Leto XVm., St 181
LJubljana, peték b. avgusta 1937
Cena t Din
UptavruLStTOt mUMIVM, ^«.flj»^
ulica 5 — fUetoo ftt «122. 8123,
3124. 3125, 8126. Inaeratst oddelek: LJubljana, Cele» burgova ul 0 — TeL 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka aH ca
•tU — Telefon «t 2455. Podružnica Celje: Koceoova aL It i
Telefon «t 190. Računi pri pošt ček. uvodih: Ljub. Ijana St 11.842, Praga Ciato 78.180. Wien it 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaàa mesečno Din
Za Inozemstvo Din 40.—
._»___._.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon SL 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon SL 65.
Rokopisi se ne vračajo
Palestinski problem
Dve ženevski zasedanji spet obračata pozornost sveta na kočljivi in zapleteni palestinski problem. Prav letos poteka štirideset let, odkar so se Zidje organizirali v svojem cionističnem gibanju, ki ima te dni svoj kongres v Ženevi. Vzporedno ž njim se v mandatni komisiji Društva narodov vodijo dolge razprave o znanem predlogu angleške komisije, ki ima v načrtu delitev Palestine na tri dele. Dočim se stališče mandatne komisije še ne da opredeliti, se je cionistični kongres že takoj ob otvoritvi izrekel proti novemu predlogu. Predsednik kongresa Siskin, ki je palestinski žid, je že v svojih uvodnih besedah poudaril, da bi delitev Palestine pomenila »smrt za židovsko nacionalno ognjišče«. Ob pritrjevanju zborovalcev je Siskin dodal: »Nas ne bodo ustavili s kontingenti in tudi ne s kupovanjem zemljišč. Mi smo načelno proti ustanovitvi židovske države, ki bi obsegala samo del Palestine.«
Nič manj odločnega stališča proti predlogu palestinske komisije ne zavzemajo seveda Arabci, kar nas kot objektivne opazovalce sili najprej k ugotovitvi, da tudi po novem predlogu za pomirjen j e palestinske dežele še vedno ni na obzorju nikakih znamenj o poje-manju napetosti, ki je že v lanskih pro-tižidovskih izgredih dosegla svoj vrhunec in se od tedaj prav za prav ni več polegla.
Za presojo zapletenega položaja pa je končno velikega pomena tudi odmev, na katerega je predlog angleške kraljevske komisije naletel v Angliji sami. V spominu je še zanimiva razprava v spodnji zbornici, kjer je le za las manjkalo, da ne bi angleška vlada, ki se Je solidarizi-rala z mnenjem komisije, doživela v tem vprašanju popoln poraz. V zagati, v kateri se je vlada znašla pred parlamentom, se je v zadnjem hipu našel izhod s prav salomonsko odločitvijo: spodnja zbornica o predlogu samem sploh ni glasovala, temveč je samo pooblastila vlado, da ga pošlje mandatni komisiji v Ženevo, ki naj ga s svojim mnenjem spet vrne v London.
Vse to dokazuje, da je palestinsko vprašanje ne le za obe neposredni sporni stranki, Arabce in Žide, temveč tudi za mandatno državo in mandatno komisijo zelo kočljivo vprašanje, ki mu bo zelo težko najti pravo ureditev. Razen Arabcev in Zidov se je proti zamišljeni delitvi Palestine izreklo tudi polno angleških državnikov. Izmed mnogih naj tu navedemo samo nekaj tehtnih pomislekov uglednega angleškega politika Winstona Churchilla, ki izhaja v svoji kritiki iz dveh predpostavk: prvič, da se je židovsko vseljevanje v Palestino v zadnjih letih izredno povečalo zaradi zlorabe antisemitske gonje, ki je zavzela posebno velik obseg v Nemčiji; drugič, da bi ne bilo objektivno, ako bi se palestinskim Zidom ne priznalo ogromnih zaslug za napredek in povzdigo Palestine, ki je bila pred njih vselitvijo silno zanemarjena.
Churchill priznava angleški komisiji vso avtoriteto, tudi njen predlog zasluži vse spoštovanje, toda rešitev, kakor jo ona predlaga, ne more nikogar zadovoljiti. Palestina brez Transjordanije je majhna dežela, ki meri komaj 9000 kv. km, geografsko pa je del velikega ozemlja, na katerem prebivajo samozavestni in ponosni Arabci. Geograf Adam Smith je pravilno zapisal, da je Palestina »dežela, ki ni nikdar in najbrž tudi nikdar ne bo pripadala enemu samemu narodu«. Zidom odmerjeni del, ki bi ne bil večji od nobene angleške grofije, je samo izrez te celote, le da je izmed vseh palestinskih predelov najbolj gosto naseljen, saj pride tu na kvadratni kilometer povprečno 140 prebivalcev, ki seveda niso sami Zidje. Ako pa se Arabci in Zidje ne morejo sporazumeti v vsej deželi, kako nai bi se po izvršeni delitvi sporazumeli v tem ožjem predelu, kjer bi se čutili Zidje popolne gospodarje? Razen tega bi bilo novo vseljevanje Zidov v to preobljudeno obmorsko pokrajino povsem izključeno.
Od komisije predlagana razdelitev navidezno ne vzbuja nikakih vojaških in strateških pomislekov. Po Churchil-lovem mnenju bi predstavljala v resnici stalno vojno nevarnost, kajti pomisliti je treba, da bi se na ravnini in ob morju raztezala rodovitna, procvitajoča, a gosto naseljena židovska država, ki bi mejila na neskončno puščavo, naseljeno z bojevitimi Arabci Sirije, Transjordanije in Arabije, ki bi jih podpiral Irak. Vmes bi se vrivala sveta mesta in številne strateško važne postojanke, ki dajejo tu britanskemu imperiju posebno veljavo. Ako bi se Zidje v tem položaju hoteli vzdržati, bi se morali v svoji deželici oborožiti do zob, kar bi na drugi strani neprestano izzivalo Arabce. Sredi med dvema ognjema pa bi tudi Velika Britanija zašla v položaj, iz katerega bi bil morda edini izhod — njena umaknitev iz dežele, kar spet odpira celo vrsto strateško izredno važnih vprašanj.
Churchill je Končno mnenja, da bi bil sedanji zapletenosti palestinskega vprašanja kos samo kak nov — Lawrence, ki bi. kakor oni v Arabiji, že
SREDOZEMSKI STATUS QUO OSNOVA RAVNOTEŽJA MED ITAUJO IN ANGUJO
Razčiščenje položaja v Severni Afriki, zapadnem in vzhodnem Sredozemlju, ob Rdečem morju in v Abesiniji glavni pogoj sporazuma
London, 5. avgusta, o. Zbližanje med Italijo in Anglijo je še vedno v ospredju vsega zanima-ja evropske politične javnosti. Londonski listi, kakor »Evening Standard« in drugi, poudarjajo danes, da so se razgovori med Londonom in Rimom doslej nanašali na splošna mednarodna politična vprašanja, ki se tičejo interesov obeh držav in so bili zgolj načelnega značaja. Akcija kljub Chamberlainovemu odhodu na škotsko, kamor je včeraj prispel tudi angleški kralj, ni zastala, nego je prešla na redno diplomatsko pot Razgovori se nadaljujejo v Rimu med zunanjim ministrom Cianom in angleškim poslanikom Drummondom, s čemer so po mnenju londondskih krogov prešli na konkretnejša vprašanja.
Pri teh pogajanjih bo skušala Italija doseči predvsem angleško priznanje svoje aneksije abesinskih dežel še pred jesenskim zasedanjem Društva narodov, Anglija pa bo za to koncesijo zahtevala jamstvo, da Italija ne bo več skušala omajati njenega položaja na Sredozemskem morju in bližnjem vzhodu. Anglija želi, da se tudi vprašanje italijanskega vpliva v Španiji, na Balearih in v španskem Maroku končno veljavno likvidira.
Pariški »Jour« ima o teh rimskih razgovorih zanimive informacije in pravi, da se angleško-italijanski sporazum pripravlja na naslednji podlagi:
1. Italija bo izjavila, da ne bo zase Ničesar več zahtevala in da bo sprejela sle-
herno obveznost za ohranitev sedanjega položaja v zapadnem dela Sredozemskega morja prav v smislu januarskega gentle-men's agreement» med obema državama.
2.	Anglija smatra, da njen položaj zaradi italijanskega vmešavanja v severni Afriki na Sredozemskem morju ni povsem zavarovan. Zato bo zahtevala od Italije tudi jamstvo, da se nadaljnji razvoj italijanskih severoafriških kolonij nikakor ne bo izrabljal za kakršnokoli akcijo proti Angliji in njenim postojankam na Sredozemskem morju. Tudi prehod preko Rdečega morja in skozi Sueški prekop mora ostati za vse čase in v vsakem primeru popolnoma svoboden. V to svrho se mora Italija odreči tudi svoji nadaljnji propagandi v Palestini in ostalih arabskih deželah, zlasti pa v Iraku, kjer je razvila v zadnjem času veliko protiangleško akcijo.
3.	Italija bo pristala na novo lokarnsko pogodbo, odnosno nov zapadni pakt, ki bo po duhu odgovarjal lokarnskemu paktu iz I. 1925.
4.'	V Abesiniji se ima vzpostaviti itall-jansko-angleško Interesno sodelovanje in sicer z novo pogodbo, ki bo naknadno razširjena na vse severno-afriške dežele.
Te informacije sta v glavnem potrdila v svojih uvodnikih tudi rimska lista »Giornale d' Italia« in »Tribuna«, ki na-glašata, da se bodo vsa ta vprašanja z lahkoto uredila, čim bo do kraja obnovljeno medsebojno zaupanje med obema velesilama.
Vatikan še nI priznal vlade generala Franca
pač pa se pogajanja ugodno razvijajo
Rim, 5. avgusta o. »Osservatore Romano«, ki velja za glasilo Vatikana, je danes ob-jaral kratko vest, v kateri pravi, da Vatikan irradno še ni prizna] režima generala Franea, kakor je danes v senzacionalni obliki poročal ves evropski tisk, da pa se dejansko vršijo pogajanja med zastopnikom vatikanskega državnega tajništva in toled-skim nadškofom ter zastopniki Francove vlade na drugi strani. Pogajanja se ugodno razvijajo.
Z aragonske fronte
Salamanca, 5. avgusta, o. Kakor poročajo z aragonske fronte, so nacionalistični oddelki dopoldne zavzeli Sierro Dabrillo in Sierro Carbonaro. Na Sierr Carbonari so ujeli 2.000 republikanskih miličnikov. Po poslednjih porazih na aragonski fronti so se republikanci pričeli zbirati ob meji valenc;jskc pokrajine, kjer v vsej naglici
grade nove postojanke in utrdbe.
Na ostalih frontah je danes vladal relativen mir.
Železnica Madrid-Valeneija v nevarnosti
Pariz, 5. avgusta, b. Po poročilu agencije Havas s teruelskega bojišča, so nacionalistične čete prodrle že v pokrajino Cuenco, kjer so premagale vse ovire na poti do ceste v Cuenco. To predstavlja velik uspeh nacionalističnih čet, ki niso le pridobile okoli 45 kv. km novega ozemlja, temveč so pričele s tem že resno ogrožati železniško in cestno zvezo med Madridom in Valencijo. Pokrajina Cuenca leži namreč v Novi Kastiliji in meji na severu na guadalajarsko pokrajino, na vzhodu na te-ruelsko in valencijsko, na zapadu pa na toledsko in madridsko.
Polom ne vmešavanja ?
Odgoditev seje pododbora za nevmešavanje — Rusija še nadalje odklanja angleški načrt — Plymouth išče nov
izhod iz zagate
London, 5. avgusta br. Po prvotnih dispozicijah predsednika odbora za nevmešavanje bi se moral njegov pododbor sestati danes popoldne, povsem nepričakovano pa je bila seja odgodena do jutri. Zvedelo se je, da je vzrok odgoditve zahteva ruskega poslanika Majskega, ki je davi lordu Ply-mouthu izjavil, da še ni prejel nobenih novih navodil od svoje vlade glede vprašanja prostovoljcev v Španiji in sploh glede znanih angleških predlogov.
Lord Plymouth se je dopoldne sestal tudi z italijanskim poslanikom Grandijem ter z zastopnikom nemške vlade. Oba sta mu ponovno podrobno obrazložila stališči Rima in Berlina, ki sta se zelo približali angleškim načrtom. Po informacijah dobro poučenih krogov je lord Plymouth v sporazumu z njima sklenil ponovno vplivati na zastopnika Rusije, da bi izpreme-nil svoje mano odklonilno stališče glede angleških načrtov, splošno pa dvomijo, da bi lordu Pilymouthu ta akcija uspela že do jutrišnje seje pododbora.
Jutranji listi so objavili izjavo sovjetskega poskiništva, ki pravi, da Rusija ne misli izpremeniti svojega stališča glede prostovoljcev. Zato menijo, da okoliščine za jutrišnjo sejo pododbora za nevmešavanje zaradi te izjave niso ravno najboljše.
»Daily Telegraph« piše, da bo moralo
v nekaj mesecih tudi v Palestini ustvaril ono čudovito »ravnotežje, ki dovede eno stranko h koncesijam, drugo pa k potrpežljivosti, tako da si v zasledovanju skupnih ciljev obe stisneta roko« ...
Angleži so priznani »mojstri ravnotežja«. Morda jim bo tudi iz sedanje palestinske zagate pomagal njih ravnovesni čut, vtelešen v tem ali onem Law-renceovem učencu. Vsekakor je njih spoznanje glede Palestine dozorelo tako daleč, da jim je palestinsko vprašanje bolj — uganka kakor problem. Z njo si zaenkrat beli glave mandatna komisija Društva narodov. Preden bo ona dokončala svoje delo, bo spet poteklo nekàj časa, ki ga bodo modri Angleži gotovo smotrno izrabili..«
biti še mnogo sej odbora, preden bodo prešli preko mrtve točke, čeprav hočejo posamezne vlade na vsak način ohraniti politiko nevmešavanja. List meni, da bi se angleški načrt rešil, če bi Rusija popustila.
Tudi »Morningpost« piše, da je usoda angleškega načrta odvisna od Rusije, težko pa je pričakovati, da bi londonski odbor mogel jutri sprejeti kakšen sklep pod sedanjimi vtisi. Zato bodo na tej seji govorili samo o tehničnih vprašanjih.
»Daily Herald« trdi, da sovjetski poslanik ni prejel nobenih novih navodil iz Moskve in se zato sovjetsko stališče nI prav nič izpremenilo.
Navi Plymouthovi predlogi
London, 5. avgusta b. Ker smatrajo v tukajšnjih krogih po poslednjih razpravah v londonskem odboru usodo angleškega kompromisnega predloga v španski zadevi za zapečateno, se mnogo govori o tem, da bi se Anglija in Francija vrnili na «tališče, ki sta ga zastopali ob izstopu Nemčije in Italije iz pomorske kontrole. Lord Plymouth se je baje med tem že informiral o italijanskem in nemškem staliSču glede morebitnega ponovnega sodelovanja obeh velesil pri izvajanju pomoreke kontrole, oziroma glede njunega stališča napram an-gleško-francoskemu predlogu o samostojnem izvajanju kontrole, ki bi se v tem primeru v skladu z italijanskimi in nemškimi željami lahko tudi nekoliko spremenila. Na splošno sodijo, da bi ideja o obnovitvi pomorske kontrole ne bila že v naprej obsojena na neuspeh, dasi so se po italijanskem in nemškem izstopu pojavile znane težkoče, ki se jim je izkušal izogniti bai angleški kompromisni načrt. Pododbor odbora «a nevmešavanje se sestane jutri v prostorih angleškega zunanjega ministrstva.
Povratek ministra Cvetkoviča v Beograd
Beograd, 5. avgusta. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dra-gifia Cvetkovič ae je včeraj vrnil v Beograd«
Medtem angleški listi ie nadalje ugodno komentirajo včerajšnje Članove Izjave. Tako ugotavlja »Times«, da pomenijo te izjave nadaljnji korak nasproti končnemu sporazumu med Italijo in Anglijo, ki bo nedvomno omogočil ustvaritev nove osnove za obnovo miru v Evropi. Tudi »Manchester Guardian« priznava v svojem današnjem uvodniku, da se Je po izmenjavi pisem med Mussolinijem in Chamberlai-nom ustvarila zelo ugodna atmosfera za ureditev cele vrste važnih vprašanja nele glede odnošajev med Italijo in Anglijo, nego tudi glede na splošno napetost, ki jo je v Evropi izzvala španska državljanska vojna.
„Temps" o razmerju med Londonom in Rimom
Pariz, 5. avgusta, b. Oficiozni »Temps« piše na uvodnem mestu o najnovejših naporih italijanske in angleške diplomacije za dosego pomirjenja med obema državama. List ugotavlja med drugim, da bi bilo preuranjeno govoriti o raztegnitvi »gentle-men's agreemeta« ali o kakem konkretnem načrtu za ureditev sredozemskega vprašanja in položaja v severni Afriki. Italijan-sko-angleška pogajanja so zaenkrat čisto splošnega značaja. Kar pa se tiče morebitnega sklicanja lokarnske konference, je list mnenja, da je načrt zapadnega pakta še vedno predmet razprav in da je zaradi
tega sklicanje take konference mogoče tudi brez ozira na razgovore med Italijo in Anglijo, ker ni nujno i njimi v neposredni svezL
Cianova izjava-* Edenova pobuda
London, 5. avgusta b. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo^ da je Ciano spregovoril o angleško-italijanskem zbliževanju na pobudo angleškega zunanjega ministra Edena, ki je po angleškem poslaniku v Rimu Drummondu dal italijanskemu zunanjemu ministru razumeti, da Anglija po besedah svojih državnikov smatra za umest no, da bi tudi Rim povedal kaj o zbližan ju za širšo javnoßt.
