu krajevne skupnosti pa je na proslavi govoril Alojz Recko, predsednik zbora delegatov skupščine krajevne skupnosti, ki je med drugimi nakazal uspešno izvajanje delegatskega sistema, kar se posebno odraža pri delu po vaseh in zaselkih, pri planiranju in izvajanju sprejetega srednjeročnega programa, kakor tudi pri urejanju komunalne dejavnosti v kraju. Treba je še omeniti, da so krajani vaške skupnosti Paridol zbrali poleg samoprispevka še 18 milijonov starih dinarjev gotovine za ureditev ceste, po kateri se jim bo približal avtobus za cca 3 km. Tudi krajani vaške skupnosti Javorje so zbrali 30 milijonov starih din za rekonstrukcijo ceste. Nekoliko manj pa so zbrale tudi ostale vaške skupnosti.
Na proslavi je bilo veliko število krajanov, gasilcev in predstavnikov družbeno političnega življenja občine Šentjur in krajevne skupnosti Slivnica. Zaključni govor pa je imel predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju ing. Stanko Lesnika.
Veličasten je bil pogled na tribuno, ki je bila zelo lepo okrašena in pripravljena. Vsa okolica je dajala videz, da krajani Slivnice s ponosom praznujejo krajevni praznik ob delovnih zmagah in napredku kraja, kar daje upanje, da se uresničujejo želje po boljši ureditvi kraja in boljših življenskih pogojih.
M. C.
Program praznovanja
—	ob 9. uri svečana seja zborov občinske skupščine in DPO v novi dvorani kulturnega doma v Gorici pri Slivnici
—	Ob 11. uri svečanost ob srečanju ukradenih otrok s kulturnim programom pred osnovno šolo v Gorici pri Slivnici
—	V času trajanja praznovanja bo v avli kulturnega doma razstava likovnih del otroške likovne kolonije — Bohor žari na temo ukradeni otroci
—	Tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe
V nedeljo, 19. 8. 79 bomo praznnovali v Gorici pri Slivnici
Vabljeni!
Naših 50 let
V	soboto in nedeljo, 14. in 15. julija, je Gasilsko društvo Slivnica slavilo svoj veliki jubilej — 50 let obstoja in delovanja društva. Praznovanje je bilo povezano s krajevnim praznikom KS Slivnica, kar je dalo še bolj svečan videz vsemu praznovanju.
V	soboto, ob 18. uri so se zbrali gasilci domačega društva, predstavniki zveze ter ostali gostje. Najprej je moški pevski zbor iz Slivnice zapel gasilsko himno. Predsednik skupščine
zbora delegatov v krajevni skupnosti tov. Alojz Recko je pot zdravil navzoče in spregovoril nekaj besed o pomenu gasilske dejavnosti in jubileju, katerega slavi gasilsko društvo. Predsednik režijskega odbora za gradnjo gasilskega in kulturnega doma pa je prerezal trak 'in s tem predal gasilski dom v uporabo z željo, 'da bi se gasflfci dobro počutili .‘.v njem ih ;še naprej strokovno usposabljali svoje-kadre.	M. C.
Delavci za praznik
- Delavci za praznik - Delav
Alpos
V tovarni kovinskih izdelkov in opreme smo v letošnjem prvem polletju poslovali dokaj uspešno. Ustvarili smo 355 milijonov din celotnega prihodka, dohodka je bilo za 139 milijonov, čistega dohodka pa je kar za 101 milijon.
Kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli pa nekoliko zaostajamo za obveznostmi, zadanimi v srednjeročnem razvojnem planu, kot po letnem gospodarskem načrtu. Glavni vzrok za to so investicijske obveznosti iz preteklih let, saj smo smelo investirali. Ne glede na to smo z razmeroma majhnimi vlaganji omogočili razširitev proizvodnih kapacitet in s tem tudi dosegli in presegli planirani obseg fizične proizvodnje.
Delavci Alposa si prizadevamo, da bi
bili čimprej investicijsko sposobni za nova vlaganja in zato namenjamo čim več sredstev v poslovni sklad. V tem obračunskem obdobju smo za te namene razporedili del čistega dohodka v višini 52 milijonov din.
Velik povdarek dajemo tudi pri iskanju notranjih rezerv. To velja tako za smoternejšo izrabo materiala, kot za smoternejšo izrabo delovnega časa vsakega člana kolektiva. Poiskati bomo morali še boljše rešitve nagrajevanja po delu, še posebno veliko dela pa bomo imeli z uveljavljanjem zakona o svobodni menjavi dela.
Cilj vsega tega je še večji dvig produktivnosti in ekonomičnosti, kar pa smo prepričani, da nam bo uspelo.
Rahten Zdenko
Moda
Zelo zahtevna investicija projekta za izdelovanje plastičnih izdelkov je potrjena. Predvideva se visoka rentabilnost. S strani gospodarske zbornice — poslovnega združenja je že izdano soglasje. Izdano je tudi soglasje SIS za EDT; tako je za izvršni odbor Ljubljanske banke pripravljen celoten elaborat.
Izdelan in usklajen je samoupravni sporazum o skupnem vlaganju. Pri projektu sodelujejo tudi trije sovlagatelji in to: Avtotehna Ljubljana, Toper Celje in Javna skladišča Celje. Z Ljubljansko banko je dogovorjeno, da se na dnevnem redu obravnava ta projekt ob koncu meseca avgusta. Predvideno je, da bi gradbena dela opravljala dva izvajalca: »Pristan« iz Ljubljane z železno konstrukcijo ter »Gradis« z betonsko konstrukcijo.