Rim—London
in Berlin
Berlin, 5. avgusta, b. Nemška diplomatsko politična korespondenca zavzema danes oficioz.no stališče k najnovejšim pogajanjem med Italijo in Anglijo za ureditev medsebojnih odnošajev. Odnošaji med narodi, pravi nemški dopisni urad, so samo tedaj zdravi, ako slone na načelu: »Živi in pusti tudi druge živeti!«. Dejansko je bila z nemške in italijanske strani os Rim-Berlin večkrat prikazana kot ekskluzivma zveza dveh držav in kot nekakšna fronta proti vsem drugim. Na drugi strani pa je bila večkrat izražena tudi želja po tesnem sodelovanju z vsemi državami, ki priznavajo pozitivni pomen in veljavo zavarovanja miru, kakor ga zastopa os Rim-Berlin. Toda nova prijateljstva ne morejo nikdar sloneti na zrahljan ju starih prijateljstev in zvez, temveč morajo biti vključena le kot novi členi v verge miru med vsemi narodu
Kitajci v obrambi
svoje domovine
Japonski trgovci beže iz kitajskih krajev preko mona
Navi boji pri Tiencinu
zahtevati od parlamenta nove kredite^ za
Tiencin, 5. avgusta, br. Odnošaji med Kitajsko in Japonsko postajajo z vsakim dnem bolj napeti Na bojiščih je po včerajšnjih borbah nastal odmor, ki ga skušajo na obeh straneh izrabiti za nova zbiranja čet Zato pa se je tembolj razvila gospodarska vojna med obema državama. Kitajci so odpovedali že več:no kupčij, ki so bile v zadnjem času sklenjene z japonskimi izvozniki. Japonski trgovci, ki so se v poslednjih dveh letih naselili v raznih kitajskih mestih, beže kar v trumah preko morja. Tekstilne tovarne v Sanghaju, ki so bile v posesti japonskih podjetnikov, so včeraj zaprli.
V bližini neke vasi, 35 km južno od Tien-cina so se včeraj spopadle japonske prednje straže z nerednimi kitajskimi četami. Pravijo, da je pri bojih sodelovalo okrog 60.000 ljud:. Po prvem hudem spopadu so se morali Kitajci umakniti za nekaj kilometrov, bitka pa se je po kratkem presledku nadaljevala in se je zavlekla pozno v noč. Tudi severno od Pekinga so nastali manjši spopadi med kitajskimi miličniki ;n Japonci. Eskadriljc japonskih letal so včeraj in danes dopoldne hudo ovirale prodiranje posameznih oddelkov kitajske vojske od juga proti Pekingu in iz Kalgana proti Nankovskemu prelazu.
Med tem »o na odredbo osrednje kitajske vlade pričeli izpraznjevati Nanking. Splošno namreč pričakujejo, da bodo Japonci že ob prvi prliki bombardirali mesto. Razen tega je nastalo v Nankingu tudi že pomanjkanje živil, ker morajo velike količine hrane dobavljati kitajski vojski, ki prodira proti Pekingu in Tiencinu. K:taj-sko zunanje ministrstvo je pričelo tudi že akcijo, da bi kitajski državljani čimprej zapustili Japonsko, Korejo in Formozo. Po doslej zbranih podatkJh je že nad 5.000 Kitajcev zapustilo japonsko državo.
Iz Pekinga proti Tungčau
Peking, 5. avgusta AA. Večji japonski od delek je krenil iz mesta proti Tungčau. Mislijo, da hočejo Japonci očistiti avtomobilsko ce6to ostankov kitajskih čet iz vzhodnega Hopeja. Japonski oddelek šteje 1500 vojakov s 300 tovornimi avtomobili, več tanki in osebnimi avtomobili. Na bojišču leži Se vedno mnogo kitajskih ranjencev. Opaža se velika živahnost pri četah kitajske osrednje vlade v pokrajini Sujan. Japonska letala so obstreljevala vlak s kitajskimi četami na progi Hankov-Paocao. Kitajci menijo, da nameravajo Japonci odrezati kitajske čete, da se ne bi mogle združiti s četami kitajske osrednje vlade.
Japonska pripravlja splošno mobilizacijo
Tokio, 5. avgusta, br. V političnih krogih so se razširile vesti, da namerava japonska vlada v kratkem ocftediti splošno mobilizacijo. V resnici odhaja h japonskih Iuk vedno več transportov vojaštva na Kontinent. Vojno ministrstvo sicer še ni objavilo nobenih podatkov o transportih, vendar oa sodijo, da je v Mandžuriji in severni Kitajski že nad 100.000 japonskih vojakov. Vesti o bližnji mobilizaciji japonske vojske je potrdil danes tudi japonski vojni minister v poslanski zbornici, ki je napovedal, da bo japonska voipka v severni Kitajski bržkone že v kratkem prisiljena prodirati s severne Kitajske proti jugu, ker so Kitajci že pričeti g svojimi vojnimi operacijami in se velika kitajska vojska po-nvka proti severa očividno i namenom, da znova zavzame Peking in Tiencin. če bo ree prifio do novih vojnih operacij t fciršem obsegu, bo vojpo ministrstvo pač prisiljeno
operacije japonske vojske v 6evemd Kitajski. Doslej je japonska vlada izdala za te operacije 517 milijonov jenov.
Politični krogi sodijo splošno, da je hotel vojni minister s temi svojimi izjavami opozoriti na neizogibnost vojne med Japonsko in Kitajsko, spričo katere bi bila vsekakor potrebna splošna mobilizacija na Japonskem.
Vsi Kitajci odpoklicani iz Japonske
Sanghaj, 5. avgusta, b. Nankinška vlada je odredila, da se morajo vsi Kitajci, ki prebivajo na Japonskem, zbrati v Jo-kohami in Nagasakiju, kamor je kitajska vlada odposlala ladje, da jih prepeljejo v domovino.
Ruske priprave v Zunanji Mongoliji
Sanghaj, 5. avgusta, o. Veliko pozornost je zbudila vest, da se v Moskvi mudi predsednik zunanjemongolske vlade Mavče-dum, ki se je dopoldne sestal s Stalinom. Mavčedum je takoj po konferenci z letalom odpotoval nazaj v Zunanjo Mongolijo. Po nadaljnjih informacija se tam mudi sedaj tudi maršal Blücher, ki organizira zu-nanjemongolsko vojsko, da bi v primeru potrebe priskočila na pomoč Kitajcem ▼ borbi proti Japoncem.
Daladier v smrtni nevarnosti na morju
Pariz, 5. avgusta, o. Francoski vojni minister Daladier bi se b;l davi kmalu smrtno ponesrečil. Pred dnevi se je odpeljal z jadrnico na kra/tiko vožnjo po Sredozemskem morju in se že vračal nazaj v Francijo. V bližini Rapalla se je davi nenadoma zaletel v jadrnico neznan parnik. Jadrnica je bila močno poškodovana, vendar pa je Daladieru in njegovim spremljevalcem uspelo rešit' se s čolnom v bližnjo lu-ko Pastorino. Parnik, ki je povzročil ta incident, je odplul dalje, ne da bi se posadka zmenila za usodo jidrnice, njene posadke in potnikov.
Nov češkoslovaški poslanik v Moskvi
Praga, 5. avgusita. b. V češkoslovaški diplomaciji je izve lena pomembna sprememba. šef političnega oddelka zunanjega ministrstva Zdenek Fierlinger je imenovan za poslanika v Moskvo, dosedanji češkoslovaški poslanik v Moskvi Bogdan Pavla pa prevzame njegovo m^sto v zunanjem ministrstvu. Ta innen java dokazuje, da polaga Češkoslovaška slej ko prej veiiko važnost na ureditev svojih odnošajev i Rusijo.
Katastrofalna neurja na Koreji
Tokio, 5. avgusta. AA. Nevihte za-ir dni so povzročale na Koreji velikansko S" do. Po dosedanjih podatkih je 30 ljudi uV lo. Število ranjenih je ogromno. Posebno • prizadeta žetev. Prometne zveze so pre"; gane.
Letalska pošta z Anglijo
London, 51 avgusta. AA. Britanska p< šta razglaša, da bo v bodoče vsa pisma ir dopisnice, namenjene v Nemčijo, Avstrije češkoslovaško, Poljsko, Rumunijo, Rusijo in Jugoslavijo prevažalo posebno letalo s croydonskega letališča v Berlin. Tako bo vsa ta pošta 24 tur prej prispela na cilj.
»JUTRO« št T8T
ČetekVS. .VIII. 193?
Kraljica Marija In kralj Karo! na Cetinju
Obisk v rojstni hiši blagopokojnega kralja Aleksandra
Uedinitelja
Ce t inj«, 5. avgusta. AA. Danes-je-Ce tin je
Jmsrčno »prejelo in pozdravilo Nj. Vel. kra-jico Marijo in rumunskega kralja Karola. Prispela sta ob 15.15 z avtomobilom v spremstvu rumnnekegia dvornega maršala Urdla-riana, adjutanta majorja Buda, adjutanta Nj. Vel. kralja Dekaneva, polkovnika Pogačnika in karpetana Marka Ajdariča.
Pri vhodu na Cetinje so pred banskim dvorom sprejeli visoke goste ban zet« k e banovine Peter Ivaniševič s pomočnikom in načelnikom upravnega oddelka banske uprave, general Varjačič in županov namestnik Je£to Spasič. Zvonjenje s cetinjske-ga samostana in iz vseh cerkva je naznanilo prihod visokih kraljevskih gostov.
Ko je general Varjačič podal poročilo, je v imenu prebivalstva zetske banovine pozdravil visoka gosta ban Peter Ivaniševič, takoj nato pa v imenu mesta Cetinja vršilec dolžnosti cetinj&kega župana Spasič. Za pozdrave sta se Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Karol prisrčno zahvalila.
Vse do cetinj&kega samostana se je pred okrašenimi hišami zbralo prebivalstvo in prirejalo visokima gostoma navdušene manifestacije. Presi porto cetiinjskega samostana je kraljevska gosta sprejela mestna duhovščina z arhijerejskim namestnikom protojerejem Mihajlovičem, ki je držal v roki križ. Ko sta Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Karel poljubila križ, sta sto-
{>ila v cerkev, kjer sta prisostvovala nio-itvam, nato pa se odpeljala v muzej. Po ogledu muzeja sfa visoka gosta peš krenila do hiše, kjer se je rodil pokojni kralj Alek-
sander I. TJediniteli.' Pred hišo je ve6 čas ljudstvo vzklikalo Kraljici Mariji in kralju Karolu, Evirala pa je vojaška godba. Nj. Vel. kraljica in Nj. Vel. kraij Karel n. »ta
se nato vpisala v spominsko knjigo mesta Cetinja.
Točno ob 17. sta «e kraljevska goeta med
viharnim vzklikanjem Cetinjčanov odpeljala žez Lovčen in Trojico v Budvo in Mi-ločer.
Vojvoda Kentski pride na Brdo
Dunaj, 5. avgusta, v. V tukajšnjih dobro poučenih angleških krogih zagotavljajo, da bo Kentski vojvoda jutri ali najkasneje pojutrišnjem prispel iz Poljske na Dunaj, odkoder bo po kratkem bivanju odpotoval na Brdo pri Kranju na obisk h knezu namestniku Pavlu. Z Brda bo Kentski vojvoda oišel na obisk k Wlutkarskemu vojvodi na Koroško.
Varšava, 5. avgusta, AA. Listi pwoèajo, da je princesa Lihtensteinska, ki je bila povabljena h gro-fu Potockemu v gradič Laneu za čas obiska vojvode in vojvodinje Kentske, doživela avtomobilsko nesrečo. Njen avto se je prevrnil, vendar pa ee ni niti njej niti šoferju ničeear zgodilo.
Poljski zunanji minister Beck s» je z načelnikom političnega oddelka v zunanjem ministrstvu vrnil iz gradiča Lanouta v Varšavo.
Bolezen in vzroki smrti Nj. Sv. patriarha Vamave
Uradna zdravniška poročila o razvoju bolezni in smrti poglavarja pravoslavne cerkve
Beograd, 5. avgusta AA. Ker so se ob smrti patriarha Varnave razširili glasovi, da je smrt Nj. Sv. patrijarha posledica za-strupljenja, je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravniške izjave vseh zdravnikov, ki eo zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi teh zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek.
Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z dne 2. avgusta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Aleksander Ignjatovski, dr. Laza Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, vseučiliški profesorji, in dr. Andra Nikolič, -šef živčnega oddelka, dr. Ni-kolajevič, dr. Rudolf Kobal, sanitetni bri-
gadni general, dr. Zdravko Nižetič, šef očesnega" oddelka, dr. Aleksander Vukova-la, pri mari j splošne državne bolnišnice in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da so zdravili pokojnega patrijarha Varnavo, takoj pokličejo nä upravo mesta in da tu pred oblastjo pismeno izjavijo:
1.	Za kakšno boleznijo je bolehal pokojni patrijarh Varnava.
2.	Kaj je bil vzrok njegove smrti.
3.	Ali so ugotovili, da je pokojni patrijarh Varnava kdaj imel isto ali podobuo bolezen, in ali je zadnja bolezen bila v vzročni zvezi z boleznimi prejšnjih let.
4.	Ali je šlo za kakšno zastrupljenje in kakšne vrste, in posebej
a)	prehrani tvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali
b)	avtointoksikacija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov, ali
c)	je bilo pa namernega značaja.
5.	Ako je bilo namerno zastrupljenje, na podlagi česa se to sklepa in s čim in kako se je izvršilo.
6.	Ako je obstajal sum kakšnega namernega zastrupljenja, da izjavijo, zakaj niso stvari prijavili pristojni oblasti.
7.	Da izjavijo na osnovi poteka in značaja bolezni, ali je pokojni patrijarh Varnava umrl naravne smrti, ali je pa smrt nastopila kot posledica namernega zastrupljenja.
Gori navedeni zdravniki so dolžni takoj po obvestilu o tem nalogu dati zahtevano izjavo.
Ta nalog upravnika mesta Beograda so sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom izvzemši Nižetiča in Popova, ki se mudita izven Beograda.
Dne 2. avgusta dopoldne so se 6estali podpisani zdravniki in so dali upravniku mesta Beograda tole pismeno izjavo:
Glede na nalog upravnika mesta Beograda Pov. it. 198 z dne 2. avgusta 1937, si usojamo tole odgovoriti na zadana vprašanja:
ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patrijarh Varnava je bolehal za alimentarno zastrupitvijo prebavnih organov z reperkusijo na centralni in periferni živčni sistem.
ad 2. Neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in slabo srce.
ad 3. Ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi prejšnjimi boleznimi, toda glede na to, da je Nj. svetost prej večkrat bolehala na obolenju organov za prebavo, se more domnevati, da je obstojalo
splošno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja.
ad 4. Zastrupitev je nastopila po prehra-nitveni poti, iz anamnestičnih podatkov se pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastrupitev in tudi ni bik) suma za to. ad 5. Odgovor na točko 5. je že v točki 4. ad 6. Kakor se vidi iz točike 4^ ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili.
ad 7. Odgovor na točko 7. je že vsebovan v prejšnjih iočkah. Beograd, 2. avgusta 1937. Univ. prof. A. Ignjatovski, 1. r., dr. Niko-lajevič, 1. r., prof. Antič, 1. r., sanitetni bri-gadni general dr. Rudolf Kobal, L r., dr. Laza Stanojevf«, 1. univ. prof. dr. Andra Nikoli^, 1. , r. šef živčnega oddelka, dr. Aleksander Vakoyala, šef notranjega oddelka,'1. r.	'
Razen tega je na zahtevo prof. Ignjatov-skega, ki je ztiravil pokojnega patrijarha Varna vo, da ee prouči in dožene možnost namerne zastrupitve, centralni higienski zavod, ki mu je prof. Ignjatovski osebno izročil 17. julija izbljuvek Nj. svetosti v količini 50 kubičnih cm, izvršil vse strokovne preglede in analize» in navaja v svojem poročil 17. julija izbljuvek Nj. Svetosti v kovinskih strupov, da je bila preiskava kovinskih strupov, ki nastanejo v obliki oho-rin žveplovodika, negativna. Poročilo izklju čuje tudi prisotnost arzena. V filtratu eo po izločitvi žveplovodiika preiskali tudi vse ostale kovinske strupe in je rezultat negativen. Za pregled zastran izparivajočih strupov se je vzelo 1.0 kub. cm tekočine. Po destilaciji se je ugotovil s splošnimi reakcijami formalin.
Z detrakcijo se je ugotovila navzočnost 2.7% formaldehida, kar ustreza 6.75»/o formalina. Ker je pa fomialin sredstvo za konserviranje in hkratu strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignjatovskega tele podatke: ali se ga je kaj dodalo za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da je dodal formalin in da ga zmerom v praksi uporablja za ohranitev materiala.
Zaradi biološke preiskarve zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kemijsko-bak-teriološkem oddelku centralnega higienskega zavoda napravili na živalih poskuse in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne poizkuse z izbljuvkom in eno kontrolno preizkušnjo samo z raztopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu g. Ignjatovskega za ohranitev materiala.
Na podlagi teh proučevanj je bakteriolo-ško-epidsmiološki oddelek centralnega higienskega zavoda dal tole izjavo:
Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem št. 9 z dne 23. julija v stanju, v katerem se je ta dan in pozneje nahaja, ne vsebuje nikakih strupenih elementov, ki bi se mogli"! dokazati na živalih, v gori navedenih do-zah. Dokazan je samo formalin, ki se je pred preizkušnjo nalašč dodal tekočim v svrho konserviranja.
To so rezultati, do katerih je prišla s svojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Beograda in ki jih daje javnosti na znanje.
Iz uprave mesta Beograda II. št. 3967.
Ohladitev med Poljsko in Nemčijo
Variava, 5. avgusta, b. V poslednjih "dneh so v Varšavi in Berlinu istočasno po-krenili akcijo za odstranitev vzrokov nadaljnjih motnjav med obema državama. Akcija se je začela takoj po obisku nemškega poslanika Moltkeja pri zunanjem ministru Becku, kateremu je Moltke predlagal, naj bi se takoj uvedla neposredna anketa o manjšinskem vprašanju, ki naj bi napravila konec nevarni časopisni polemiki
Isti namen je zasledoval tudi obisk predsednika poljske zveze bivših bojevnikov generala Goreckega v Berlinu. Po tridnevnem bivanju v Berlinu se je Gorecki vrnil v Varšavo. Se pred njegovim odhodom v Berlin se je mnogo govorilo o njegovih političnih razgovorih v nemški pre-
stolnici. Na programa so bili zlasti razgovori o položaju poljske manjšine v Nemčiji. Na poti v Berlin se je general Gorecki ustavil tudi v Gdansku, kjer se je tudi Informiral o položaju. Sedaj pa se je zvedelo, da se je general Gorecki t Berlinu1 razgovarjal samo s predsednikom nemške banke dr. Schachtom in maršalom Blora-bergom, dočim ga Hitler ni sprejel v av-dienci, kakor se je prvotno napovedovalo. To je seveda izzvalo v Varšavi veliko razočaranje, ker si Hitlerjevo gesto na splošno tolmačijo tako, da se nemški kan celar ne želi spuščati v razgovore o položaju tujih manjšin v tretjem rajhu. S tem je akcija za poljsko-nemško manjšinsko pomirjen je zašla na mrtvo točko.
Beležke
Slovenska združena
1 opozicija
Organ gospoda dr. Kukovca poroča, da sta se »skupina kmečko-delavskega gibanja in odbor radikalne stranke za Slovenijo dogovorila .za sodelovanje po vzgledu srbske združene " opozicije in je bil v to svrho določen skupen odbor. Navedena skupina radikalov je izjavila soglasnost s socialnim programom slovenskega kmečko - delavskega gibanja.
žal ae pove mariborski Hat, s katerim omizjem radikalov se je združila skupina kmečko-delavskega gibanja.. Z mariborskim, ali ljubljanskim? Pri tako daleko-sežnift politični!* transakcijah bi že ' bilo' pri demokrati&nih metodah, katere zastopa dr. Kukovec, potrebno, da bi javnost zvedela, kdo vse tvori novi izvršni odbor slovenske združene opozicije.
Bolj zanimiva je uredniška vest organa" ., gospoda dr. Kukovca, da bo zaenkrat prenehal izhajati. Ce pojde vse po sreči, se bo oglasil zopet čez mesec dni.
Denarja bo kot toče
Lep napredek JNS v Štrigovi, kjer ie je zbraJo poleg starih nac:onalnih borcev še j lepo število omladincev v omladinski JNS, nasprotnikom ne da spati. Zato so sklicali v nedeljo shod JRZ, na katerem naj bi govorila gospod Snoj iz Radgone in kaplan Kranjc iz Maribora. Na shod je prišel samo gospod Snoj, ki je imel spočetka še dovolj poslušalcev, ker je govoril po maši pred cerkv'jo.
Fantje se zbirajo
Nedeljski »Slovenec« ima celo vrsto pozivov na slovenske prosvetne tabore, k?, se bodo vršili prihodnje nedelje v Črnomlju, Rajhenburgu. v Radovljici, v Izlakah, v Boštanju, Velenju, pri Sv. Juriju itd. Iz vabil na te prosvetne tabore, ki so zadnje čase sem popolnoma zatemnili in potisnili v kot politično akcijo JRZ med Slovene', posnemamo med drugim: »V Rajhenburgu se bo zbralo vse, kar čuti slovensko in katoliško. Pokazati moramo tudi Posavčani, da smo pripravljeni na velike čase, katere nam je napovedal naš vladi-ka dr. Jeglič. Obenem hočemo javno povedati, da nočemo in ne bomo zatajili svojega katoliškega prepričanja, svojega slovenskega jezika in jugoslovanskega čuta.« Kdo želi od vrl'h Posavčanov, naj zataje svoj slovenski jezik, katoliško prepričanje in celo jugoslovenski čut, proglas žal ne pove.	é
Prav tako ne tudi proglas za Radovljico, »kjer bodi tabor mogočen izraz zvestobe katolišitvu in slovanstvu. Z neodje nljivo zvestobo brani Gorenjec ljubezen katolištvu m slovenstvu. Ta dan ne bo ostal doma prav nihče, ki mu je drago slovenstvo in katol'stvo, temveč bo v javni manifestaciji pokazal in utrdil svoje prepričanje.«	,
V	Sv. Juriju bodo slavili 50-lefcnico Bralnega društva, iz katerega se je razvil pozneje »Orel«. Po zborovanju »bo na fa-rovakem pašniku .športno telovadni nastop fantov in deklet. Nato pa ljudska veselica.«
Pred vsemi prosvetnimi tabor bo najpre-jc sv. maša, nato pa zborovanja, na katerih bodo govorili med drugimi narodni poslanec dr. Veble, predsednik sreske organizacije JRZ dr. Šmajd, banovinski svetnik Avsenek in drugi.
iSodni odmevi konkordata
Zagrebške »Novcsti« poročajo iz šibe-nika, da je vložil pri tamošnjem sodišču narodni poslanec dr. Niko Novakovič, predsednik banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino, tožbo zaradi klevete proti pravoslavnemu svečeniku Koji Kr-stamoviču- Pr0ta Krstanovlč je baje v pridigi napadel poslanca dr. Niko Nova-koviča z Judežem Iškarijotam in Vukcm Brankovičem, ker je glasoval za konkordat. Pridigal je po prečitanju sporočila sv. sinoda, da je poslanec Novakovič suspendiran od vseh cerkvenih funkcij in verskih obredov. V Dalmaciji sta suspendirana še poslanca dr. Vujaslnovič iz ben-skovskega in Arežina iz grahovskega sreza.
Križ iz Palestine
V	torek popoldne so se vrnili iz Palestine hrvatski romarji, ki so pod vodstvom nadškofa koad/jutorja dr- Stepinca prisostvovali odkritju oltarja prvega hrvatskega mučenika blaženega Taveliča. Med romarji je bil tudi poslanec HSS dr. Tort»ar. Po povratku iz Palestine je sprejel nadškof t dr. Stepinac novinarje in jim dejal, da so preromali v sopari in žeji nad 7000 km. »Svečanost cxflcritja oltarja blaženega Taveliča Je bila velika afinmacja hrvatskega naroda. S seboj smo prin®sli iz Palestine diva in pol metra velik križ, ki smo ga nosili po Vseh postajah križevega pota v Jeruzalemu-Položili sano ga tudi na. Božji grob. Križ so nosili po jeruzalemskih cestah vsi romarji po vrsti.«
Poklon bolgarskim dijakom
Po rojsitvu bolgarskega prestolonaslednika je podp'sal bolgarski kralj obširno amnestijo za politične in krim:nalne kaznjence. Poleg tega pa je podpisal še poseben odlok, s katerim se je vsem bolgarskim učencem izboljšalo letno spričevalo za en red navzgor v vseh predmetih. Ta svojevrstni odlok, s katerim je želela bolgarska vlada čim bolj privezati bolgarsko mladino na svojega prestolonaslednika, je izzval razumlj'vo veselje med bolgarskimi šolarji in dijaki. Na ta način je letos zdelalo v Bolgariji mnogo študentov, ki so se že pripravljali, da bodo še enkrat drgnili klopi v svojih razredih.
Nemški glas o komunizmu med Hrvati
»Völk'soher Beobachter« nadaljuje s svojimi napadi na Češkoslovaško, češ, da je
E ostala zatočišče komunistične akcije v rednji Evropi. Pri tem se dotika tudi komunistične akcije v Jugoslaviji. Po njegovih informacijah so posebno ž?vahno na delu agenti kominterne v hrvatskih predelih Jugoslavije. »Njihov sedež je v zagre-ški kavarni »Biljard«. Komunistične organizacije v Jugoslaviji delujejo pod raznim?, imeni. Posebno radi se vtihotapi ja j o ko- i munisti v organizacije, ki so pod vodstvom I
Neurje in toča nad
Ljubljanskim poljem
Kratka, a usodna nevihta — Požar v vodmatskem
predmestju
Ljubljana, 5. avgusta.
Danes okrog 17.30 je od štajerske strani prihrumelo nad Ljubljansko polje silno neurje, ki se je med bliskom in gromom razlilo oad-poija in vasi do roba ljubljanskega' Barje. Poleg goste plohe, kakršne v ljubljanski okolici letos skoro ne pomnimo, se je vsula tudi precej debela in gosta toča, k» jte po vsej prilik' prizadejala poljskim pridelkom veliko škode, saj smo še cefo po ljubljanskih predmestjih videli po drevoredih in vrtovih potem, ko je neyrje minilo, mnogo okleščenega listja in sadja, pa tudi odlomljenih vej po tleh. Oblaki so šli čez Ljubljano tako o'zko, da sp zakrili vase tudi nizke vrhove Golovca,'a ploha s točo je bila tako gosta, da so se ulice po najbolj prizadetih predelih zavile v pravo temo ki je človek dobil vtis, da' se je oblak utrgal. Med vsem neurjem se je na za-padni strani, nad Vičem in okoliškim' naselji. prijazno smehljalo zahajajoče soln-ce. V tej smeri je padlo samo nekaj rahlega soknčnega dežja. V Ljubljani sami je neurje ponekod prizadejalo mnogo občutne škode. Tako nam zvečer telefonirajo s Prul, da je voda tam po mnogih hišah zalila kleti, da je stala ponekod do enega metra visoko. Prulčani so to nesrečo doživel?, bržkone zavoljo tega, ker so zbiralni kanali na njihovem področju preplitki in pretesni, da bi mogli sproti odvajati naliv, ali pa so zadnji čas ostali neočiščen'» Še pozno v večer so morali gospodarji s črpalkami prazniti kleti.
V vodmatskem predmestju je nevihta
zahtevala tudi svojo ognjeno žrtev. Nekaj minut po 18. je s svojim avtom prihitel na mestno gasifeko postajo zobni zdravnik dr. Perko iz Vodmatske ulice 'n sporočil, da je strela zapaüla gospodarsko poslopje na znani domačiji Pavla Dečmana, ki leži sredi med Vodmatsko in Društveno ulico, takoj onstran dolenjske železniške proge za vojaško bolnišnico. Dr. Perko je osebno prihitel v Mestni dom, ker je nevihta pokvarila vse telefonske zveze iz mesta v moščansko Huer. Pod streho so b'le nagrmadene velike količine sena in ogenj je za-žarel s silnimi zublji proti nebu, da je bil požar viden daleč naokrog. Mestni gasilci so pod vodstvom podpoveljnika Ogrina takoj pohiteli na kraj nesreče, njim pa so hitel', na pomoč tudi prostovoljni. Ker stoji domačija sredi tesno obljudenega naselja, je obstajala resna nevarnost, da iskre prelete tudi na strehe sosednjih hiš in kmalu bi bilo vse predmestje v plamenih. Poklicni gasilci so takoj napeljali tri cevi in pognaK motorko, za. njimi in za prostovoljnimi i i mesta pa so prihiteli še gasilci iz štepanje vasi in iz Most, tako da je v kratkem lila v ogenj voda iz petih cevi. Več ko dve uri trdega dela je bilo treba, da je bil požar udušen in so lahko za stražo ostal' samo še prostovoljni gasilci iz Ljubljane. Poslopje, ki je bilo nekoč dvojni kozolec in je zdaj v spodnjem delu pozidano za hlev, je v ostrešju pogorelo do kraja, obenem pa je uničenih kakšnih 20 voz sena, ki je bilo spravljeno pod streho. Gospodar trpi okrog 50.000 din škode.
V jarmu neveraikov in pohujšanja
Duhovni svetnik Janez Kalan, glavni urednik lista »Regnum Christi« in priložnostni sotrudnik »Domoljuba«, piše med drugim tudi v »Bogoljubu«, kjer se hudo obračunava s kristjani, »ki se dajo le prevečkrat vpreči v jarem nevernikov, da vlečejo z njimi isti voz. Pridno pomagajo vl^či hudobcu njegove gare in na njih nje-gwo kramo«. Sveta jeza prečastitega duhovnega svetnika pa tudi ni tako neupravičena, čeprav resignirano priznava, da ne pomaga dosti o vsem tem pisati. »Kdor opazuje nered po naših cerkvah in nošo naših žensk, tudi tistih, ki v cerkev pridno hodijo — lahko opazi, da naše opominjanje ni prav nič pomagalo. Vstopim v frančiškansko cerkev v Ljubljani: tri ženske molijo pri obhajilni mizi — vse tri na moški strani. V Grobljah pozvoni k obhajilu. Ena sama ženska — cela obha-jilna miza je prosta. Poklekne sevc?da na moško stran! Na lojtrskem vozu ae pripelje Marijina družba v Groblje. Najprej v cerkev. Lepo! Skoro vse se vsuje jo na moško stran, le zadnje so sedle na žensko stran. Ce pobožnim ženskam ni mogoče ničesar dopovedati, kaj šele drugim!«
Ni pa samo red v cerkvah,- ki vtzbuja sveto ogorčenje urednika »Regnum Christi« in voditelja Svete vojske, ampak še vse hujše zlo — ta nesrečna moda. »Glede reda v cerkvi ima duhovnik še kaj besede, glede mode pa nima nobene besede duhovnik, ampak pariški ljudje. Njih beseda
je sveta in se mora izpolnjevati. Kar ti rečejo, to velja tudi pri pobožnih ženskah in to celo v najzadnjem gorskem kotu, ne pa kar reče duhovnik, kar škof, kar papež. Ti naj se v te reči ne vtikajo, jih ne bomo poslušali. Zdi se, da se še v nekaterih ženskih redovnih zavodih za vzgojo povsem ne ravnajo po zahtevah Cerkve. Slišimo, da je papež zabičal italijanskim zavodom, naj bodo gojenke dostojno oblečene, pri nas pa je noša deloma marsikje veliko bolj nedostojna kakor na Italijanskem.«
Vsega tega gospod Kalan kar ne more razumeti in se samo čudi in čudi, »da ti pride čisto preprosta kmečka žena z napol nazgaljenimi grudi, da se človeku studi, sama pa menda ne čuti nič, kako je nespodobna. Prav tako nespodobna je tesnoba, s katero danes oklepa mlado žen-stvo svoja nedrja. Kaj je le vzrok, da naše pisanje pobožnemu ženstvu, kakor kaže, ni nič izdalo? Ali pobožno ženstvo »Bogoljuba« ne ber, ali pa ga bere, pa se po njem ne ravna?«
Do pravega odg-ovora v nadaljnem razmišljanju o pohujšanju v dolini šentflorjan-ski pisec ne pride, nego za zaključek resignirano vzdihuje: »Kristjani smo boječa armada, ki sovražniku bolj hrbet kaže, kakor prsi. Vsem zahtevam sovražnikov božjih se uklonimo... Mi smo le senca kristjanov...«
Nove justifikacije v Moskvi , p©g?efj J0Sj} JffgaviČa
žrtve Blejskega jezera
Pariz, 5. avgusta. AA. Agencija Havas poroča iz Moskve, da je bilo 122 delavcev neke tovarne za konzerve obsojenih na smrt, ker so bili člani trockističnih organizacij in so v konzerve vlagali bacile, da bi zastrupljali prebivalstvo. Obsojence so postrelili. Na smrt so bili obsojeni tudi ravnatelj tovarne Strelec, vodja trgovskega oddelka tovarne Roselev in tovarniški zdravnik Getman.
voditelja hrvatske opozicije dr. Mačka. Kakor v mnogih drugih pokraj'nah, tako so si tudi komunisti med Hrvati nadeli nacionalistično masko. Na ta način so dobili dostop tudi do hrvatskega tiska. Pri tem so zaradi izkušenj v drug'h državah zelo previdni. Komunisti imajo tudi močne postojanke v nekaterih industrijskih podjetjih in pa med visokošolsko omladino.«
»Völkischer Beobachter« ne navaja virov. Iz katerih je črpal svoje podatke. Kolikor je nam znano, gospod dr. Maček ni poseben prijatelj komunistov in jih pn-eganja povsod, kjer se pojavijo. Zaradi tega bi bilo od sicer tako uglednega nemškega lista že primerno, da bi z imeni naznačil hrvatske organizacije, v katere so se vt'-hotapili komunisti, da bi jih lahko dr. Maček pometal na cesto.
Aretacije v Dubrovniku
Poročali smo že o demonstracijah v Dubrovniku ob priliki proslave Tojstnega dne predsednika dr. Maaka, ko so demonstranti razbili celo vrsto trgovin, ker niso izobesile zastav za ta «narodni praznik». V zvezi s temi demonstracijami se je sestalo 15 občinskih svetnikov, pristašev JRZ, ki so ugotovili, da se je mestna policija ->ri demonstracijah zelo Čudno obnašala m da so bili med demonstranti celo občinski nameščenci. Zbrani občinski svetniki so poslali protestni brzojav banu zetske banovine in zagrozili s skupno ostavko, če se krivci ne kaznujejo. Sedaj poročajo dalmatinski listi, da je uvedel državni pravdnik dr. Hinko Lučovnik zelo ostro preiskavo o teh demonstracijah in dal zapreti celo vrsto razbijačev, ministrstvo notranjih del pa je poslalo inšpektorja Milanka Savina, ki preiskuje še za ministrstvo potek demon stracij. »Jadranski dnevnik« poroča v zvezi z izvršenimi aretacijami, da je bil narodni poslanec Mišetič na sodišču, kjer se je zanimal za potek preiskave proti aretiranim hrvatskim omladincem.
izključeni pristaši HSS
V Dubrovniku je bil nedavno imenovan nov občinski svet. Med novimi občinskimi svetniki je bik» tudi nekaj pristašev HSS. Večina med njimi je imenovanje -v novi občinski svet odklonila, ker se je postavilo vodstvo stranke na stališče, da člani HSS ne morejo sodelovati v novem občinskem svetu. Trije pristaši HSS so kljub stališču vodstva stranke sprejeli, imenovanje za občinske svetnike. Sedaj poročajo dalmatin ski listi, da so vsi trije izključeni iz HSS, ker se niso pokorili strankini discipbnL
Bled, 5. avgusta.
Kakor je bilo javljeno. je 2. avgusta ob 17.45 utonil pri kopanju v Blejskem jezeru orožniški k a piar Josip Jugovič. Obdukcijo trupla, ki so ga včeraj potegnili h jezera, je izvršil zdravnik .Ur. češarek oh prisotnosti orožni.škega majorja Radiuloviča. policijskega komisarja Poljaka in komandirja blejske orožniške ponta^e Vrbljanca. Zdravnik je ugotovjl, da je nesrečnega Jugovi-ča zadela pri kopanju srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališča, na Bledu, nato pa so ga odpravili v škofjo Loko k staršem pokojnika, kjer je bil danes ob 9. dopoldne pogreb. V sprevodu so nesli trije škofjeloški orožniki lep venec, ki so ga poklonili orožniki blejske postage. Razen tega so orožniki na Bledu zbrali večjo fivofo, ki jo bodo poklali rodbini pokojnika. Ponesrečeni kaplar Jugovič je bil izrcino priljubljen med svojimi tovariši.