Proizvodni program je narejen predvsem na aeronavtiki, spremljajoči program pa zajema proizvodnjo bazenov, miz za Alpos ter traktorskih kabin za železarno štore.
Za čolne so narejeni prototipi »nulta« serija, za Alpos pa je v koncepciji testiranje miz. S tehnološkim delom za bazene pa smo pričeli skupno z DO Jeklo Ruše in Pristanom že v mesecu juliju.
Ivo Salobir
Bohor
Lesna ndustrija »BOHOR« je s svojima dvema TOZD — Žaga in Furnirnica Šentjur ter lesna oprema Mestinje vsaka v svoji regiji krepko vključena tako v gospodarske tokove, kakor tudi v družbeno preobrazbo delovnih ljudi svojega področja. Danes šteje celotna delovna organizacija »BOHOR« že 600 zaposlenih in je še vedno v razvoju, saj se planira tako v Mestinju, kakor v Šentjurju še povečanje proizvodnje, tako v kvaliteti in asortimanu. Vzporedno s proizvodnjo se tako planira povečanje števila zaposlenih.
Vsi poslovni rezultati so ugodni, če jih primerjamo z ostalimi sorodnimi organizacijami naše industrije, kar je seveda istočasno gonilo za nadaljni razvoj naše delovne organizacije.
V	preizkusnem obratovanju je tako že lupiina postaja za lupljenje hlodovine, v izdelavi nove pariine jame za hlodovino ter prirezovalnica za izdelavo elementov vseh listavcev, zelo iskanih na našem in tujem trgu.
V	sklopu teh objektov in povečanju ter dograjevanju furnirnice bo potrebno zgraditi še eno kotlovnico. Pri tem je poudariti, da se za kurjavo v kotlovnici uporabljajo izključno lastni lesni odpadki, kar je še posebno važno v sedanjem času energetske krize. V furnirnici se še predvideva stroj za luščenje furnirja in seveda če bo še nadalje ugoden finančni rezultat tudi razvoj in uresničenje fine — leine furnirjev.
Ravno tako se je že na žagi v Kozjem pričelo z urejanjem skladišča rezanega lesa, da se bodo lahko v naprej uporabljala mehanizirana sredstva za manipulacijo in nalaganjem na kamione, kar se je vse do sedaj vršilo ročno. V bližnji prihodnosti se bo ista žaga tudi modernizirala in renovirala.
Hiti Slavko
Kmetijski kombinat
TOZD Transport je v tem letu razširil dejavnost po obsegu in po vrstah proizvodov in storitev, ki jih opravlja. Za OZD in zasebnike opravlja po naročilu:
—	avtomehanične, avtokleparske, avtoličarske in avtoelektrikarske storitve,
—	proizvodnjo kovinskih, stavbnih in drugih konstrukcij (okna, vrata, stene, nosilce, strešne elemente in kovinsko embalažo).
Prizadevanja delavcev TOZD Transport so toliko bolj pomembna, ker je to edina OZD v občini Šentjur, ki opravlja tovrstno dejavnost.
TOZD Klavnica je dosegla v zadnjih dveh letih v proizvodno-poslovnem procesu lepe rezultate, čeprav so bili prej pogosto v finančnih težavah, dosega sedaj konstantno pozitivne poslovne rezultate. Je ena redkih klavnic v SRS s solidno akumulacijo. To jim je uspelo s povečanjem proizvodnih kapacitet in asortimanom mesnih izdelkov ter osvojitvijo prodajnega tržišča na celjskem, primorskem, ljubljanskem in mariborskem področju.
TOK Šentjur ima glede na preusmerjene kmetije široko zastavljen program, ki pa ga brez razumevanja naše družbenopolitične skupnosti ne bo mogoče uresničiti. Smo ena izmed zadnjih občin v Sloveniji, ki še ni sprejela samoupravnega sporazuma o pospeševanju kmetijstva. Še manj smo storili, da bi ustanovili SIS za kmetijstvo. če hočemo celovito razreševati gospodarska vprašanja v občini, bomo morali rešiti tudi to vprašanje.
TOZD Lastna kmetijska proizvodnja je s posodobitvijo proizvodnih postopkov ena najbolj akumulativnih in proizvodno-organiziranih TOZD v Sloveniji.
Franc Pevec
POZD orodje oprema - prvi koraki
Res je, da je bila Pogodbena organizacija združenega dela ORODJE — OPREMA ustanovljena šele pred dobrimi 6 meseci, vendar njen razvoj in postopna preobrazba v nove samoupravne družbeno ekonomske tokove ni. tako počasen	in	boječ kot	je razvidno	iz na-
slova. Ocena gospodarjenja za prvih 6 mesecev,	tako smo	izvedeli, je	dobra
kljub	že	znanim težjim gospodarskim
pogojem, ki tarejo našo družbo v zadnjem času in v katere je vprežena tudi ta novoustanovljena pogodbena organizacija, ki zaposluje 20 delavcev, še ob prvih korakih so se odločili, da gredo	v	razširitev	proizvodnih	prosto-
rov, ki jih nujno potrebujejo ne le zaradi širitve proizvodnega programa, ampak tudi zaradi izboljšanja delovnih pogojev. V planu je bila večja investicija, vendar so se v tem času menjali kreditni pogoji, zato je sedaj realnejša začasna odločitev, da adaptirajo kupljen gospodarski objekt v KS Dramlje, ki jim bo verjetno že letos dal novih 300 m2 delovne površine, kar pomeni, da bo to dobra začasna rešitev.