Ob tej priliki je treba popraviti vest, ki jo je objavil o snirti kaplarja Jugoviča »Slovenec« in v kateri je trdil, »iia se mu njegovi tovariši niso urali priskočiti na pomoč. ker niso znali plavati. Dejstvo je, da so vsi znali plavati, da pa žal Jiugoviču niso mogli več pomagati, ker ga je pač zadela kap in je naglo izginil v globino Blejskega jezera.
Razpuščene hitlerjevske organizacije v Avstriji
Dunaj, 5. avgusrta. AA. Vlada je odredila celo vrsto novih odločnih ukrepov proti gibanju zoper neodvisnost Avstrije. Tako je razpustila 60 telovadnih društev na Gornjem Avstrijskem in zaplenila njihovo imetje. Člani teh organizacij so namreč pred kratkim priredili o priliki shoda vojnih veteranov v Welsu nedovoljene manifestacije.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo : Zmerno hladen val z delno oblačnim vremenom pokriva skoraj vso evropsko celino. Njegove hladne gmote prihajajo v stik z ostankom toplega zraka nad Poljsko, v Karpatih in tli. Balkanskem polotoku, kjer povzročajo oblačno vreme in tu na tam deževje. V Jugoslaviji prevladuje delno oblačno vreme v vzhodni polovici in jasno v zahodni. Dežuje v okolici Velikega Gradišča. V zadnjih 24 urah ie deževalo v severnih in vzhodnih krajih. Toplota se je nekoliko dvignila v južni polovici, breiz posebne izpremembe pa je lwla v severni polovici. Najnižja Mrzle vodica 9. najvišja Mostar 31 C.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme v vsej državi p povečano oblačnostjo v vzhodnih in južnih krajih. Ponekod utegnejo biti plohe. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Delno vedro, ponekod viharji in. toča.
Dunajska: Lepo in toplo vmeime, najbrže krajevne nevihte.
Strahotne slike opustošenja
v noči od nedelje na ponedeljek ]e bila najhujša, kar jih pomnijo prebivalci ob Krki in Radnl]i „
Krka se je ponekod, ojačena s pritoki, razlila kakor jezero, drugod pa je, ožje zajeta, podirala ln odnašala
Krško, 5. avgusta
Prva poročila o usodepolnem neurju na Gorjancih niso mogla zajeti strahotnega opustošenja, ki se je v naravnost grozotni obliki in veličini pokazalo šele danes, ko je voda v veliki meri odtekla ali se v manjši meri preliva po izjedenih rupah in kotanjah, deloma pa v novo izlizani strugi Sušice. Idilično lepa vas Sv. Križ se je po neurju prikazala kot razdejana blatna vas, ki je ni moči opisati. Od 90 ličnih poslopij je ostalo nepoškodovanih 'samo 11, a je še teh 11 gospodarjev prizadetih na povzročeni škodi na travnikih, vinogradih ali čem drugem, tako da je nesreča res popolna. V naslednjem navajamo največ prizadete posestnike.
Posestniku Gramcu je voda odnesla hlev V katerem je imel dve kravi. V oddaljenosti pol km je pustila hlev na zatvornici pri Glinškovem mlinu. V splošno začudenje so v hlevu še potem našli obe kravi živi, privezani k jaslim. Sosedu Venetu je voda odnesla kozolec, vse svinjake s svinjami Vred in pečnico, na potu pa izjedla tri metle globok jarek. Hosta Francu je odneslo kozolec in senico, Bambiču svinjake in Èupo. Kodriču Lojzetu svinjake s 16 prašiči, Horvatu se je obesilo tele, ki je plavalo v hlevu in z glavo zašlo med jermen je komata, Colariču Francu je odneslo senico in kozolec, Glinščku Francu pa senico, pod in dve šupi. Mnogo nezaželjenega strahu je moral prestati posestnik Kramar, ki je pred divjim elementom zbežal na slivo sredi dvorišča in čakal rešitve od 21. ure do S. ure zjutraj, medtem pa mu je odplavilo vse svinjake, pod in senico pa prestavilo za 10 m. Cimpermanu Alojzu je podrlo kozolec in odneslo svinjake s 15 svinjami, Turku Francu je premaknilo od ceste pod in senico ter podrlo svinjake. Baznikov pod in senico je voda dvignila in ga prenesla na Stritarjev travnik, hlev s svinjami vred pa je voda odnesla. Da bi bilo razdejanje temeljitejše, je porušila še Hribarjev, Cer-r.elčev, Maroltov, Colaričev in Martinščev most.	!
Ostale hiše, gospodarska poslopja etc., je voda oblila v tolikšni višini, da je prizadetim uničena po večini vsa oprava, obleke. perilo in vse ostalo, kar je bilo v hišah. Iz gospodarskih poslopij je domala odplavila les, vozove, komate in razno poljsko orodje. Občutno škodo je povzročila tudi s tem, da je prevrgla in deloma odnesla čebelnjake posestnikom Glinščku Francu, Kerinu Jožetu in Bazniku Martinu, katerim je bilo uničenih nad 40 panjev. Splošno pa lahko trdimo, da je uničeno tudi ono, kar ni voda sama vzela. Stanovanja in drugi prostori so zadelani z gostim blatom, ki se kakor smola drži vseh predmetov in ga je zelo težko odstranjevati. Vsa živila, ki so prišla z blatom v dotiko, so neuporabna, uničeno pa je tudi Vse sadno drevje, ki ga je zajel glavni tok.
Nič manj grozotna slika se vleče vse od Sv. Križa dalje po dolini Sušice proti šutni in Dolu. Njive in travniki ob obeh bregovih so uničene, kajti ogromne množine kamenja so docela izpremenile zunanje lice in deloma za vselej marsikaterega posestnika spravile ob travnik ali njivo. Pri Kerinovem mlinu je odneslo most, bivšemu županu in mlinarju g. Kodriču Antonu pa je odneslo vse gospodarsko orodje in kokoši, docela zasulo staro strugo in mu izgreblo novo pred hlevom in hišo. Pismonoši Colariču Alojzu je nesreča prekrižala vse račune. Pravkar je imel namen, da si postavi hišico. Vse že navoženo gradivo z lesom in opeko je sedaj vzela voda. Posestniku in mlinarju Barbiču je uničilo vso hišno opremo, mlin in svinjake, posestnici Hribarjevi v šutni pa je voda odtrgala vogal hiše in skozi
nastalo odprtino odnesla vse, kar je bilo v hiši. Najbolj prizadeta med vsemi pa sta gotovo mlinarja Strgar Franc in Kodrič Franc v Dolu. Strgarju je v nekaj hipih voda vzela vse, kar je imel, hišo, mlin in gospodarsko poslopje in zabrisala vsako sled, da se niti ne pozna, kje je eno m drugo stalo. Le s težavo si je rešil golo življenje. Kodriču pa je odneslo vsa gospodarska poslopja, opremo, vozove, 8 odraslih prašičev, 90 kokoši ter uničilo mlin in njegov lastni most. Hribarju Antonu (Levaku) je odneslo vse razen hišice, kar pa je od Levaka naprej proti Dolu, ni mogoče popisati. Struga je prestavljena tudi tu, njive zasute z deset in desettiso-či m3 skalovja in kamenja, da nudi res žalosten pogled kakor pred Medvedom, kjer je odtrgalo betonski most in izkopalo 6 m globoko strugo.
Hudo prizadeti so bili tudi vinogradi posestnikov Kodriča Franca, Kodriča Antona, Gramca Martina, Grubiča Franca,
Medveda, Kezerleta, Colariča in drugih. Plazovi so odnesli velike plasti s trtami in koljem naravnost v dolino. Stritar Josip, Marolt in drugi pa trpe škodo na odtrganih delih lepih gozdov.
Pod silnim vtisom nesreče, ki jih je zadela so ljudje kakor otopeli. Nihče ne ve, kako si bo pomagal, če pomoč ne bo nujna m izdatna. Ze zaradi prehrane ljudstva in živine je potrebna takojšnja pomoč. Obnoviti je treba takoj mostove, kajti vsi dohodi do vinskih goric v Bočju in Dolu so razrušeni. V vse hribovske vasi, ki leže nad Sušico, so zveze prekinjene, nemogoče. Vinogradniki, ki še imajo v hramih vino, ga n° bodo mogli spraviti v dolino vse dotlej, dokler se ne urede pota in mostovi. Ljudstvo tega razdejanja samo ne bo moglo popravit: in bi bilo zato zelo umestno ako bi ljudstvu priskočila v pomoč naša narodna vojska. Potreba po ureditvi je zelo velika. Kdor ne verjame, naj se prepriča na lastne oči.
Polja in travniki uničeni
Škocijan, 5. avgusta.
V	ponedeljek so doživele vasi, ki leže ob Krki od Novega mesta do Brežic strahovito povodenj, katere obseg ni bil nič manjši kakor leta 1933. Ta poplava se razlikuje od one iz leta 1933. le po svojem nepričakovano hitrem nastopu. Običajno je, da šele večdnevno močno deževje povzroči povodenj, zdaj pa se je zgodilo, da je Krka zalila vasi v rekordnem času 9. ur. Kaj sličnega ne pomnijo najstarejši očanci naših krajev, katerim so ostala v spominu strahotna vodna uničevanja, katerih eno se je dogodilo pred 96 leti, drugo leta 1933 m tretje v ponedeljek.
V	nedeljo popoldne je postajalo že itak oblačno nebo bolj m bolj temno in v kratkem času je bil ves nebesni svod pokrit s temno črno odejo, vel je močan veter. Okrog 6. popoldne so začele padati debele deževne kaplje, ki so se v nekaj trenutkih močno zgostile in že je lilo kakor iz škafa. Soditi je bilo, da bo le kratka ploha. Proti pričakovanju pa so se curki zgostili. Začelo je močno grmeti in za bliski so udarjale strele. Brez najmanjšega prestan-ka je lilo do 2. zjutraj. Uro pozneje je že Krka prestopila bregove. Prav tako tudi njen pritok Radulja. Krka je naraščala vse do treh popoldne, Radulja pa je dosegla višek okrog 7. zjutraj.
Radulja, ki teče skozi škocijansko dolino in se pri Dobrovi steka v Krko, je preplavila polja in travnike naslednjih vasi: Zalog, škocijan, Savinek, Grmovlje, Dobruška vas in Dobrova. Krka pa je pustošila po teh-le vaseh: Spodnje Kron ovo, Ruhtna vas, Bela cerkev, Stranje, Dobrova, čučja mlaka, Hrvaški brod, Mršečja vas, öisti breg, Zameško, Koprivnik, Ma-lence, Brod; te vasi leže na levem bregu Krke. Na desnem bregu pa so prizadete vasi: Čadreže, Gomila, Sv. Jakob, Ostrok in dalje proti Kostanjevici in Brežicam. Po uničujoči poplavi so prizadete občine: škocijan, št. Jernej, Bela cerkev, Kostanjevica in Raka.
Krka je divjala in postajala vse večja to strašnejra. Obširna dolina okrog Dobrove, Kostanjevice in deloma škocijana je bila videti kakor besneče morje. Razburljivi so posamezni prizori, ki so se dogajali pc vaseh. Omejili se bomo le na naj-žalostnejše in najstrašnejše. Posestnik špiler ima svojo domačijo ob cesti Vrpo-Ije— Kobilice. Ponoči je nenadno pridrvela voda. Deroči hudourniki, ki so z vso silo grmeli z Gorjancev v dolino, so se kaj hitro združili v potoku, ki vodi mimo špi-lerjeve hiše. Močni valovi so se z vse ve-
čjo močjo zaganjali v hišo, katera se je slednjič začela majati. Posestnik ni utegnil, da bi na kak način preprečil nevarnost in rešil, kar se je sploh še rešiti dalo, ko je strašna struja povečala svojo moč in začul se je pok; hiša je odplavala po deroči vodi___Drugi posestnik spet ni imel
časa, da bi potegnil iz hleva živino. Voda je vdrla v živinski hlev in vzela seboj živino. A to se je potem zgodilo več posestnikom. Ljudje iz nižje ležečih vasi so nenadno imeli priliko videti, kako plavajo v deroči vodi goveda, svinje in perutnina. Posrečilo se jim je, da so plavajočo živino prestregli, jo potegnili iz vode in na ta način rešili sotrpinom vsaj nekaj. Mnogo stvari je voda itak odnesla iz kmetskih domov in jih lastniki ne bodo več dobili nazaj. Lesni trgovci, ki so imeli velike zaloge lesa, hlodov in desk, so tudi zelo prizadeti, ker nikakor niso utegnili izvleči lesa izven nevarnosti. Voda je vdrla na žage in odnašala, kar ji je prišlo na pot. Trgovci in tudi kmetje, ki so pripeljali na žago les za svojo uporabo, so prizadeti za težke tisočake. Zelo je povečalo nesrečo dejstvo, da je kmetom vodovje odtrgalo privezane čolne in jih odneslo s seboj. Ljudje bi bili lahko marsikaj rešili, če bi imeli čolne, tako so na lahko le gledali, kako voda. odnaša niihovo imetie. Ni mogoče opisati vse pretresuioče prizore, kako so ljudje reševali otroke, živino, imetie. Najboli so trpele vasi ob potokih, ki imajo svoie izvire pod Oorianci. Mogočni hudourniki so povzročili, da so potoki v nekaj urah prestopili bre«rove. Po teh vaseh ie razsajala voda že okrog polnoči. Veliko je posestnikov ki iim ie voda vdrla v hiše in gospodarska posino1" in jim tudi tam napravila ogromno škodo.
Letošnja letina bo po poplavi pooolno-ma zanič. Poplavljena polja in travniki so uničeni in ni upat', da b; si mogli količkaj opomoči. V: ai^o pr^e^ne n^.ve so popolnoma razorane in je samo v dobrovski in škociianski kotlini po sodbi izkušenih kmetskih gospodarjev ajde uničene preko 50.000 kg; prav tako je s fižotom, koruzo, korenjem in peso. Krompir prav zdaj v najmočnejši rasti, bo zaradi strašne poplave in preišniega n^pr^t^nega povsem segnil. Le njive, ki leže v hribih, bodo nekai obrodile, pa tudi n«» toliko, kakor običaino, ker 1e preveč deževja. Letošnji poljski ori del ki so torej popolnoma uničeni in liudie se vprašuieio. kako bo s hrano za čez zimo. S travniki je isto. Voda je poplavila otavo, ki se je že močno
razrasla, zdaj je pa vse poležano in blatno. Tako bo stradala tudi živina.
Celotna Skoda ▼ občinah Skočijanu, 81. Jerneju ln Beli cerkvi znaša prav gotovo nad 5,000.000 dinarjev. V vseh vaseh od Novega mesta pa do Brežic vštevši imenovane občine pa so kmetje oškodovani za 10,000.000 din. Tako strašne Škode še ni povzročila kaka poplava v teh krajih. Povodenj je prišla prav v času, ko imajo kmetje Se vse pridelke na njivah.
Potrebno bi bilo, da si ogleda vse poplavljene kraje komisija in da kr. banska uprava čimprej priskoči ljudstvu z znatno podporo na pomoč.
»Ko bom velik, se bom oženil z Minko.* »Hm, počakaj ie malo. Za ženitev jih je treba dvoje.c »Lepo, bom pa vzel ie Urško.c


podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj ta izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trily-sinu, KER GRE TRILYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme ln lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje Izpadanje las.
Gradbene novice z bregov Ljubljanice
Hudo prometno oviro bodo odstranili — V središču mesta bo stala velika palača na koleh — Poslednja regulacijska dela se zaključujejo
V Ljubljani, 5. avgusta.
Nova, velika prometna žila, k5 bo vezala šentjakobski del mesta s Tržaško in Blei-weisovo cesto po najkrajši, direktni poti čez Cojzovo in Aškerčevo cesto, bo še letos izpeljana po vsej njeni dolžini. Aškerčeva cesta v zgornjem delu je b;la že lani betonirana in urejena, na spodnjem delu pa je bila glavna ov'ra Jelačinova hiša na Emonski cesti štev. 6, ki stoji sredi ceste, daleč od regulacijske črte. Mestna občina ljubljanska je — kakor znano — spomladi odkupila to hišo za 400.000 din z vsem ozadjem in naložila lastniku, da jo mora podreti. Ivan Jelačin je poveril sedaj to delo stavbni tvrdki Battel;no pod pogojem, da si vzame ves razpoložljiv materijal v zameno za odstranitev te stoletne hišice. Podirati jo bodo pričeli drugi teden, ko bo hiša prazna strank, ki se že selijo. Nato bodo tlakovali še od lani preostali del ceste.
Pri palač5 univerzitetne knjižnice so prekoračili polovico gradnje in so ta teden pričeli s tretjim nadstropjem. Upanje je. da bodo še drugi del srečno spravili pred zimo pod streho.
I. C. Meverjeva hiša na Marijinem trgu je podrta do temeljev. Ker tla nimajo dovolj trdne podlage, bodo zabili, kar je dovolj značilno za sredino mesta, debele, šest metrov dolge p:lote, ki so z železnimi okovi obiti in ošpičeni. Po številu jih bo 490.
Mestni delavci pravkar polagajo leseno ograjo, ki se razteza od prulskega mosta do Plavčeve hiše na Starem trgu, t. j. do pri-četka arkad, štrlečih nad betonsko škarpo. Postavitev te ograje je bila skrajno potrebna, zlasti na ozkem prostoru pri Za-
laznikovi v;li, kjer se dva voza ne moreta niti srečati. Umestno bi le še bilo, da se na tej desni strani Ljubljanice napravijo običajne klopi, tako na Prulah in Grudnovem nabrežju, kjer imamo živahen trg z drvmi in kjer bi prebivale' ondotnih bližnjih hiš radi in Lahko posedali ob vročih dneh in se ondi hladili. — Ta teden so se lotili ob tej strani gradnje vseh .štirih pe-rišč, čijih stopnice bodo iz oklesanega pod-peskega kamna. — Na desnem bregu, ob Trnovskem pristanu, je glavni predmet polaganje dolgega stopnišča, segajočega od prulskega do gradaškega mosta. Ta teden so končali z opornimi pločniki po vsej dolžini in pričeli s ploščadjo stopnic samih, ki bodo služile za razkladanje in nakladanje blaga. Preračunano je. da bo položitev teh prstan isón ih dostopov končana še tekom tega meseca. — Na Spici so zadnje dneve poglobljevali strugo, kjer bodo položili kamnitni prag. V ta namen so zagradili Gruberjev prekop po vsej širini in se je Ljubljanica, vijoča se do razcepa, mogla odtekati skozi mesto, v Gruberjev kanal pa le po ozkem, dolgem, lesenem koritu. Zadnji naliv; in visoko stanje vode ovirajo nadaljnje delo, ki bo vsled tega moralo več dni počivati. Zatvornica ima odprtih sedem vrat, ki puščajo Ljubljanici prosto pot skozi mesto. Njen tok je sedaj precej hiter, skoro deroč, odkar ni več jeza pri čevljarskem mostu. — Veliko pozornost ie napravil na levem bregu reke malo pod kopališčem usad zemlje, čigar posled'ca je bila, da se je pričela velika plast mehkega obrežja nevarno sesedati in so morali weekendhisico, menda last trgovca L'rban-ca. kar na mah podreti, da ni zlezla v zemljo.
Kako se reže kruh dobrote pri nas
Zasebna ustanova kot vrhovna Instanca našega socialnega skrbstva
Ljubljana, 5. avgusta.
Kakor propovedujejo optimisti, se gospodarska kriza polagoma izboljšuje in svet prihaja počas* v svoj normalni tir. Bil pa je tudi resda že skrajni čas, da upade povodenj stiske in brezdelja, saj je svet že do kraja izčrpan in pohajati so mu začeli zakladi vsega materialnega in duhovnega blaga In zgodovinske izkušnje nas uče. da gorje deželi, kjer začne za kruhom primanjkovati še potrpljenja. Toda javni socialn; fondi so vendarle malo prezgodaj usahnili do kraja, zakaj na tisoče in tisoče je še ljudi, ki jih blagor konjunkture še ni zajel v svoje okrilje, in ker so še zmerom brez dela in kruha ostali na cesti. jim ne kaže nič drugega, kakor da od Poncija do Pilata prosto pomoči. Ne da se tajiti, da so razni malovredneži v letih krize izigrali marsikatero plemenito srce, a nič manj ni res, da je bilo vsa ta leta brez primere več bede na svetu kakor pa pripravljenosti, da se bednim pomaga. Kakor je v'deti. zasebna dobrota prav tako vztrajno zamira kakor propada čut odgovornosti v onih, ki bi jim bil ta čut po vseh božjih in človeških postavah dolžnost.
Za čas, v katerem živimo, je nadvse značilen in poučen primer mladega istrskega emigranta, ki živi zadnja tr leta v Ljubljani in je prav te dni okusil, kako je pri nas dandanes še organizirana tako z van a humaniteta. In kmečke vasice nekje v pa-zinskem okraju doma, se je fant v Italiji preživljal kot tehnični risar, a že v zgodnji letih se je pridružil vrstam nacionalne mladine in je tiho, a marljivo delal za narodno stvar. Razširjal je nacionalni tisk po mestih in vaseh, pomagal je v ljudskih množicah ohranjati narodno misel. Pozimi leta 1930. je bil na Reki aretiran, odmeril' so mu tri leta ječe m 20.000 lir globe. Ko je kazen odsedel, je spoznal,
da mu v ožji domovini ne bo več obstanka, in je šel čez mejo. V Ljubljani, kamor je prišel ravno v času največjih križev in težav, se je preživljal z vsake vrste priložnostnimi opravki. Risal je od časa do Č3«a po raznih kulturnih zavod'h in tovarnah, a največ je bii brez dela. V Jugoslaviji nima sorodnikov, na katere bi se bil naslonil, razen sestre, ki ima skromno služ-bico nekje v Dalmaciji in mu kdaj pa kdaj pošlje kak stotak.
V največji stiski je mlademu istrskemu envgrantu prišla misel, ki se je že tolikim siromakom v najobupnejših minutah zdela edina odrešilna. Napisal je prošnjo na eno izmed visokih mest v Beogradu, razložil je nacionalno delo, ki ga ima za sabo, trpljenje, s katerim je bil kaznovan, in svojo sedanjo bedo in je zaprosil skromne podpore. Bilo je tamle na začetku junija, na začetku jul;ja pa je dobil od osrednje katoliške podporne organizacije, Karitativne zveze, ki ima svoj sedež v Marijanišču, kratko povabilo, naj se zglasi v njeni pisarni. Fant se je začudil, da ga kliče Kari-tativna zveza, na katero se nikoli n; z ničemer obrnil, a še brez primere bolj se je začudil, ko je spoznal, da mu v Marijanišču rešujejo prošnjo, ki jo je bil naslovil na eno najvišjih instanc v Beogradu. » >1
'f.V • i i ; > i > 1 • 11 ^ i T T ; < •	i
' r m * i\
1 r. . i ■ *. i . i i Povedali so mu, da odbor o njegovi proà,. 'i pravkar razpravlja in da bo po vsej pjriliki nekaj malega dobil. Čez par dni naj se zglasi v župni-šču na Viču, ker v Rožni dolini stanuje. Fant je bil v dno duše razočaran, da se mu je na tako brutalen način razblinilo njegovo poslednje upanje, toda kaj je hotel drugega, kakor da je šel. V župnišču so mu v resnici odšteli tri kovače.
Najnujnejše potrebe našega turizma
Vprašanje turističnega plačilnega prometa s klirinškimi državami zahteva res nujno rešitev
Ljubljana, 5. avgusta, že v začetku letošnje turistične sezone je naš dnevni tisk neprestano opozarjal in poudarjal, da je vprašanje plačilnih sredstev za inozemske geste iz Nemčije, Avstrije, čehoslovaške in Madžarske, s katerimi državami imamo klirinške sporazume, rešiti zelo nujno in pravočasno zagotoviti vse potrebne kredite, ker se bodo v nasprotnem primeru tudi letos pojavile težave prejšnjih let, ko je naš turizem zaradi neurejenih deviznih vprašanj pretrpel prav občutno škodo.
Te prognoze, ki jih je objavljalo naše Časopisje in upravičeno pričakovalo, da se ne bodo izpolnile in da bodo pravočasno rešena vsa nujna vprašanja v zvezi s plačilnimi sredstvi za naše inozemske goste, so se naposled žal vendar le izpolnile. Velik del Slovenije, Gorskega Kotara, Hrvatskega Primorja, Dalmacije in Bosne je že doslej zaradi izostanka Nemcev pretrpel veliko škodo, prav tako pa tudi zaradi manjšega števila čeških in avstrijskih gostov, za katere je ali zmanjkalo potrebnih deviz, ali pa so se pojavile drugačne težave, ki niso bile pravočasno in na zadovoljiv način rešene že pred začetkom letošnje glavne sezone. Po podatkih Zveze za tujski promet posnemamo sledeče:
Najvažnejše je predvsem vprašanje Nemcev, ki prihajajo v naša zdravilišča in letovišča. Naši hoteli so od vodilnih turističnih uradov v inozemstvu (Reisebüro Wohl-gemuth — Essen, Reisebüro Bangemann —
Hannover, Amtliches Bayerisches Reisebüro — München, Verkehrsgesellschaft Isaria — München, Reisebüro Italia — Dresden, Reisebüro Nord Süd — München, Reisebüro Würken — Plauen, Lloydreisebüro — Essen, Reisebüro Hamburg Amerika Linie — Braun schweig, Amtliches jugoslawisches Reisebüro — Berlin itd.) prejeli več sto odpovedi za že najavljene goste, ki bi v naših krajih pustfli ogromne vsote, če bi se sredi glavne turistične sezone ne pojavile devizne neprillke v takšnem obsegu, kakor še nikoli doslej.
že pred začetkom letošnje glavne turistične sezone je bila mesečna kvota za nemške turiste, ki je znašala dotlej 500.000 RM, znižana na 400.000 RM. Hkratu so v pristojnih ministrstvih izjavili, da bi bila ta kvota lahko povečana samo v tem primeru, če bi bil za naše državne potrebe iz Nemčije izvršen kakšen izreden, zelo velik uvoz. V pričakovanju takšnega uvoza pa lahko naša turistična sezona propade ne samo za letos, temveč tudi za vsa prihodnja leta, ker pač neprestana nezanesljivost v pogledu nabave deviz za naše inozemske goste vpliva res porazno na vsakega, ki ima namen obiskati naše lepe pokrajine. Zraven tega moramo upoštevati tudi strukturo turizma posameznih pokrajin naše države, ki je takšna, da je v odnosu do inozemstva v veliki meri odvisen od prihoda oziroma obiska Nemcev. Izostanek Nemcev v času, ko je v večini naših turističnih krajev turistična sezona v
polnem jeku, Ima lahko katastrofalne posledice predvsem za Slovenijo, v drugi vrsti pa tudi za Gorski Kotar, Hrvatsko Pri-morje in Bosno, dočim meseca septembra in oktobra ko Nemci v posebno velikem številu obiskujejo zlasti Dalmacijo, Črno goro in Južno Srbijo, tudi za te tri naše turistične pokrajine.
Vprašanje dodelitve deviz nemškim gostom v naših krajih je odvisno od našega uvoza iz Nemčije. Ker je ta uvoz, čeprav ne samo za državne potrebe, v neprestanem porastu, čisto gotovo ni potrebno, da se v plačilnem prometu z Nemčijo morejo pojavljati tako velike in nepremagljive težave, da naš turizem zaradi njih izgublja milijone in milijone, če upoštevamo velike uvoze jugoslovenskih industrij iz Nemčije, nam je res popolnoma nerazumljivo, zakaj je bila prvotno določena kvota 500.000 RM za Nemce, ki prihajajo v našo državo na oddih ali zaradi zdravljenja, znižana na samo 400.000 RM. To vprašanje zahteva najnujnejši odlok, da mora v interesu našega turizma in našega gospodarstva na konferenci, ki se je vršila oktobra lani v Dresdnu, določena kvota 500.000 RM za naš turizem ostati v enaki velikosti, ne pa v zmanjšani. Poleg tega je potrebno nujno odrediti, da se mesečne kvote po 500.000 RM, določene za november in december letošnjega leta, lahko uporabijo že sedaj, ker bomo sicer pretrpeli ogromno škodo in kakor smo že omenili, zaradi neurejenosti pregnal« nemške gosti iz naših krajev ne samo za letos, temveč morda celo za dolgo vrsto let. Nezanesljivost v teh, najbolj občutljivih vpraäanjih, je največji sovražnik turizma.
V praktičnem izvajanju sedanjega turističnega sporazuma z Nemčijo je bilo tudi
ugotovljeno, da je veliko število nemških gostov zaradi tega, ker so lahko že prvi dan realizirali kreditna pisma na 400 RM v polni vrednosti, ostalo v naših krajih samo nekaj dni. preostali, v dinarjih izplačani znesek, pa so porabili za drugačne namene. To vprašanje je bilo naposled nedavno v interesu našega turizma rešeno tako, da izplačajo nemškim gostom ob prihodu v našo državo samo polovico zneska, ki nanj glasi kreditno pismo, preostali znesek pa v enakih, točno določenih obrokih.
Poleg tega odloka bi bik) v interesu našega turizma nujno potrebno določiti tudi to, da se ostanki od posameznih gostov oziroma od mesečno določenih, toda nepopolno izčrpanih kvot obračunavajo takoj in prenašajo v korist kvot za naslednje mesece.
Mi se vsekako prav dobro zavedamo, da je izostanek Nemcev v naših krajih možno deloma paralizi rati z večjim dotokom gostov iz neklirinških držav, čeprav je po statistikah. ki za lansko in predlansko leto izkazujejo nenavadno veliko število nemških gostov, popolna paraliza čisto nemogoča. Prav zaradi tega je potrebno rešiti vprašanje nabave deviz za nemške goste najnujnejše, ker bi sicer negotovost v tem pogledu, kakor smo že omenili, mogla biti krivec velike Škode in deficita v naši turistični bilanci tudi za prihodnja leta. Nuj-nejšo rešitev tega vprašanja zahteva tudi dejstvo, da se poleg težav v turističnem plačilnem prometu z Nemčijo moramo boriti še z okoliščino, da tudi Cehi, Avstrijci in celo Madžari prihajajo k nam v čedalje manjšem Številu, ker Je zanje zaradi devalvacije drugih valut bivanje n. pr. v Italiji za okoli 17 do 20% cenejše, kakor r.
naših krajih, zraven tega pa je v Italiji udobnost gostinskih obratov dosti večja, kakor pri nas. Ta, za naš turizem vsekako težak položaj, postaja še težji, ker se je Italiji posrečilo, da kljub devalvaciji lire niso porasle cene življenskih potrebščin, analogno temu pa seveda niti cene v hotelih in drugih gostinskih obratih.
če primerjamo te sorazmerno precej nizke cene italijanskih gostinskih obratov z našimi, moramo priznati tudi nujnost vprašanja pocenitve bivanja pri nas v naših turističnih krajih. Naši gostinski obrtniki so namreč pozivom pristojnih oblastev svoječasno ugodili samo v toliko, da kljub neprestanemu porastu cen življenjskih potrebščin v naši državi niso zvišali cen za bivanje v naših hotelih. Pocenitev bivanja bi sedaj bilo mogoče doseči samo tako, da bi bili našim gostinskim podjetjem priznani ugodnejši pogoji za odplačevanje in obrestovan je njihovih dolgov.
Z ozirom na vse te okoliščine bi bilo v interesu našega turizma nujno potrebno v pogledu Nemcev odrediti, kar smo omenili v tem članku, dočim bi bilo Cehom in Avstrijcem potrebno omogočiti nabavo turističnega dinarja po tečaju, ki jim bo omogočil bivanje v naši državi pod predlanskimi pogoji, za Avstrijce pa še posebej podaljšati možnost nabave dinarjev po tečaju 9.25 brez kakršnekoli omejitve na določeno vsoto, ki je bila prvotno odmerjena na 850.000 avstrijskih šilingov.
Samo z najnujnejšimi odredbami bomo bilanco naše letošnje turistične sezone mogli vsaj malo aktivirati in si za prihodnja leta zagotoviti večji in boljši dotok inozemskh gostov.
Vladimir Regally.
Domače vesti
♦ Sijajna zmaga češkoslovaških letalcev na mednarodnih tekmah v Ziirichu.
Vsakih pet let se prirejajo v Ziirichu velike mednarodne letalske tekme. Letošnje tekme So imele edinega resnega favorita, namreč Nemčijo. Pripeljali so namreč 40 letal specialno zgrajenih za vsako vrsto tekmovanja, poleg tega še 4 motorizirane delavnice za popravila letal- Poleg Nemcev so se udeležili tekem Švicarji, Francozi, Italijani in čehoslovaki. čehoslova-kov skoro nihče ni opazil, saj so imeli samo 12 enakih letal in niso delali nobene propagande in reklame. Vendar že prva tekma je vse presenetila. V velikem alpskem poletu so sicer Nemci prileteli prvi, vendar takoj za njimi so prispeli v strnjeni vrsti češkoslovaški letalci, kar je že zbudilo splošno občudovanje. Druga tekma je bila najteža preizkušnja letalcev in letal. Iz višine ca 3000 metrov se spustijo letala navpično proti zemlji in šele tik nad zemljo se zravnajo- Zmaga ta, ki preleti v najkrajšem času na-vpiSno progo. Nemci so pripravili posebna letala. Njihov polet je vzbudil občudovanje- Ko pa so nastopili čehoslovaki na istih letalih kakor v alpskem poletu, so gledalci ostrmeli: Letala So se spuščala navpično kakor strele, pri čemer s0 celo delovali motorji! Zmaga je pripadla čehoslovakom. Sledile so ostale točke, v katerih so bili še edini resni tekmeci Nemci in čehoslovaki. čehoslovaki so odnesli trj prve in tri druge nagrade, Nemci samo dve prvi in eno drugo. Naj-sijajnejša je bila češkoslovaška zmaga v akrobaciji. Ta izid je pokazal vsemu svetu, da mora računati s češkoslovaško.
*	Obisk angleških intelektualcev. Po naši državi potuje okrog 300 angleških profesorjev, učiteljev in drugih intelektualcev. Gostje so obiskali že Bled, zdaj Pa ee mudijo v Zagrebu in okolici. Iz Zagreba bodo odpotovali v Dalmacijo, odkoder se bodo podali v zetsko banovino ter Bosno in Hercegovino. Ta velika skupina angleških turistov bo potrošila v naši diržavi okrog 1.200.000 Din. V drugi polovici meseca pa nas obišče nova skupina angleških intelektualcev. Ta ekskurzija bo štela okrog 25o članov.
*	Bolgarski avtomobilisti v Beogradu. Organizacija profesionalnih avtomobiliistov in šoferjev v Bolgariji je poslala v Beograd 20 svojih predstavnikov, da vrne obisk našemu združenju lastnikov avtotaksijev, ki je letos napravilo izlet v Bolgarijo. Predstavniki naših in bolgarskih šoferjev in av-tomobilistov so v Beogradu na skupni seji sprejeli važne sklepe o vzajemnosti obeh združenj. Bolgarski avtomobilisti so obiskali na Avali grob neznanega junaka, potem pa so se v spremstvu naših avtomobilistov odpeljali na Oplenac. Vodja bolgarskih avtomobilistov Ivanov je z lepim govorom poveličeval zasluge pokojnega kralja Uedi-nitelja, potem pa so gostje na grob položili venec z napisom: Kralju Aleksandru Uedinitelju organizacija profesionalnih avtomobilistov in šoferjev Bolgarije.
Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaze naravna »Franz-Josefova« grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogt. reg. 8 Or. 16- 485/35
*	Po mednarodnem materinskem kongresu. Med številnimi prireditvami, ki se vrše v zvezi z mednarodno razstavo to poletje v Parizu, je bil tudi II. mednarodni kongres z devizo: »Mati v družini, delavka za človeški napredek«. Kakor povzemamo iz poročil, je organizatorjem kongresa pred «čni; predvsem borba za ohranitev starega krščanskega nlcala družine, v socialnem pogledu pa se zavzemajo za načela moderne stanovske države. Matere več kot tridesetih naroh.v so se kongresa udeležile po svojih odposlankah, ki so poročale o položaju žene v posameznih državah. Najboljše monografije o materah so bile odlikovane, med njimi tudi 6lika slovenske delavske žene in matere, ki jo je napisala gdč. Francka Grudnova. Med sklepi, ki so bili sprejeti na kongresu, je zanimiva zahteva, naj bi se s pomočjo države poskrbelo, da materam iz nižjih slojev ne bi bilo treba izven doma iskati sredstev za življenje. Vzgoja dekliškega naraščaja naj ee preusmeri tako, da bo njen glavni namen vzgoja za družino. Prejemki družinskih očetov naj se pri vseh stanovih zagotove tako, da bo zaslužek z doklarlo za družino in s podporo socialnih ustanov zadoščal za življenjski obstoj družine v skladu z življenjskim nivojem naše dobe, pa da bo mogoč še prihranek za primer brezposelnosti, bolezni, onemoglosti in starosti ter za dediščino otrokom. Če mati ne dela izven doma, naj se poiipore za družino zvišajo, v enakem smislu pa naj se zviša tudi očetova plača. Med drugim je kongres stavil zahtevo, naj oblastva s podporami, nagradami za veliko število otrok, znižanjem davkov, olajšavami pri dediščinah, ugodnostmi za stanovanje itd. foreirajo razmah družinskega življenja.