Vzpodbudno je dejstvo, da imajo trenutno mnogo večje povpraševanje po njihovih izdelkih kot pa je možna ponudbo. Torej je iz navedenega razvidno, da razmišljajo o novih strokovnih kadrih, ki jih bodo sami vzgojili. Trenutno poslovno sodelujejo z TOZD Ce-varna — Alpos, TAM Maribor, železarno Štore, železarno Sisak in drugimi, kar pomeni, da je tržišče dovolj široko in po izjavah sodeč je to tržišče, ki je pripravljeno to sodelovanje utrditi in razvijati nenazadnje tudi na dohodkovnih odnosih.
Glede na dosedanjo aktivnost tega mladega kolektiva lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je na pravi poti v tej svoji preobrazbi in da bo prve korake hitro spreminjal v normalno hojo, za kar pa je soodgovorna s konkretno aktivnostjo tudi naša družbeno politična skupnost, saj nas izkušnje opozarjajo, da so v takih primerih tudi obdobja težav in takrat je naša širša pomoč še kako potrebna.
Panorama Šentjurja
c/	za praznik - Delavci za praznik - Delavci za
POZD Tajfun
Skoraj 100 članski kolektiv pogodbene organizacije združenega dela Tajfun je tudi letošnje gospodarsko polletje uspešno zaključil. Da je njihovo uspešno gospodarjenje in hiter razvoj resnično prisoten priča dejstvo, da se je ta delovna organizacija pričela razvijati v novih družbenoekonomskih odnosih šele leta 1974 in da je ta razvoj v nenehnem porastu. Za krajevno skupnost Planina, ki je hkrati ena največjih v osrčju Kozjanskega pomeni Tajfun vsekakor enega izmed najmočnejših stebrov nadaljnega celovitega razvoja, kar zgovorno dokazujejo trenutna za njih do-sedaj naj večja investicijska vlaganja. V gradnji imajo namreč novo proizvodno halo ki bi naj bila dograjena in tudi svečano odprta za dan republike 29. november. Njihov prizadevanja niso usmerjena le v širjenje in iskanje novega proizvodneg programa, ampak tudi v zagotavljanje socialne varnosti delavcev (nakup stanovanj) in sodelovanje s krajevno skupnostjo, ki je po naših ocenah vzorno in primer, ter bi ga lahko tudi drugje pričeli razvijati.
Dosedanji uspehi tega kolektiva so garancija, da so njihove razvojne ambicije realne in verjetno na pravi poti, da se kolektiv še hitreje razvije in uveljavi ter postane verjetno že v prihodnjem letu OZD.
M. Č.
Elegant
TOZD Konekcije Elegant Šentjur stopa v drugo leto poslovanja temeljne organizacije združenega dela DO Toper. Je mlad kolektiv, v katerem je zaposlenih 92 °/o žensk. Zaradi tega se pri nas srečujemo s problemi, ki so značilni za vejo gospodarstva kot je konfekcija. Fluktuacija, dvoizmensko delo, varstvo otrok in nizki osebni dohodki so pereča vprašanja, ki so v takih kolektivih kot je naš v ospredju. Trenutno gospodarsko gibanje pri nas in v svetu še dodatno otežuje situacijo v konfekcijski veji gospodarstva, konjuktura, ki je trenutno prisotna na domačem tržišču bo v kratkem začela upadati in bo zaradi tega potrebno nadomestlio za realizacijo poiskati na večjem tržišču kot pa je jugoslovansko. To pa pomeni utrjevati izvoz v sedanjem obsegu in ga v bodoče povečati v klasičnem izvozu.
DPO in samoupravni organi v naši temeljni organizaciji so se prav zaradi omenjenih težav odločili za dopolnilni program smučarskih očal, v katerm bo 80 °/o klasičnega izvoza in bo že eden izmed korakov, ki bodo perspektivno utrjevali gospodarsko situacijo in poslovanje naše temeljne organizacije. Naloga vseh družbenopolitičnih in samoupravnih struktur v temeljni organizaciji je, da sprejete obveze izpeljujejo in da se bolj aktivno vključujejo v spremljanje gospodarske situacije.
Prvo polletje smo v naši TO zaključili pozitivno, vendar pa je rezultat pod planiranim zaradi prekoračenega plana izvoza v prvem polletju, kjer je pokritje po minuti manjše kot pokritje na domačem trgu.
K pozitivnim rezultatom pa je pripomogla tudi racionalna poraba materiala in pa gibanje fiksnih stroškov pod planiranimi. Naša naloga v bodoče je, da začrtane obveze čim uspešneje izpolnimo in v prihodnosti utrdimo poslovanje naše temeljne
organizacije.
Vsi člani kolektiva, DPO in DS se pridružujejo k čestitkam za 18. avgust, praznik občine Šentjur.
Marko Jezernik
Merx
Še par mesecev in Šentjur bo dočakal otvoritev nove blagovnice »Merx« TOZD Prodaja Šentjur.
Z otvoritvijo blagovnice bo konec nevzdržnih razmer, ki sedaj vladajo^ zaradi prostorske stiske v samopostrežni trgovini, saj bo imela nova samopostrežna prodajalna v pritličju blagovnice 348 m2 enot prodajne površine. Tu bo tudi bife. V samopostrežbi bomo nudili potrošnikom vsa živila in gospodinjske potrebščine s posebnim poudarkom na sadju in zelenjavi, kruhu in pecivu, mleku in mlečnim proizvodom ter svežemu mesu in delikatesi. V
V drugi etaži pa bodo na 825 m2 neto prodajne površine naslednji oddelki:
metrsko blago, perilo, pletenine, konfekcija, otroški oddelek, igrače, steklo, porcelan, spominki, kozmetika, športni oddelek, posoda, gospodinjski aparati, bela tehnika, muzikalije, kovinska in usnjena galanterija. V tretji etaži bo prostor za prodajo pohištva.