*	Pogreb najstarejšega vojvodinskega novinarja. V torek popoldne je bil na židovskem pokopališču v Subotioi položen k večnemu počitku najstarejši novinar v Vojvodini Jovan Hubert., ki se .je, kakor smo že poročali, 56 let poklicno udejstvoval. Pogreba se je udeležila poleg poklicnih tovarišev velika množica prebivalcev iz mesta in okolice. Zadnja leta je bil Hubert član uredništva dnevnika »Naplo« in urednik tega lista Karlo Havas je v lepem govoru orisal njegove vrline in zasluge. Pokojni Hubert je med svetovno vojno v Su-botici izdajal svoj madžarski list. ki se je odločno in požrtvovalno zavzemaj za srbski živelj ter ga ščitil pred preganjanjem. Mnoge ugledne Srbe je novinar Hubert s svojo odločnostjo in poštenostjo rešil preganjanj in internacije. Po osvobojenju so bili v Subotici zabranjeni vsi madžarski feti razen Hubertovega. Pozneje, ko so bili madžarski listi spet dovoljeni, je Hubert, svoj list zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ustavil in pred 18 leti je stopil v uredništvo dnevnika »Napio«. V uredništvu je delal do zadnjega diha. Požrtvovalno< se je udejstvoval tudi v raznih kulturnih in dobrodelnih organizacijah, v evoji^ veliki skromnosti pa je odklanjal vsa priznanja.
*	Nov grob. V Kamniku je umrl g. Franjo Stojkovič, ključavničarski mojster. Pogreb bo danes ob 17. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje 1
*	Koncert Trboveljskega "lavčka n» Bledu. Pod pokroviteljstvom Njeg. VeL kralja Petra n. bo v nedeljo 8 t. m. ob 21. velik koncert TTboveltjäkega »lavčka na Bledu v dvorani Park hotela. Opozarjamo na to veliko kulturno prireditev.
*	Akademski kolegij v LJubljani razpisuje za novo šolsko leto mesta pr efektov za svoj srednješolski internat. Prednost
imajo brezposelni diplomirani filozofi. Prošnje s kratkim življenjepisom je vložiti do 16. t .m. pri ravnateljstvu Aka demskega kolegija. Informacije daje ravnateljstvo, Kolodvorska 22
*	Dijaška kuhinja Domovina v Ljubljani razpisuje rok za vlaganje prošenj do 16 .avgusta t. m. Prošnje je odposla-ti na ravnateljstvo Akademskega kolegi ja. Kolodvorska 22.
*	Tragična smrt najstarejšega delavca lesnega podjetja »Krivaje«. Na postaji pod jetniške železnice v Zavidovičih so vagoni povozili najstarejšega delavca lesnega podjetja »Krivaje«. To je bil 70-letni Bko De-tender, ki je bil preko 40 let zaposlen pri podjetju v Zavidovičih. V Bosno je prišel iz Poljske in je po gozdovih velikega podjetja dolga leta opravljal najtežja dela. Naporno delo v bosanskih gozdovih je izčrpalo vse njegove moči. V zadnjih letih je starec nadzoroval in čistil progo podjetja. Bil je napol gluh in je zaradi tega prišel pod vlak. Zapustil je vdovo, 70-letno starko, ki upa, da bo dobila skromno pokojnino od Okrožnega urada, ker je njen nesrečni mož izgubil življenje pri delu. Ni šo gotovo, če se bo izpolnila ta nada. zakaj komisija je ugotovila, da podjetje ni krivo nesrečnega dogodka.
Dr. BLUMMAUER ROBERT ne ordinira do 4* sept«
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■M*
*	Prilep zida novo gimnazijo, čeprav ima samo nižjo državno in peti razred samoupravne gimnazije. Novo gimnazijsko poslopje zidajo zaradi tega, da bi se nižja gimnazija i-zpremenila v popolno. Gradbo novega gimnazijskega poslopja je sklenilo zborovanje meščanov pod vodstvom občinskega predsednika. Prilepska občina si bo za gradbo potreben denar izposodila pri Državni hipotekami banki.
*	Split proti ukinitvi okrožnega urada. Centralni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu namerava ukiniti okrožne urade v Splitu, Karlovcu in Tuzli. Ravnateljstvo in nadzorni odbor okrožnega urada v Splitu 6ta na svoji konferenci protestirala proti ukinitvi urada. Sestavljena je bila spomenica, ki bo poslana Suzorjii, predsedstvu vlade, ministrstvu socialne politike in vsem gospodarskim organizacijam primorske banovine s prošnjo, naj se prepreči ukinitev okrožnega urada.
*	Železniško slepo črevo imenujejo lokalno progo Vukovar—Vukovar predmestje. Menda nikjer v naši državi ni tako nerodne železniške zveze, kakor jo ima Vukovar, ki leži na vicinaloi progi Sid—Vukovar—predmestje, dočim je s progo Vin-kovci—Subotica zvezan z lokalnim vlakom Vukovar—Vukovar predmestje. Ta lokalni vlak je znan tudi pod imenom »Ciro«. Vsi potniki, pa naj pridejo iz Subotice. Zemuna Osjeka ali Zagreba. morajo izstopiti na postaji Vukovar predmestje, 3 km pred Vukovarora. odkoder bi jih vlak lahko v 6 minutah potegnil v Vukovar. Zaradi vožnje na razdaljo 3 km morajo prestopati na majhnem vedno polnem kolodvoru. Lokalni vlak pa navadno še manevrira in tako morajo ljudje tik pred mestom čakati najmanj po četrt ure, preden pride »Ciro« v pravi tek. Upravičena je zahteva, naj bi se uvedli direktni vagoni, če ne drugače, vsaj pri najprometmejših vlakih.
*	Ceste poplave v Beli Crkvi. Letos je bila Bela Crkva že mnogokrat poplavljena. Ni treba, da bi se utrgal oblak, že močnejši cjež zadostuje, da dere jo po ulicah Bele Crkve močni potoki. S pobočij hribov prinašajo hudourniki v mesto mnogo peska in kamenja. Na periferiji je vodovje poškodovalo mnoge hiše. Bela Grkva nima kanalizacije, kar ima v letošnjem deževnem letu hude posledice.
Vaše zdravje čuva
„Lasta" sladna kava
* Zaplenjeni vžigalniki v grafitni peči. V
beograjski livarni »Merkur« so v sredo raztopili 16.000 zaplenjenih vžigalnikov in okrog 300.000 vžigalnih kamnov. Vse to so letos finančni organi zaplenili v vsej državi in poslali v Beograd. Vžigalnike 6o finančni organi in topltaiški delavci z lopatami metali v grafitno peč. Po novem pravilniku, ki bo kmalu stopil v veljavo, bolo lastniki nežigosanih vžigalnikov kaznovani z globami in tudi z zaporom. Vžigalniki pa bodo seveda zaplenjeni in, kadar se jih nabrala velika grmada, raztopljeni.
Senčnat, brez prahu je samo gostilniški vrt pri e v u"
*	Sava napravi v okolici Zagreba vsako leto za milijon škode. V zadnjih nevihtah je Sava pri Zagrebu dosegla rekordno višino, a se sedaj k sreči spet znižuje. Ker rečna struga ni regiulirana, povzročajo iz-ivi vsako leto v Zagrebu in okolici veliko škodo. Povprečna letna škoda znaša milijon dinarjev. Veliko škodo in strah pred katastrofalnimi» poplavami, kakršne so bile že večkrat, bi za vedno preprečila samo temeljita regulacija Save do Rugvice na razdaljo 65 km. Regulacija na razdaljo enega kilometra bi stala okrog en milijon in bi bilo tako potrebnih za izvedbo vseh del blizu 130 milijonov.
*	Tat v vlogi novega podnajemnika. Zagrebška policija je zajela nekega Alojzija Milavca, ki je doma iz Maribora ali okolice, po letih sicer še mila/d. a že star tat in robijaš. V vlogi novega podnajemnika je izvedel po vrsti več predrznih tatvin.
V malih oglasih najd naslove strank, ki oddajajo sobe »boljšim gospodom«. Kot tak »boljši« gospod, se oglasi, je zelo prijazen, ne »gliha«, so^ba mu je všeč in v daljši pomenek se spusti z gospodinjo, da ima priložnost za tatinski načrt in njegovo izvedbo. Med pogovorom mu je nekajkrat postalo slabo. Omedlevai je in gospodinja je seveda takoj tekla v kuhinjo po vodo ali pa po kozarček žganja, da bi pomagala prijaznemu gospodu in novemu podnajemniku. Nekaj trenutkov je zadostovalo, da je tat že pobral, kar si je med razgovorom izbral. SeJe pozneje, ko se je
opazi v stanovanju večje dragocenosti, da tudi nekaj na račun najemnine, si izprosi ključe od sobe in vežnih vrat, češ,. da se lahko šele zvečer vseli. Potem opreza n» ulici in ko se gospodinja poda na trg, lepo mimo odnese iz njenega stanovanja svoj plen. Tako je iz nekega stanovanja odnesel gramofon in vse plošče. Med drugimi je okradel tudi nekega upokojenega višjega j policijskega nadzornika.
* Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze. mite zjutraj na praven želodec kozarec naravne Franc Jožef ove grenčice.
Eno aree — ena RADENSKA.
Iz Llnbljane
u— Nacionalisti! V nedeljo ob 17. vsi
ha vrtno prireditev, ki jo bo imelo U druženje četnikov na vrtu restavracije »Zvezde«. Pijače in jedače bodo po običajnih gostilniških cenah. Igrala bo vojaška godba, pel bo pa tudi pevski zbor »Krakovo-Trnovo«. Ples do 2. ure zjutraj, zabava prvovrstna! Zato vsi nacionalisti na prireditev četnikov! — Sestanek članstva bo drevi ob 20. pri Marinčku v Prečki ulici 6.
u— Ljubljana ima v poletni sezoni Se precej letoviško lice. Dnevno sprejema nekaj gostov, ki se pri nas zadržijo, če ne delj, vsaj dan ali dva, da si razgledajo mesto, potem pa odhitijo v druga letovišča. Večina gostov želi spoznati središče mesta. Tudi v Ljubljani jim razkažejo vse važnejše stavbe in ustanove, naposled pa jih pot po naši promenadi, po Aleksandrovi cesti, vodi v Tivoli. V vsakem primeru moramo gostom pokazati tudi naš glasbeni hram, opero. Nič ji ni oporekati, prav lepo poslopje je, ko ga opazuješ z Gledališke ulice. Vsak vodnik pa mora pri tem skrbno paziti, da si gost zgradbe ne ogleda tudi iz Knafljeve ulice, posebno pa ne z Aleksandrove ceste, ker bo sicer dobil kaj čudno sliko. Za opero je lopa, napravljena iz neobdelanega lesa, streho pa ima krito z navadno lepenko. Razume se, da tega ni krivo gledališko delavstvo, ki je lopo napravilo v svojem itak pičlo odmerjenem prostem času, za kar niso imeli niti primernega gradiva, krivo je gradbeno tehnično vodstvo opere same. Posebno žalosten je pogled z Aleksandrove ceste, ker j'e za poslopjem nagromadena velika količina stare opeke, ki vsekakor ne spada med rekvizite našega gledališča. Skrajni čas je, da se odstrani vse, kar je nepotrebnega!
u— Privatna prenočišča za udeležence II pedološkega kongresa. V dneh 25., 26.. 27. in 28. t. m. bo v Ljubljani II. vseslovanski pedološki kongres, ki se ga poleg Jugoslo-venov udeleže tudi Čehoslovaki. Poljaki, Bolgari in drugi. Da bo mogoče dostojno prenočiti naše mile goste, prosimo cenjene meščane, ki bi v teh dneh lahko odstopili kako prenočišče proti plačilu, da to prijavijo stanovanjskemu odseku Pripravljalnega odbora za II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-1. nadstropie desno, dnevno od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
u— Se o napisih na tramvaju. Pred dnevi smo opozorili upravo električne cestne železnice na nedostatke v orientacijskih napisih. ki kažejo potniku smer tramvajske vožnje. Človek bi mislil, da takšni opomini preko dnevnega časopisja ničesar ne zavežejo tam. kamor so namenjeni, pa bi se motil. Nekaj dni potem, ko je dopis v našem listu izšel, so se na obeh prosah. ki smo jih grajali, izmenjale napisne table, samo da malo drugače, kakor je bila težnja našega opozorila. Tramvaj, ki vozi iz Most proti kolodvoru, je imel poprej napis »Moste gl. kolodvor«, tramvaj, ki oskrbuje zvezo med Vičem in bolnišnico, pa Vič — Spi. bolnišnica. Takšna stilizacija je bila v resnici brez smisla, zakaj potnika, ki hoče 6 tramvajem v kakšno smer, ne zanima kdo ve kaj, odkod voz prihaja, temveč kam je namenjen. Z novimi napisnimi tablami je tramvajska uprava ta nesmisel popravila in vozovi nosijo zdaj samo lakonične oznake svoje smeri; Moste, gl. kolodvor, Vič ali Spi. bolnišnica. S tem pa nikakor ni še popravljena tudi nejasnost, zavoljo katere smo objavili dopis. Tramvaj, ki vozi iz Most, si izbira za pot na kolodvor najdaljšo progo mimo mestnega magistrata in glavne poŠte. Ce 6e h Most peljete k vlaku in vam gre za minute, vas bo prijazen sprevodnik do ovinka pri šentpetrski cerkvi opozoril, da stopite z voza, ki nosi napis »Gl. kolodvor«. rajši na drugega, ki piše,, da vozi na Vič. Podobna je zmeda z viškim tramvajem, ki nosi zdaj napis »Spi. bolnišnica«, pa vozi do svojega cilja namesto po krajšem po daljšem loku mimo kolodvora. Še Ljubljančanu, ki se ne vozi vsak dan, se je težko orientirati, kaj Šele tujcem, ki tvorijo vendarle dobršen odstotek tramvajskih potnikov. Ali se ne bi dale vse pomanjkljivosti odpraviti s preprosto gesto, da bi vozovi dobili napise, kakor n. pr,- »Pošta — kolodvor«, »Počta — Moste«. »Kolodvor — bolnišnica«, »Kolotvor — Vič-?
n— K veferni plavalni tekmi Ilirija— Fiume dne 18. t. m. priredi Putnik avtobusni izlet na Reko. Informacije v bilje-tarnah Putnika.
u— Zapora cesto. Mestni gradbeni urad sporoča, da bo Gompova ulica zaradi popravila cestišča od danes dalje za promet z vozili zaprla.
u_ Otrok ood kolesom. Včerai so na kirurški oddelek oripeljali Dragico Novakovo, 7-letno hčerko mizarskega, pomočnika iz Bohoričeve ulice. Pred domačo hišo se je na cesti zaletel vanjo neznam kolesar rn jo tako divje vrgel oh tla. da ji je prizadejal preoej hude poškodbe po obrazu in glavi.
u— Pobiranje smeti. Mestno poglavarstvo opozarja zlasti prebivalce v novopri-ključenih delih mesta, da pobirajo mestni smetarji smeti samo v onih hišah, katerih lastniki odnosno prebivalci so to želeli in so to svojo željo sporočili cestnemu nadzorstvu. Kdor želi, da bi mu mestni smetar pobiral smeti, nai to pismeno ali ustno js-vi mestnemu cestnemu nadzorstvu v Šentpetrski vojašnici.
u— Napad v Mestnem logu. V notici, ki smo jo pod tem naslovom priobčili dne 20. julija t. 1. srno poročali, da je bil napaden g. Leopold Pajzer, inkasant mestnega so-eialno-političnega urada. Mestno poglavarstvo nam naknadno sporoča, da omenjeni gospod nI inkasant mestnega socialno-poli-tičnega urada niti uslužtenec mestnega poglavarstva.
u— Iilet v SpHt In na JeU« Krajevni odbor Jadranske straže Ljubliana-železnira priredi v drugI polovici meseca avgusta tridnevni propagandni izlet v Split in na Jelšo za železničarsko srednfešolsko mladino. Prijave in Informacije pri poverjenikih K. O. do 10. t. m.
u— Obleke in klobuke kemično čisti bar-.Va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
u— Tarlstični avtoMet v Opatija, Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ulica 3, telefon 24-72. *
Is Cel]a
e— Tragična smrt šolskega upravitelja.
V torek je padel M-letal Šolski upravitelj
g. Emil Križman na Planini pri Sevnici na polzki poti tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Nastale pa so komplikacije in g. Križman je v sredo ob 22.30 izdihnil. Pokojni je deloval vso svojo službeno dobo na Planini. Zaradi svojega blagega značaja ln globoke srčne kulture je užival splošen ugled ln veHko priljubljenost. Truplo so prepeljali iz Celja na pokojnikov dom na Planini, odkoder bo v soboto ob 9. dopoldne pogreb na tamkajšnje pokopališče. Goap. Križman zapušča mater, ženo in dva sinova. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Telefonska ml zeri ja v Celju. Telefonske prilike v Celju so postale v zadnjem času nevzdržne. Potreba moderne avtomatske telefonske centrale postaja od dne do dne nujnejša. Cesto se dogaja, da je treba klicati telefonsko centralo po 5 do 10 minut in še potem ni mogoče dobiti zveze. Vzrok je predvsem ta. da je sedanja telefonska centrala iztrošena. Zato prosijo telefonski naročniki poštno upravo, da bi nemudoma pokrenila vse potrebno, da se telefonske prilike v Celju kot važnem gospodarskem in tujskoprometnem središču temeljito izbolišajo.
e— Tatvina kolesa. V ponedellek je neznan storilec ukradel izpred neke hiše v Gledališki ulici g. Marjanu Randiču iz Gosposke ulice fit. 27 zeleno pleskano. 1900 din vredno moško kolo znamke »Styria lukcii«!«.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20 30 prekrasen film skrajno napete vsebine »PESEM OBTOŽUJE«.