V sedanji samopostrežbi in trgovini »Resevna« bomo po preselitvi v novo blagovnico uredili specializirane prodajalne.
Delavci Gradisla, ki gradijo novo blagovnico, si prizadevajo in obljubljajo, da bo ta objekt do predvidenega roka tudi gotov.
Plemenitaš Jože
TOZD Zdravstveni dom Šentjur
V	TOZD Zdravstveni dom Šentjur bodo v prihodnjem obdobju še bolj kot doslej povečali posebno pozornost odraščajoči mladini. Prav tako pa se bodo bolje organizirali tudi na drugih področjih. Kaj vse načrtujejo in predvidevajo?
V	dispanzerju za šolarje bodo uvedli sistemailce preglede. Do leta 1980 bodo uvedli ■udi spolno vzgojo po šolah.
V	dispanzerju za žene bo dvakrat tedensko na voljo ginekolog. Glavna naloga dispanzerja bo pridobiti v svoje varstvo zlasti nosečnice, ki hodijo sedaj v dispanzer za varstvo žena v Celje.
Dispanzer za borce bo kadrovsko o-krepljen in bo lahko izvajal predpisani program na dispanzerski način.
Medicina dela bo v letu 1979 že prešla na sistematske preglede delavcev, medtem ko predvidevajo v letu 1980 tudi že preventivno dejavnost v tej stroki.
Patronažna služba se bo organizacijsko osamosvojila in s tem postala polivalentni servis. Deset procentov delovnega časa te službe bo določeno za zdravstveno vzgojo in prosveto.
Nega bolnikov ni sistemizirana, je pa nujno potrebna. V letu 1979 bi potrebovali vsaj eno negovalko, v letu 1980
pa dve ali več. V regiji je namreč starostna struktura v občini Šentjur najbolj neugodna in glede na familiarni tip sožitja dveh ali treh generacij (kmečki tip), je nega na domu bolj adekvatna kot hospitalno zdravljenje.
Fizioterapija bo razširila svojo dejavnost v korektivno gimnastiko šolarjev in otrok, katerih odstotek deformacij je v regijskem vrhu. V novih prostorih bodo razširili tudi register uslug.
Laboratorij bodo okrepili predvsem z avtomatičnimi aparaturami v takšnem obsegu, da bo nadomestoval delo vsaj 1,5 laborantke. če teh aparatur ne bi dobili, bo potrebno že leta 1979 zaposliti še enega laboranta.
Splošno zdravstvo bodo okrepili v letu 1979 samo za 0,5 terapevta. Ker bodo v mladinskem zobozdravstvu izpopolnili kader, bodo imeli v splošnem zobozdravstvu manjši priliv in bodo tako lahko skrajšali čakalno dobo v letu 1979 na tri tedne in v letu 1980 na 10 dni.
Mladinsko zobozdravstvo bodo glede na porazno stanje zobovja pri otrocih in šolarjih okrepili takoj, ko bodo prostori za enega terapevta in naslednje leto še za enega. S tem bodo do leta 1980 zajeli še 70 °/o otrok.
Mauer F.
Gozdno gospodarstvo
Delo naših gozdarjev je lepo, včasih pa tudi težavno. Gozdar je tisti, ki mora vsestransko skrbeti, da kljub raznim posegom v gozd, naši gozdovi ostanejo takšni kot so ali pa naj bi se celo izboljševali.
Delo v gozdarstvu poteka sicer načrtovano, večkrat pa se zgodi, da je potrebno kakšno opravilo, ki ni bilo prej predvideno. Takšna naloga je letos doletela gozdarje iz Planine, da morajo izvršiti posek drevja na trasi obvozne ceste na Planini. Delavci: žagar Martin, Jazbnišek Jože, Romih Robert, Pajk Martin, Pušnik Janko in delovodja Gračner Franc, so to nalogo v redu izvršili. Več kot mesec dni so gozdni delavci vztrajali na poletni vročini in dimu od sežiganja zelenih odpadkov. Nazadnje so se lotili najtežjega dela, poseka Kobilje doline. V gozdarskem pravilniku o varstvu pri delu piše, da je posek in izdelava lesa »smrtno nevarno delo«. Za normalno delo se smatra, da je v gozdovih z nagibom do 30°. Kobilja dolina pa je na nekaterih odsekih neprehodna. Kljub temu je drevje moralo biti posekano, da bi se lahko gradila cesta. Delavci so se dodatno opremili z derezami, reševalnimi pasovi in vrvmi. V navezi so bili po trije. Pri poseku je bil motožagar privezan na vrvi, dva pa sta ga pridrževala in ga pri umiku potegnila na vrno mesto. Po poseku je prišlo na vrsto še izvlačenje — vitlanje lesa. Končno je bila Kobilja dolina prazna, pričakujoč graditelje nove ceste. Delavci so si na robu doline veselo oddahnili, ker so delo srečno in varno dokončali.
ROMIH Miha
Delovna organizacija TOLO Šentjur je s 324 zaposlenimi ob polletju dosegla lepe rezultate, saj znaša celotni dohodek ob polletnih periodičnih obračunih 54.230.166,73 din. Tako ugotavljajo, da se je celotni dohodek povečal za 34,2 °/o za enako obdobje lanskega leta. Dohodek pa znaša 22,251.691,60 din in se je povečal za 30 °/o za enako obdobje leta 1978. Osebni dohodki so se v tem kolektivu od lanskega leta povečali za 27,4 °/o, zaposlenost pa le za 4 °/o. Povprečno izplačani neto osebni dohodek znaša 4.267,00 din. Glede na to, da delavci od-
vajajo velik del sredstev od akumulacije za družbene namene (SIS itd.), je tej delovni organizaciji od čiste akumulacije ostalo za poslovni sklad (razširjeno reprodukcijo) 22,710,00 din.