Iz Maribora
a— 38 let v službi železnice. Na koroškem kolodvoru je bil pred dnevi upokojen v vseh mariborskih krogih znatni in priljubljeni telegrafist g. Erbežnik Jož"f iz Svetij pri Medvodah. Pri železnici je služboval od 1904 do 1937. torej polnih 33 let .od katerih je zadnjih 10 odslužil v Mariboru, kamor je bil premeščen. Kljulb svojim 62 letom je še svež in čil in zre lahko z zadovoljstvom in pomosom na izpolnjeno življenjsko dobo, posvečeno Samo skrbi za službo in rodbino. Našega upokojenca odlikuje iskrena narodna zavednost in plemenito srce. Z njim odhaja v zasluženi pokoj najstarejši telegrafist drž. železnic, ki je ob strani svoje skrbne življenjske družice odgojil osmero dece. G Erbežniku želimo tudi mi, da bi zasluženi pokoj užival v zdravju in zadovoljstvu še mnoga leta.
a— Za vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Maribru Se je prijavilo doslej le nekaj vajencev. Ker bo treba do srede meseca avgusta pregled zaključiti — začetek pouka bo 1 .septembra — opozarja šolska uprava delodajalce ln delodajalke, naj takoj pošljejo svoje vajence in vajenke na mestno poglavarstvo k vpisovanju-
a— Predajanje na titopatološki raestavi
na VI. Mariborskem tednu bo vsak dan ob 16. do 17. ure. V nedeljo pa bo predavanje za podeželske obiskovalce od 10. do 11.
a— Predstave »Sna kresne noči«. Javnost, ki je videla premiero »Sna kresne noči«, je bila navdušena nad uspehom. Predstava »Sna kresne noči« se ponovi v soboto 7. in v nedeljo 8. t. m. v mestnem parku.
a— Pretlakovanje dovozov na državnem mostu v Mariboru ae bo izvršilo prihodnji mesec. Stroški bodo znašali okoli 250.000 dinarjev.
a— šahovske nOvkse. V sredo zvečer se je pričelo pri »Novem svetu« tekmovanje za šahovsko klubsko prvenstvo Maribora. K tekmovanju so se prijavili Mar rib. šahovski klub. SK železničar, šahovska sekcija UJN2B in SK Slavija. Tekme so bile zelo napete itrj zanimive in so šahisti MšK premagali šahiste UJN2B s 6 : 1, šahisti železničarja pa šahiste po-breške Slavije s 5 in pol : 2 in pol. Posamezni rezultati so: MšK : UJN2B: Kukovec (M) : Vodnik (LT) prekinjena, Ostanek (M) : Küster (U) 1 : 0, Bi en (M) : Lukeš (U) 1:0, Strniša (M) : Pli-betršek (U) 1:0, dr. Simič (M) : Mišura (U) 1:0, Stojnšelk (M):Mar0tti (U) 1:0, prof. Sila (M) : Stare (U) remis, Goleč (M) : Gobec (U) remis. — SK železničar : SK Slavija: Ferenčak (ž) : Reiter (S) 1:0, Fišer (2) : Orač (S) 1:0, Mo-horčič (2) : Ivan Dasko (S) 1:0, Regor-šek (2) : Kobljer (S) 0:1, Knechtl (2) : čertalič 0:1, Vidovič (2) : Viktor Dasko (S) remis, Eferl (ž) : Skoberne (S) 1;0, Forray (2J : Gabrijan (S) 1:0. Drugo kol0 bo 8. t. m. ob 9. na razstavišču Mariborskega tedna, in sicer bo nastopil SK Železničar proti UJN2B, Mariborski šahovski klub pa proti SK Slavi ji.
L— Razgrnitev davčnih o»nov. Seznam davčnih osnov pridobnine pro 1937 glede industrijskih obratov v Mariboru je do 16- t. m. razgrnjen interesentom na vpogled v v ložišču mesto, poglavarstva med uradnimi urami. Glede na to, da bo seja davöatega odbora 17- t. m. ob 9. uri, se interesenti vabijo, da se do tega dne seznanijo s predpisi ,ker se bo seznam vrnil davčni upravi.
k— Požar v Slov, goščah. Posestniku Mihaelu Guglu iz Zgornjega Potrčiča prt Sv. Trojici je zgorelo gospodarsko poslopje in trpi Gugl okoh 20000 dinarjev škode. Ogrnj je bil najtorž podtaknjen.
.— Falsifikat**«*! proces. Doe 30. t. m- bo pred malim kazensfldm senatom razprava proti zloglasnemu fattiiffkatorju bankovceiv Francu Rupniku in 12 Soob-tožencem zaradi poskus«, ponarejanja bankovcev cz. sovednosti.
Iz Ptuja
j— Sprejem učencev r državno obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Ta šola ima zna-Čaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Njena naloga je, dajati učencem-obeh spolov poleg obče vzgoje teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletaretvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pleter-ske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi tu'lfl do zaslužka, ako ne hi mogli izvrševati pletanstva na svojih domovih. Na zavodu 6e poučujejo razen praktičnega pouka v pletarstvu tudi učni jezik, računstvo, kalkulacija, knjigovodstvo, strokovno risanje in drugo: Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Učna dob« traja tei šolska leta. Šolsko
K I N C	J
2W4 M ATI CAX	
Veliko filmsko delo
KREUTZERJEVA SONATA
Lil Dagover — Peter Petersen glasba L. van Beethoven, Čajkovski ln Chopin.
Predstave danes ob 19.15 ln 21.15 uri
leto se zaöne 1. septembra. V L razred «d sprejemajo učenci obeh spolov, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanska šole ali šest razredov osnovne tole in so stari najmanj 12 let. Prijave, kolkovane a
kolki za 10 din, je vposlati do vštetega septembra. Prijavi je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, izjavo staršev (varu-
ha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroška, ki bi nastali zaradi neopravičenega predčasnega izstopa, potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljanec prejme pismeno rešitev o sprejemu. Pridnim, podpore potrebnim učencem se bo po možnosti preskrbela podpora za vzdrževanje. Za. podrobnejša pojasnila se je obrniti na npravitelj-stvo šole.
j— Truplo novorojenca naplavljeno. Drava je naplavila te dni ob Keischovem gozdu trupelce novorojenca. Pri raztelesenju so ugotovili, da je bilo dete prišlo živo na svet in bilo nato vrženo v Dravo. OMastva iščejo zločinsko mafer.
j_ Nevihta s točo. V torek proti večeru je nevihta napravila, veliko škodo v okolici mesta na Bregu. Vse ulice in ceste so bile v nekaj trenutkih pol vodo. Nevihta sa je pomikala naprej v smeri proti Halozam.
j— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob pol 21. uri in v nedeljo ob pol 19. in pol 2L: >2i.'^na ljubezen — njena bol«. V glavnih vk; \h Magda Schneiderjeva in Svetislaw Petrovič
Iz življenja na dežel*
CEZANJEVCI PRI LJUTOMERU. Občina
Cezanjevci ima občinskega tajnika, ki je vojni invalid in je bil sprejet od prejšnjega odbora v smislu § 26. invalidskega zakona za občinskega tajnika. V službi je že 3 leta in 9 mesecev ter vrši svojo službo v redu. A zdaj je novi občinski odbor odpovedal teinu tajniku službo in nastavil drugega, kmeta s 25 orali zemlje, ki pri starem tajniku že prakticira, ker ee ta ni hotel umakniti in je vložil pritožbo na sre-sko načelstvo. Zakaj mu je bila služba odpovedana, ne ve nihče, ker razlogi niso navedeni. To se pravi, da to že vsi vemo: mož pač ni strankar, temveč le vojni invalid. Odbor občine Cezanjevcev se najbri ne zaveda, da govori invalidski zakon v § 26., da morajo poedine občine sprejemati v svojo službo invalide in če ne izvršujejo predpisov tega paragrafa, se župani kaznujejo do 5000 din v korist narodnega invalidskega fonda. Tako se ne sme delati z vojnimi invalidi. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljutomeru in oblastni odbor v Ljubljani tosta, če ne bo sresko na čelstvo upoštevalo § 26. invalidskega zakona, obvestila odločilna mesta, kako se krši zakon. Invalidi ne bodo dopustili, da jih. zapostavljajo. Največ so žrtvovali v vojni.
Otrok je utonil v greznici
Jesenice, 5. avgusta.
Davi je 2 leti stari Rupnikov Lojze, k;. je bil sam doma, odšel iz hiše in zlezel skozi luknjo v plotu na sosedov vrt, kjer je precej globoka jama, napolnjena z gnojnico. Najbrže je hotel opazovati žabe, pri tem pa se je preveč nagnil in padel v greznico. Našli so ga šele čez dobro uro mrtvega. Lojze, ki je bil najmlajši s;n tovarniškega delavca, je bil miljenec vse družine. Nesrečno naključje je hotelo, da se je njegov oče nrav takrat na povratku iz nočne službe med potjo zamudil, zaradi česar je bila mati v skrbeh in je odšla poizvedovat za njim. Ta čas je sinček izrabil, da je zlezel iz hiše na sosedovo zemlj;šče, kjer je našel smrt. Vsa okolica sočustvuje z nesrečno Rupnrkovo družino.
ŽE SPET
»Že spet dopust? Zdaj sem pa res radoveden, kakšen izgovor boste povedali. Če se ne motim, ste šli doslej že štirikrat na pogreb svojega starega očeta.«
»Veste, moja stara mati se bo spet omo-žila.«
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarja
Dan je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut
P. 6. Sikst
Mlaj ob 13.37 S 7. Kajetan
N. 8. Cirljak
P. 9. Roman m.
T. 10. Lovrenc
S. 11. Suzana
e. 12. Klara
P. 13. Kasijan
S. 14. Evzebij P. krajec ob 3.28 N. 15. Vnebovz.
M. Dev. P. 16. Rok
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo C. 19. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej Ščip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
še precej lepo
nestanovitno, skoraj vsak dan dež
lepo, sončno
viharne krajevne nevihte
do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
,	»JUTRO« st. lai .................i
Gospodarstvo
Naglo dviganje našega denarnega obtoka
za 220.0 na 2177.4 milijona Din (lani 1484); predvsem je nazadovalo razpoložljivo do-broimetje države za 64.9 na 19.5 milijona Din, privatni žirovni računi pa so se skrčili za 170.7 na 4198.9 milijona Din. S tem je naš obtok bankovcev dosegel rekordno višino, kakršne jgpmo zabeležili v tej letni dobi od leta 19ŽS Pri tem pa je treba še upoštevati, da se je od takrat znatno povečal naš obtok kovanega denarja in da so privatne ürovne vloge, ki vršijo v resnici funkcijo denarja, narasle ie preko ene milijarde. Razvoj obtoka bankovcev, obtoka kovancev in žirovnih obveznosti se je v zadnjih letih gibal takole: (v milijonih Din):
konec obtok obtok žirovne julija bankovcev kovancev vloge skupaj 1925	5661 170 627 6458
1929	5299 148 652 6099
1934	4170 942 454 5566
1935	4513 913 629 6055
1936	4975 808 632 6397
1937	5687 815 1199 7701
Obtok bankovcev ln kovancev je znašal
(ob koncu julija 6502 milijona Din, to je za 1390 milijonov Din več nego pred tremi leti in tudi za 1055 milijonov Din več nego ob koncu julija 1929. Če pa vzamemo skupno vsoto obtoka bankovcev, kovancev in žirovnih vlog, tedaj vidimo, da se je ta skupna vsota v zadnjih treh letih povečala za 2135 milijonov Din; ob koncu julija je znašala 7700 milijonov Din, to je za 1600 milijonov več nego 1. 1929.
2e pred tedni smo na tem mestu opozorili, da je naš denarni obtok dosegel že zgornjo mejo. preko katere zaenkrat ne smemo iti brez škode za interese naše valute. Poleg tega pa je važna okolnost, da je danes naš nivo cen še za 20% nižji nego 1. 1929. Da imamo sedaj v obtoku v resnici že dovolj denarja, morda že preveč, nam priča tudi izredna likvidnost na denarnem trgu. Denar se zaenkrat v obliki žirovnih naložb vrača v Narodno banko, kjer so žirovne vloge že davno prekoračile 1 milijardo in so skoro še večje nego lani.
Po poslednjem izkazu je znašala 31. julija vrednost zlate podlage skupaj z ofi-cielno premijo 2166.6 milijona Din, kar ustreza 27.54% kritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (prejšnji teden 27.72 odstotkov, lani ob koncu julija 30.68%).
Narodna banka je objavila svoj izkaz za 31. julij t U ki kaže podobno, kakor ostali izkazi v juliju, precejšnje spremembe. Poročali smo že, da je Narodna banka izvedla važne reforme v pogledu knjiženja posojil. Te reforme so imele za posledico, da se je postavka posojil zmanjšala, medtem ko je narasla postavka raznih aktiv, kjer se sedaj knjižijo posojila, ki v celoti ne ustrezajo predpisom glede dajanja meničnih in lombardnih posojil. Nazadovanje meničnih posojil je bilo v juliju v zvezi z vračanjem kreditov od strani Prizada. Seveda pa je Prizad na novo žitno kampanjo prejel kredit od države v višini 250 milijonov Din in je verjetno, da knjiži sedaj Narodna banka izkoriščaje tega kredita preko pozicije raznih aktiv, ker gre tu za posojilo z državno garancijo odnosno v resnici za posojilo državi in zato ne spada med menična posojila. Postavka raznih aktiv postaja vedno bolj zagonetna. Poleg raznih aktiv se tu knjižijo tečaji diference pri nakupu zlata in deviz od strani Narodne banke, ki zaračunava v svojih knjigah vse tuje vrednote še po starih paritetnih tečajih, poleg tega pa pridejo sedaj v to postavko še razna posojila, ki niso docela v skladu s predpisi glede dajanja meničnih in lombardnih posojil. Tako je razumljivo, da so se razna aktiva samo v teku meseca julija povečala za 384 milijonov, namreč od 1124 na 1508 milijonov (lani je znašala ob koncu julija 605 milijonov). V zadnjem času je Narodna banka na to postavko raznih aktiv prenesla tudi odkupljene vezane marke in lire, ki jih je prej knjižila med devizami izven podlage. S temi spremembami pa je seveda postal izkaz Narodne banke zelo nepregleden.
V zadnji četrtini julija se je zlata podlaga Narodne banke povečala za 0.8 na
1686.1	milijona Din (lani je znašala ob koncu julija 1538.2), devize izven podlage pa so se skrčile za 33.9 na 723.3 milijona Din (lani 440.8). Menična posojila so narasla za 15.3 a 1331.2 milijona Din (lani 1350.9), lombardna pa za 1.0 na 249.4 milijona Din (lani 250.7).
Največjo spremembo pa nam prinaša izkaz glede obtoka bankovcev, ki je samo v zadnji Četrtini julija narasel za 273.9 na
5687.2	milijona Din (lani 4957.4). Vzporedno pa so se obveznosti na pokaz skrčile
Iz Julijske krajine
Modernizacija ceste Ljubljana—Št. Vid
Cerklje in v druge smeri, posluževati starega cestišča. Posledica tega bi bila, da bi morali obcestni stanovalci Št. Vida živeti še v nedogledno dobo v gosti megli prahu in v lužah blata, morda bi bilo še slabše, ker bi cesta prešla v občinsko oskrbo in bi postala zaradi občinske finančne preobremenjenosti še grša. Občina ne bi mogla s svojimi sredstvi cesto ustrezajoče oskrbovati.
Ne razumemo tudi merodajnih tehničnih krogoV, ki delajo načrte za modernizirano cesto Ljubljana — Kranj, da vidijo samo akozi St. Vid ovinke, ki so v resnici malenkostni in se dajo popolnoma izravnati, med tem ko so na cesti med Št. Vidom in Jeperco pustili celo na nezazidanih krajih za automobile zares preostre ovinke, ki bi jih lahko z bagatelnimi stroški (z odkupom cenejšega zemljišča kakor je v Št. Vidu) izravnali. Čudimo se tudi mestni občini ljubljanski, da forsira novo traso mimo Št. Vida iz razloga, da je pre-gosto naseljen, saj je Šiška še enkrat bolj gosto naseljena kakor Št. Vid.
Zavračamo tudi trditve pisca, da se bodo dela na delnici Ljubljana — Št. Vid zavlekla še za eno leto zaradi neugodnega položaja stare ceste skozi Št. Vid, ker se bodo morale podreti tri hiše v naši vasi. Vsi trije hišni posestniki, ki so pozvani, da odstranijo svoje stare hiše in se z novimi stavbami umaknejo na novo določeno jim črto, imajo že pripravljene načrte za svoje nove zgradbe ter bodo pričeli takoj z delom, ko jim bo izplačana določena odškodnina. Ako pa poštna uprava pravočasno ne prestavi obcestnih drogov za napeljavo telefonskih vodov, pa nismo krivi Šentviča-ni, in temu tudi ni kriv projekt za moderniziranje cestišča po stari cesti, marveč vidimo v tem premalo skladnosti med stavbnim podjetjem in poštno upravo. Sicer smo pa te dni opazili, da je poštna uprava zopet pričela z delom.
Toliko v vednost javnosti in merodajnim krogom, da bodo razumeli potrebe Št. Vida in da bodo vedeli, da je Št. Vidu prav tako potrebna moderna cesta skozi naselje Liubljani. Kadar pa se bo poleg že izpeljanega moderniziranega cestišča skozi našo vas gradila še prava automobilska cesta iz Ljubljane skozi celo Gorenjsko do državne meje, takrat bomo tudi mi podpirali s svojim glasom to gradnjo, da se izpelje izven Št. Vida, ne pa skozi naše naselje.