Povedati je treba tudi, da so imeli težave z izplačili OD kljub prometu, zaradi plačevanja z menicami.
Lep rezultat ob polletju so dosegli med drugim tudi zato, ker imajo racionalno organizirane skupne službe, saj imajo v njih le 5 % aeiavcev, Kar je za tak kolektiv izredno malo.
Slakan Dragò
%
180 brigadirjev in brigadirk prebiva v dveh naseljih, v Bistrici ob Sotli in v naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Planini. Delajo na izkopu vodovodov Rudenik — Planina, Virštanj, Bistrica ob Sotli, Šentvid pri Grobelnem in na cesti Loka pri Žusmu — Grobelce. II. izmena preživlja zdaj zadnje dneve na akciji. Z delom bo zaključila 4.
8.	1979, že 5. 8. 1979 pa bodo v obe naselji prispele nove brigade.
Brigado sestavljajo brigadirji in brigadirke iz 25 pobratenih mest iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije; formirala pa se je na letošnjem srečanju mladi ne in borcev Jugoslavije na Graški gori pri Velenju.
MDB Petefi Šandor — Novi Sad.
Organizator brigade je OK ZSM Vojvodine Novi Sad, v sestavu pa je 44 brigadirjev, od tega 18 brigadirk.
V	naselju Bistrica ob Sotli prebivata dve brigadi z 90 brigadirji.
MDB Galebova krila — Split.
V	sestavu te brigade so samo dijaki srednje mornariške tehniške šole iz Splita.
MDB Bratstvo — jedinstvo Ravne na Koroškem, ki jo sestavljajo brigadirji in brigadirke iz 10 pobratenih mest, šteje pa 49 brigadirjev.
Delo na deloviščih in v naselju poteka po programih, večjih problemov v glavnem ni, brigadirji so zadovoljni, le z vremenom je nekaj več težav. Zaradi dežja, ki je precej ponagajal predvsem v I. izmeni, so nekatera delovišča, predvsem cesta Loka pri Žusmu — Grobelce precej v zaostanku, spet druga pa so daleč nad predvideno normo..
Sodelovanje z domačini, s krajevnimi skupnostmi in skupščinami občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah je dobro, predvsem v II. izmeni pa se je to sodelovanje še poglobilo. Ne samo z udarniškimi akcijami v popoldanskem času in ob prostih dnevih, pač pa tudi na kulturnem
Iz dela mladinskih delovnih brigad
športnem in zabavnem področju-
V obeh naseljih sta bili v II. izmeni izvedeni 2 večji udarniški akciji, v Bistrici ob Sotli udarniška akcija z vojaki iz Maribora (okoli 400 vojakov), v naselju Jože Perčič pa akcija z domačini, predstavniki KS in občine Šentjur. Brigadirji iz Šentvida so se srečali tudi s predstavniki pokrovitelja II. izmene TAJFUN Planina, najprej v njihovi delovni organizaciji, nato pa še na delovišču in skupno zasipali vodovod na Planini.
Na področju interesnih dejavnosti brigadirji aktivno in zadovoljivo delajo, čeprav je prostega časa malo in je delo na delovišču zelo naporno. Politična šola Edvard Kardelj, ki je letos prvič uvedena na vseh sloven-
skih republiških in zveznih akcijah, je le ena izmed oblik množičnega usposabljanja mladih brigadirjev na akciji. Razen tega pa potekajo na akciji še ostale oblike idejno političnega usposabljanja in izobraževanja. Organizirali smo tečaj za prvo pomoč in tečaj za voznike iz cestno prometnih predpisov.
Za vsakogar se na akciji nekaj najde. Za enega šport, za drugega kultura, tretji sodeluje pri informiranju... Dolgčas prav gotovo nikomur ni. In le kako bi se dolgočasili? Ko pa je tu veselje, tu je pesem, smeh ... In žulji sploh ne skelijo, na u-trujenost se pozabi... To je akcija, to so brigadirji, to je mladost.
Marjana Novak
Mi in brigadirji
O pomembnosti mladinskih delovnih akcij smo že veliko slišali, bilo je že toliko napisanega, da smo verjetno dobro seznanjeni, da je to pravzaprav za mladega človeka šola samoupravljanja, šola, ki ob kolektivnem delu širi bratstvo in enotnost naših narodov, hkrati pa mladega človeka vzgaja in usmerja v konkretne samoupravljalske aktivnosti.
Občani Kozjanskega živimo z brigadami že od leta 1973, zato ni čudno, da poskušamo vsako leto poiskati nove oblike sodelovanja občanov in brigadirjev. Letos smo se odločili, da vsaka krajevna skupnost in TOZD iz naše občine formira prostovo!:no delovno skupino, ki bi r.kunno z brigadirji preživeli tako na delovišču kot v naselju, kjer bi bila najrazličnejša športna srečanja. Prav takšna akcija je bila uspešno izvedena v soboto, 21. julija 1979, v kateri je sodelovalo preko 70 udeležencev in sicer iz: Al posa, upravnega organa skupščine občine, KS Šentjur, KS Šentjur — okolica, KS Planina in KS Slivnica. Pobudnik akcije je bila Socialistična zveza in ZSMS, želja pa je bila, da priteg-
nemo v to akcijo funkcionarje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Kljub dopustniškem razpoloženju je prva akcija uspela, kar nam daje upanje, da bodo v naslednjih dneh, iko bodo organizirane v mesecu avgustu, še večja udeležba, saj je največ zaostanka ravno na glavnem delovišču Kozjansko 79 — cesta Slivnica — Sodna vas. Vse ostale delovne organizacije in krajevne skupnosti bodo pravočasno obveščene kdaj bodo akcije potekale, vsekakor pa je prva skupina dokazala, da so tako organizirani udarni dnevi zelo koristni.
BRIGADA MILOŠ ZIDANŠEK DOMA
Pred tednom dni se je zMDA Slovenske gorice vrnila naša brigada. Svojo nalogo je opravila uspešno, saj v tej izmeni ni dosegla najvišja priznanja. Zahvala, da je bila brigada MZ dobro pripravljena gre prav vsem brigadirjem, ki so to leto kot že velikokrat poprej obljubili, da bodo dali vse od sebe. Čestitkam se pridružuje tudi u-
redništvo UTRIPA. Kakšne rezultate pa so dosegli v interesnih aktivnostih bomo objavili v naslednji številki UTRIPA.
S.	D.
Obiskali so jih
V	začetku avgusta so obiskali brigadirje na Kozjanskem tov. Franc Šetinc, sekretar predsed-stav CK ZKS, Alojz Gojčič, izvršni sekretar PCK ZKS, in Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS skupaj s predstavniki šentjurske družbeno politične skupnosti. Z njimi so se pogovarjali kar med delom. Tov. Šetinc se je posebej zanimal, kako sami brigadirji gledajo na akcijo, česa na akciji manjka, s čim so zadovoljni, kako poteka samoupravno udejstvovanje itd. Po o-gledu obeh delovišč v šentjurski občini se je v naselju Jože Perec v Šentvidu pri Plani pogovarjal tudi z vodstvom akcije. Seznanili so ga o dosedanjih prizadevanjih za dosego dobrih rezultatov tako na delovišču kot v interesnih dejavnosti. Posebej ga je zanimala politična šola Edvard Kardelj, katero obiskuje precejšnje število brigadirjev. Za prihodnje leto bo potrebno še več napora, da bodo brigade prihajale na akcijo pripravljene in polnoštevilne. Naloga in skrb vseh DPO, posebej še zveze komunistov je, da o vseh vprašanjih MDA razpravljajo že v jesenskem obdobju. »Ni dovolj le spremljati delo brigadirjev, potrebno se je aktivno vključevati v njihovo življenje in delo, tako bomo izpolnili del obveznosti, ki jo imamo do mladinskega prostovoljnega dela«, je povdaril Franc Šetinc.
V	popoldanskem času je obi-
skal tudi brigadirje v Bistrici ob Sotli.	Slakan Drago
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA V TOLU
Tovarna TOLO je delovna organizacija, ki se hitro razvija. V njej je zaposlenih veliko mladih 'ki se bore za boljši jutri. K temu lahko prav mladi veliko pripomorejo z marljivim delom in prostovoljnimi akcijami.
Tako so se pred dnevi zbrali mladinci tovarne lahke obutve po svojem rednem delu, da bi uredili Okolje tovarne. Mladinci so vzeli desno resno. Pokosili in pograbili so travo, uredili prostor okoli nove hale, kjer je skladišče gotovih izdelkov. Poskusili so zbrisati še zadnje sledi pustošenja, ki ga je pred tedni povzročila velika vodna uj-
ma.
Z. Krajnc

Iz krajevnih skupnosti
Dobje pri Planini
Dramlje
Ne glede na to, da je gradnja šole v Dramljah v zaostanku, vendarle dobiva počasi zunanje obrise. Od 6. do 18. ure vestni delavci Ingrada poskušajo napraviti čimveč. Pomaga jim tudi lepo vreme. Pričakujemo, da bo šola pod streho že v jeseni.
Drameljčani z veliko željo pričakujemo, da bi bila šola čim-prej narejena. Stara šola, ki je zelo razmajana, ne nudi niti najosnovnejših pogojev za učenje in druge zunaj šolske dejavnosti. Tudi vprašanje otroškega varstva je v Dramljah precej pere-
Potem bo tudi mnogo laže o-pravljati vsa druga obrtna dela. Zavedajo se, da mora še pred nastopom zime biti opravljeno še precej zunanjega dela. Veliko število prostorov, saj bo šola najsodobneje opremljena, zahteva tudi precej napeljav za električne instalacije, vodovod in vse druge priključke, ki jih potrebuje kabinetni pouk.
če in težko pričakujemo dan, ko bodo malčki dobili svoje prostore.
Že sedaj razmišljamo, kako bi rešili problem jasli. Želeli smo šolo, vrtec in jasli, vsega pa naenkrat ni mogoče narediti. Z aktivnostjo in prizadevnostjo krajanov pa bomo tudi te svoje zamisli uresničili.
Dopisnik
V tej krajevni skupnosti je bilo v nedeljo 5. avgusta praznovanje. Pred samim pričetkom slovesnosti so gasilske enote v vaji prikazale del svoje usposobljenosti. V izredno lepem vremenu se je pred bodočim kulturnim domom v Dobju odvijal kulturni program. V njem so sodelovali domači folkloristi, pevci, recitatorji, tamburaši in drugi. Slavnostni govornik pa je bil Marjan Jerin. Po slovesnosti je delegacija borcev, mladine iz RS Dobje .prevzela v varstvo spomenik. Ta opozarja bodoče rodove na težke in krvave dni naše revolucije.
S.	D.
Aktivnost mladih zadružnikov
Pred nekaj dnevi je aktiv mladih zadružnikov iz Dramelj uspešno in zelo kvalitetno organiziral tekmovanje koscev in grabljic. Skupno s Kmetijskim kombinatom je bila najprej prikazana kmetijska mehanizacija, za tem pa so se mladi kmetovalci pomerili v košnji, spravljanju pokošene trave in vlečenju vrvi. Med posamezniki je bil najboljši KRIŽNIK Franc iz Dramelj. Kljub temu, da je bilo tekmovanje že dvakrat preloženo, se je zbralo precejšnje število ljudi. V prihodnji številki pa bomo objavili še druge rezultate ekip, ki so sodelovale na tem tekmovanju.
S.	D.
Loka pri Zusmu
Krajani krajevne skupnosti Loka pri ŽU9mu so 22. julija praznovali peti krajevni praznik. Posvečen je bil dogodkom iz časa NOB. 17. julija 1944 je namreč partizanska skupina napadla dobro zavarovano žaindarmerijsko postajo na Hrupejavem v Loki pri Žusmiu ter jo v celoti uničila.
Ob tem prazniku se je zbralo veliko ljudi, čeprav je bilo zelo slabo vreme. Med njimi so bili tudi predstavniki skupščine občine Šentjur in družbenopolitičnih organizacij. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki pobratenih KS Boris Kidrič iz Ljubljane in Ruše pri Mariboru ter predstavniki delovne organizacije iz Aera Celje.
Kljub temu, da niso prerezali nobene vrvice, so vseeno praznovali zelo slovesno. V gradnji je obrat Aera Celje. Otvoritev bo verjetno v mesecu oktobru. Zgrajen bo nov gasilski dom, ki naj bi ga izročili svojemu namenu ob koncu avgusta.
V kulturnem programu so nastopali učenci OŠ Loka pri Žusmu, godba na pihala iz Šentjurja ter moški pevski zbor iz Slivnice.
Podeljena so bila tudi priznanja KS in OF.
Priznanja KS so dobili: Mirfko Mastnak, Elizabeta Lipovšek ter Vladimir Žekar.
Priznanje OF pa so sprejeli: Valentin Grobin, Vinko Žlender in Strelska družina Loka pri Žu9mu.
Ob tej priložnosti so krajani izrazili željo, da bi bila cesta Slivnica — Sodna vas čimprej zgrajena.
Šentjur trg
V Šentjurju večkrat ugotavljamo, da ta aU ona akcija ni uspešna. Vzroki za to so v samem dogovarjanju. Tako smo se že v preteklem letu dogovorili, da bodo učenci osnovnih šol razdeljevali naše glasilo. Med počitnicami pa bi skupaj z osnovnimi šolami uredile razdeljevanje. Dogovorili smo se tudi, da bodo KS ob koncu šolskega leta v obliki enkratne nagrade prispevale za zaključni izlet. Vse KS, ki so to storile, v letnem času nimajo problema z razpečavanjem glasila. Izjema je le Šentjur, kjer so odklonili, da bi prispe-
vali del sredstev kot nagrado, čeprav otroci raznosijo mesečno okoli 1.000 izvodov. Ni nam vseeno, da lahko posamezniki na takšen način slabo vplivajo na sprejete dogovore. Zaradi tega mnogi občani niso prejeli časopisa. (Takšnih primerov je bilo v Šentjurju okoli 300).
Predlagamo, da samoupravni organi v KS do konca šolskih počitnic sami razrešijo ta problem. V nasprotnem primeru bomo glasilo dostavili na KS Šentjur - trg, ker nam drugega ne preostane.
Drago Slakan
K.	J.
Malo za šalo -
Ho-ruk
Ukradli so nam kompletno orodje, ki nam je potrebno na trasi. Najditelja lepo naprošamo, da orodje dobro skrije ali pa ga obdrži zase. Šifra: Zelo vam bomo hvaležni.
Ljubezniva brigadirka, lena pri delu, išče pridnega krampača za delovne odnose na trasi. Šifra: Malo ti, malo jaz, več ti kakor jaz.
Dva brigadirja se pogovarjata: »Kaj dela tvoj komandant?« »Nič«. »Pa njegov namestnik?« »Pomaga mu!«
Brigadir vpraša komandanta: »Tovariš komandant, zakaj meni ne raste brada?« »Zato, Ivan, ker se preveč naslanjaš z njo na lopato!«
Prikupna brigadirka se javi k zdravniku. »Doktor, strašno me boli želodec!« »Sleci se, da te pregledam!« »Kaj, tudi vi mi ne verjamete?«
Humor
NI RAZUMEL
V bolnici so poškodovanca obvezali, potem pa so ga izprašali po osebnih podatkih: kdo je, od kod je, koliko je star...
»Ali ste poročeni?« so ga vprašali.
»Ne«, je dejal, »saj sem se le z glavo zaletel ob železne podboje«.
po svojih zmogljivostih vključujejo v DPO in SLO, ter s tem dajejo vzgled mladim.
V zadnjih letih vse več ljudi ostaja doma, in se zaposlujejo v domačem kraju, zato pa nastopajo iz leta v leto tudi večji stanovanjski problemi.
Ob 35. obletnici Planine želimo vsem prebivalcem mnogo delovnih uspehov, preživelim borcem pa krepkega zdravja, z željo, da bi še naprej delali za izgradnjo našega lepšega jutri.
KS Planina
Kultura - plan 1980-1985
Najvažnejši problemi kulturne dejavnosti v naši občini so: Nedovoljna gospodarska razvitost občine; Vzdrževanje razmeroma bogate dediščine kulturnih spomenikov, naravnih lepot in obeležij iz NOB; Občutno pomanjkanje prostorskih zmogljivosti za kulturne dejavnosti, družabne prireditve ipd.; Poseben problem je matična knjižnica, ta ima premalo knjg in je v neprimernih prostorih in brez telefona. Mreža lokalnih knjižnic še ni rabita.
Malo za res
ZDRŽNA MERA
Miha: »Zakaj pa kozarec ves čas držiš v roki?«
Pavel: »Zato, ker je zdravnik predpisal, da lahko pijem, ampak mero moram držati«.
PLAČILO
Bolnik:	»Oh, gospod doktor,
kako naj vam poplačam ves vaš trud?«
Zdravnik:	»Po položnici, po-
štni nakaznici ali pa kar na roko«.
Košarka
V	tej številki objavljamo rezultate spomladanskega dela tekmovanja kadetov in mladincev.
Turnir je potekal v Šmarju, mesto so zasedli kadeti Šentjur-Šentjurju in Podčetrtku. Prvo mesto so zasedli Šentjurčani in ekipa Podčetrtka (selekcija). Dosegli so 8 točk.
V	spomladanskem delu je mladinska selekcija odigrala tudi tri prijateljske tekme.
V	jesenskem delu pa se prične tekmovanje za vstop v slovensko ligo (vzhod).
Razboršek Danilo
Za popolno razvito življenje nimamo dovolj strokovno usposobljenih kadrov, kakor:	režiserjev, glasbenih učiteljev,
predvsem pevovodij, koreografa in mentorjev za razvite kulturne dejavnosti.
Kulturnoprosvetna dejavnost je po nekaterih krajevnih skupnostih le skromno zaživela. Delo je občasno, nekoordinirano in enostransko. V bodoče bo treba razgibati kulturno dejavnost predvsem na Prevorju, Kalobju in v Loki pri Žusmu.
V zadnjem času se je krajevne skupnost Dramlje zelo razmahnila; iz nekoč dostopne vasi je zraslo lepo naselje, ki se širi na vse strani, tako se tudi v kulturnem življenju postavljajo zahtevnejše naloge.
Tudi v Šentjurju se pojavljajo še nekatere pomanjkljivosti v sami organizaciji. Z večjo zavzetostjo bo treba gojiti kulturo okolja in bivanja ljudi; več pažnje bo treba posvečati elementom kulture in umetnosti v delovnem in v prostem času delavcev in drugih krajanov.
Praksa, da organiziramo niz kulturnih prireditev v mesecu maju, vodi pogosto do kampanjskega dela, kar pa gootvo ne predstavlja polnega kulturnega življenja nekega kraja.
Druga pomanjkljivost takega načina je tudi ta, da se v maju — mesecu
kulture — zvrsti preveč prireditev, ostali čas v letu pa je skoraj brez njih. Pripomniti pa moram, da s tem ne mislimo odstopiti od dosedanje prakse in bomo v maju tudi v bodoče predstavili občinstvu najboljše sadove celoletnega dela na kulturnem področju.
Da bo v tem pogledu teklo delo bolj smotrno in organizirano, bo treba kulturno življenje v samem Šentjurju kot tudi v prostoru celotne občine časovno bolje programirati.
Rauter Dragica
UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovor ni urednik, Drago SLA KAN — tehnični «nednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorici — Franc ŠKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Praznovanje Planine
Letos poteka 35. obletnica osvoboditve Planine in širšega okolišča na Kozjanskem.
Predno pregledamo naše uspehe po vojni je prav, da se vsaj na kratko spomnimo tistih najtežjih dni v času okupacije.
V naših krajih so ljudje med vojno zelo trpeli, saj je bilo v Bohorju in bližnji okolici središče odpora proti okupatorju na Kozjanskem. Koliko žrtev med borci in talci je bilo prav s Planine in okolice, nam pričajo imena na spomeniku, ki je v središču Planine.
18. avgusta 1944. leta so se morale pod pritiskom borcev Kozjanskega odreda okupacijske enote iz Planine umakniti, Planina s širšo okolico je postala svobodna. Med prebivalci so se takoj pričele demokratične volitve v NOO. Tudi partizanska šola je zaživela. Prestrašeno ljudstvo je svobodno zadihalo, vendar ne za dolgo. V decembru 1944 so se okrepljene nemške oborožene sile ponovno pojavile v naših krajih in se kruto iznesle nad nedolžnim prebivalstvom. Požigali so jim domove, ljudi so odpeljali s seboj v Bitrico ob Sotli in pozneje naprej v Brežice, nato nekatere v koncentracijska taborišča. Na zverinski način so mučili in pobili mnogo nedolžnih ljudi. Nekateri so se pa poskrili v gozdovih in pozneje preselili v tiste redke hiše, ki so imele srečo, da so si ohranile streho nad glavo.
Pred leti je Planina dobila novo sodobno osnovno šolo, sedaj se končujejo dela v vrtcu, imamo nov zdravstveni dom. Posodobljeno je tudi telefonsko omrežje z avtomatsko telefonsko centralo. Pred leti se je odprl tudi obrat TOLA, ki zaposluje nad 30 žensk, POZD Tajfun, ki se sedaj precej širi in odpira nova delovna mesta in še bi lahko naštevali.
Med številčno najmočnejšimi organizacijami v občini je organizacija ZB NOV. Ta posveča svojim članom veliko pozornost in skrb zanje. Težave pa so v tem, ker so to večinoma stari ljudje in slabega zdravstvenega stanja, kar je seveda posledica vojne. Kljub temu pa se še vedno