K članku, ki je bil objavljen v nedeljskem *>Jutru« od 1. t. m. o moderniziranju naših cest, posebno pa ceste skozi Št. Vid, *m«J prejeli od šentviških gospodarstvenikov naslednji dopis:
Strinjamo se docela s piscem omenjenega članka, da ni primerna rešitev rekonstrukcije ceste skozi Št. Vid z betonskim cestiščem. Cestišče bi se moralo napraviti iz kock. Naprava betonskega cestišča zahteva, da se promet za nekaj mesecev popolnoma zapre, kar bi bilo za Št. Vid zelo težko izvedljivo, ker imamo predaleč vzporedne ceste. Modernizacija ceste skozi Št. Vid je mogoča brez večjih prometnih ovir le v presledkih na polovici ceste, tako da se na eni polovici lahko vrši vsakdnevni redni promet, na drugi polovici pa gradi cestišče. Gradnja take ceste je mogoča le s kockanjem, v našem primeru pa bi želeli drobne kocke, kakor je to odobrilo gradbeno ministrstvo že lani v prvem projektu. Kockanje cestišča skozi Št. Vid je tudi priporočljivo v interesu bodoče kanalizacije, polaganja vodovodnih cevi, kablov itd., kar vsega v Št Vidu še nimamo, da bi ne bilo treba pozneje sekati in preko-pavati betona. V tem se s piscem omenjenega članka popolnoma strinjamo.
Odločno pa ugovarjamo trasi mimo Št. Vida, ne da bi se istočasno modernizirala stara cesta skozi št. Vid, sicer bo to 2 km dolgo, strnjeno in v vseh pridobitnih panogah zelo podjetno naselje postalo zaprašena in umazana vas. Nič se ne protivimo, ako se zgradi mimo Št. Vida moderna autostrada, kakor si jo pisec zamišlja. Toda ker se sedaj gradi od Ljubljane do Kranja le navadno državno cestišče z moderno površino v širini malenkostnih šestih metrov, ne moremo gospodarski krogi Št. Vida molčati, da ne bi povzdignili svoj glas, ker hočemo biti deležni te prometne dobrine in zvezani z ostalimi prometnimi kraji neposredno z moderniziranim cestiščem skozi Št. Vid.
Oni, ki misli, da bi bil Št. Vid z novo traso izven naselja razbremenjen avtomobilskega prometa, ta ne pozna gospodarskih in lokalnih potreb naše vasi, niti avtomobilskega prometa, ki gre dnevno skozi naselje. Vsi gorenjski avtobusi bi morali zaradi izstopanja in vstopanja potnikov voziti še vedno skozi Št. Vid, prav tako tovorni avtomobili zaradi nakladanja in razkladanja blaga. Končno bi se morali vsi avtomobili, ki vozijo na Tacen, Vodice,
Blagovna tržišča
ZITO
+ Chicago, 5. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 113.25, za dee. 114.125, za maj 115.50; koruza: za sept. 97.75, za dee. 67, za maj 68.50.
-f Winnipeg, 5. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 126.125, za dee. 123.74, za mare 124.50.
+ Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška, 78/79 kg 168 — 170. sremska, 78 kg 166 — 168. banatska, 78/79 kg 164 — 173: sremska, slavonska 77/78 kg 166 — 168, baška, ladja Tisa, 78/79. kg 179 _ 180: baška, banatska, lai i ja Dunav, 78/79 kg 176 — 178» sremska, ladja Sava, 78 kg 172 — 174. Oves: baški in sremski novi 117.50 — 120. Ri: baška
Sporočamo, da je danes, dne 5. avgusta 1937, po kratki, mučni bolezni, previdena z verskimi tolažili, preminila v 73. leta starosti naša mama, gospa
MARJANA ZOR
roj. VEHOVEC
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 7. avgusta t. 1. ob 9. uri na Skaručini.
Na SKARUČINI, dne 5. avgusta 1937.
ANTON, IVAN in FRANCELJ, sinovi; MICI ©mož. JEŽEK, FRANČIŠKA omož. KOŽELJ, hčeri — in ostalo sorodstvo.
Pri Sv. Ani v Halozah
Razen otrok, ki jih željni šele naprosijo, se pa danes dobi na tem bregu vse, kar človeku srce poželi! Tu so lectarji, kramarji, lončarji in različni drugi »kunetler-ji« in iskalci sreče, loda zastonj ni nič, celo pitno vodo je treba plačati. Cerkvica je majhna in zato mnogo romarjev ne more v hišo Gospodovo. Radi ostanejo zunaj cerkve z opravičilom: "»Danes moramo dati v cerkvi tujim romarjem prostor, mi tudi lahko ob drugih dnevih pohithno k Sv. Ani!« In priznati je treba, da zunaj cerkve tudi ni dolgčas. Tu kričijo sejmarji, Hrvati vrtijo ražnje in_ pečejo odojke, a gostilničarji pridno strežejo žejnim. Na romanjih, na hribu, posebno še ob vročini se loti vsakogar saharska žeja in hočeš noče* moraš seči po pivu ali po drugi hladilni pijači.
Od cerkvic« sv. Ane je krasen razgled. Sicer je grič sam visok komaj kakih 600 m, vendar omogoča pogled po vsej ptujski ravnini tja do zelenega Pohorja. Krasna pa je tudi najbližja okolica Sv. Ane. Sami griči, zasajeni z vinsko trto. Letos gorice lepo kažejo in če bo sreča, t.odo jeseni donele vesele zdravice o trsku, ki je z grozdjem obložen, da komaj drži.
V dobrih časih, ko so Haložani drago prodajali svoje vino, so bili gospodje, danes pa so po večini siromaki, ki dostikrat celo kruha stradajo. Zanimiva je primerjava Polancev ia Haložanov. čeprav oboi« loči samo Drava, vendar sta že njuni narečji močno različni. Razlikujejo pa se 'lidi po navadah, šegah in miselnosti. Na splošno pa 6e opaža, da so prebivalci ha-
ni in gospodarsko le životarijo. Kakega tehničnega napredka v teh krajih ne opaziš. Tu še ni elektrike, telefona, v vaseh ni večjih trgovin, niti za tujca primernih gostiln. Tudi nacionalnih domov ne najdeš. Le cerkev , in župniŠče pri Sv. Marku sta dostojno predstavljena.
Pri borlskem mostu smo izstopili. Pred nekaj meseci je ta most domala postal žrtev požara. Neki hrezvestnež je namreč skušal zažgati križ, postavljen sredi mostu. Ce bi se mu namera posrečila, bi gotovo zgorel vee leseni most in tako bi bil prekinjen v«a nromet s Halozami. Bori je idiličen kraj ob Dravi. Na skali kraljuje krasen gradič, ki pa stalno menjava lastnike. Pred leti je hotel omenjeni grad kupiti pokojni avstrijski kancelar Dollfuss, toda emrt ga je prehitela v njegovi nameri. V tem kraju je precej udobna in prostorna gostilna, last predsednika barbaške ot> čine. Tu je tudi redna postaja splavarjev.
Na prvi vzpetini, pol ure od ceste, je cerkvica 6v. Ane. Preteklo nedeljo je bilo žegnanje in romarji so prihiteli od vseh strani. Ves breg je živ ljudi. Tu spoznaš Po-lance (ljudi iz nižin), Haložane in bližnje Hrvate. Ljudje verujejo, da se je treba pobožno priporočiti sv. Ani, ako želiš, da ti Bog nakloni čim več otrok. Vse kaže, da so uslišani, kajti Ptujsko polje s Halozami je zelo dobro preskrbljeno z deca Ci in revnejša je hiša, tem več otrok si izprosi...
Nekaj misli o prebivalcih in pokrajini
V nedeljo 25. julija je bilo »božje« vreme. Skupinica izletnikov iz Ptuja je sklenila, da pohitimo to nedeljo na božjo pot k Sv. Ani v Halozah. Poslužili smo se poštnega avtobusa, ki od 1. junija letos vzdržuje promet na krožni progi: Ptuj, Sveti Marko, Bori, Sv. Barbara, Okič, LeSkovec, Sv. Vid. Ptuj. V udobnem avtobusu smo brzeli preko Spodnjega ptujskega polja, skozi dolge obcestne vasi. Sami znani kraji: Spuhlja, Markovci, Bukovci, Stojnci. Baš zadnje čase smo brali v naših časopisih najraznovrstnejše novice iz teh krajev. Tako n. pr. o napadu na markovske Sokole, dalje o zavratnem umoru v Bukovcih in o znamenitih zgodovinskih izkopaninah v Stojncih.
Lepo in dovolj bogato je Spodnje ptujsko polje. Same rodovitne njive in travniki. Daleč v svet vozijo ljudje iz teh krajev svoje pridelke: krompir, čebulo, ikumare, fižol in drugo izvaža jo po večini v Maribor, kjer morajo spričo ogromnega dovoza in majhnega povpraševanja prodajati po sramotno nizkih cenah, ki ne krijejo niti režijskih stroškov. 0, ko bi se vzdramil Ptuj, začel rasti in se industrializirati, takrat bi kmetje iz okolice pač vnovčili svoje blago! Toda Ptuj je živi muzej, brez življenja, brez idustrije, brez nade. Prav zaradi pomanjkanja konzumnega središča so prebivalci Spodnjega ptujskega polja kljub svojim njivam in travnikom po večini rev-
I
t
5	■ «jhpuM.. Estelc. 3. MIL 1337
i J^JUTRÖ« ti m ^ Stroji za uničevanje rodnih bratov
Fraucovi oklopni avtomobili v majhni baskiški vasi med Bilbaom in Santandrom
Kitajsko vojno brodovje
Japonci so na morju desetkrat močnejši od Kitajcev — čangkajšek misli, da je za Kitajsko važnejša dobro
opremljena kopna vojska
Preblizu ne bi bilo dobro
Tudi tem slonom iz nekega potujočega cirkusa dè v teh vročih poletnih dneh prav dobro majhna hladna kopel ob plaži angleškega kopališča CIactona. Množica ljudi jih pri tem opravilu z zanimanjem gleda — toda bolj od daleč
Kolikokrat se sme moški poročiti?
V državi Louisiani ne dovolijo nikomur, da bi se poročil
več nego desetkrat
7 O vojski maršala Čanghajška je bil že večkrat govor. Čeprav ta vojska še vedno ne ustreza zahtevam, ki jih postavljajo na moderno vojsko, je vendar treba^ priznati, da ji je nje generalisimus posvečal veliko pozornosti in da jo je tudi dobro izpopolnil "V sodelovanju z inostranimi inštruktorji, je maršal Čangkajšek napravil iz nje armado, ki se z Japonci lahko spoprime s prilič-nim upanjem na uspeh.
Nasprotno pa je Čangkajšek vojno brodovje zelo zanemarjal. Maršal se je držal dejstva, da so prejšnji japonski uspehi v spopadih s Kitajci èli po kopni poti in da je treba Japoncem v prvi vrsti postaviti torej pred vsem dobro opremljeno in udarno kopno vojsko.
To naziranje pa kaže čedalje boTJ svoje slabosti. Že to je bilo značilno, da se je Japonska v zadnjih letih z vso silo posvečala svoji pomorski oborožitvi. Pomorski program, ki si ga je zastavila 1. 1930., je izpolnila že do L 1933., tako da je tokijski parlament lahko kmalu sprejel nov program. Japonska ima danes tako silno vojno brodovje, da je v tem pogledu že tretja najmočnejša država na svetu in jo prekašata samo še Anglija in Amerika.
Japonska pomorska sila obsega po stanju ob koncu lanskega leta: 10 oklopnih križak, med katerimi jih je 6 najmodernejšega tipa, štiri pa izvirajo še iz predvojnega časa in so slabo oborožene. Nadalje ima 45 križank, ki jih osem izvira iz zadnjih dveh let, 132 rušilcev in torpiljark ter 76
Dva godbenika iz tropskega pragozda
Simpanza Peter in Jakob lz londonskega zoološkega vrta slovita med obiskovalci po svojih »muzikalnih« produkcijah. Nemara si svirata tu kakšen moderni angleški jazz
podmornic. Ponos Japonske je končno 6 matičnih ladij za letala, ki prevažajo lahko nad 300 letal. Vsa posadka japonske mornarice bo štela kakšnih 150.000 mož in častnikov.
Nasproti temu nima Čangkajškova mornarica, kolikor je znano, prav nobene oklopnjače, križark pa ima le 12, rušilcev in torpiljark pa osem. Vse kitajske križar-ke odrivajo skupaj 25.000 ton, japonske pa osemkrat toliko. Pri tem je pomisliti, da kitajsko brodovje iz strategičnih ozi rov ni enotno razdeljeno, temveč v tri skupine: prvi oddelek s tremi novimi križarkami, leži v Fučavu, nasproti otoka Formoze, drugi oddelek v pristanišču Kantonu, tretji pred Cingtavom. V potrebi bi morali torej vse te tri oddelke šele združiti, preden bi mogli proti japonskemu brodovju sploh nastopiti. Vsa Kitajska mornarica šteje komaj 15.000 mož, to je desetino tega, s čimer razpolaga Japonska.
Francoska železniška družba Paris-Lyon-Mediterranee je imela že delj časa v načrtu hitro zvezo med Parizom in Mar-seiileom, ki bi mogla prevažati potnike s povprečno hitrostjo nad 100 km.
Možni sta bili dve rešitvi: prvič ta, da bi uporabili popolnoma truov, zelo lahek material. Drugič, da bi uporabili obstoječi material in ga primemo predelali, tako da bd se zračni upor zmanjšal na minimum. Družba je sprejela dirugo možnost in dala izdelati aerodinamičen vlak z lokomotivo in štirimi vozovi. Vsa lokomotiva, celo dimnik, je zakrit. Posebna priprava skrbi za to, da se dim dviga naravnost v zraJk in ne more motiti potnikov. Seveda imajo lokomotive najmodernejše tehnične pridobitve, kakor mehanično mazanje s pritiskom, pregrevanje pare itd- Tender najnovejšega tiipa vozi lahko 7 ton premoga in 30 ton vode Tako se je mogoče peljati iz Pariza do Lyoma, ne da bd bilo treba niti enkrat nadomestiti premog. Samo vodo je treba enkrat črpati.
Vsak vlak ima dva vozova drugega razreda, voz prvega razreda in jedilni voz ter tehta 200 ton. Zelo dolgo je bilo treba (proučevati vprašande zavor, kajti navadne zavore brzcev talko kratkih vlakov ne morejo ustaviti dovolj hitro, čim se brzina zviša na več nego 120 km na uro. Novim vlakom pa je bilo določeno, da bodo VoZili s povprečno brzino 140 km- Razen tega je bilo treba zavore konstruirati tako, da bi pri manjših brzinah ne razvijale vse sile in kvarile tako kolesa. To vprašanje so rešili s konstrukcijo avtomatično
Avto na švicarskem razgledišču
Na vrh znamenite švicarske razgledne gore Rigija se je vzpel te dni prvič avtomobil. Šlo je za majhen voz s 6.5 ks., ki je tehtal sam 830 kg in 6ta bili v njem dve osebi. Razen tega je vozil s seboj 220 kg raznega orodja in nadomestnih delov. Vozil je po ozki poti, ki vodi iz Weggija preko Rigi-Kaltbada in Staffela na vrh in ki ima na nekih mestih 40 odstotkov strmca. Največjo oviro je moral premagati kratko pred ciljem, in sicer 150 m dolgo stopničasto vzpetino 6 34 stopnicami in 40 odstotkov strmine. Pot navzdol je bila druga in lažja.
Kradljivi »gorila«
V francoskem depairtementu Gardu Je bilo v zadnjih tednih čedalje več ljudi, ki so trdili, da so se ponoči srečali z orjaško gorilo. Ponoči je vdirala zverina v sadovnjake in vrtove ter jih plenila. Ljudje so se je preveč bali, da bi si jo po bližje ogledovali, ah pa da bd jo skušali pregnati, bežali so sami pred njo.
Policija tem najvedlbam spo^ftka n4 verjela, in to tem bolj, ker se je s pozvedo-vamjam pri menažerijah in živalskih vrtovih izkazalo, da nikjer ne pogrešajo živali te vrste- Končno je nekoliko pogumnim policistom uspelo, da so »gorilo« neke noči dobili pri »delu«, ko Je stikal po nekem vrtu. Tedaj se je izkazalo, da to sploh ni bil gorila, temveč orjaški Arabec, ki je na zunaj sicer precej spominjal na nevarno zver iz afriških pragozdov. Da bi bil živali še bolj podoben, si je bil pobarval čeljusti, plazil se je po vseh štirih, kadar je srečal kakšnega človeka, in se je oglašal z glasovi, ki bi jih lahko zamenjal z živalskimi glasovi. Sedaj ga bodo postavili pred sodnike in se bo moral zagovarjati zavoljo številnih tatvin.
Bombe govore
Irski katoliški ekstremisti so dobili po obisku angleške kraljeve dvojice v Belfastu pravo elast do metanja bomb in se v tem delu ne morejo več ustaviti. Vrsti bombnih atentatov, ki so jih izvršili v zadnjih dneh, se je pridružil v Belfastu nov napad. V veliki garaži js eksplodirala bomba v podzemeljskem bencinskem skladišču in je eksplozija uničila deset vozil. Sila razpoka je bila tolikšna, da je vrgla cestni tlak nad skladiščem v zrak in uničila vse kable. Več oseb je dobilo težke poškodbe.
delujočdlh zavor. Pri brzini 140 km je mogoče na strmini 5 mm ustaviti vlak po majxj nego 900 m. Po zelo natančnih meritvah so tudi ugotovili, da kratki aerodinamični vlak z brzino 140 km manj prizadeva tire nego vlaki z drugim tipom lokomotiv z bramo 120 km. S primerjalnimi vožnjami z vlaki navadne oblike so ugotovili, da poraba aerodinamična lokomotiva pri isti brzini na kilometer za 2.5 kg premoga manj aTi 28 odstotkov- Na progi Pariz—Marseille znaša ta prihranek 2 toni. Poskusi so nadalje pokazali, da je mogoče na dolgih progah z aerodinamično obliko vzdrževati hitrost 140 km in celo do 156 km na uro. Vožnja od Pariza do Mairseiliea traja se<Jaj 9 ur s petimi postanki na vsej progi (863 km), vendar pa bo mogoče ta čas po potrebi še skrajšati. Aerodinamični vlaki na tej progi so med najmodernejšimi na svetu in So rešili celo vrsto tehničnih problemov, ki so važni za vse železniške proge na svetu.
Zdi se, da je problem tako zvanih »smrtnih žarkov« za tiste, ki neprestano stikajo za novimi morilnimi in uničevalnimi pripomočki, prezanimiv problem, da bi ga mogli opustiti, čeprav v tem področju doslej še niso mogli doseči nobenega omembe vrednega uspeha. Londonski Usti pravkar poročajo, da je raziskovalni odbor za angleško oborožitev odkril novo vrsto takšnih ž&rkov*
Odkritje upravičuje, kakor pravijo listi, upanje, da bo odslej vsak vpad sovražnih sil na angleško ozemlje nemogoč. »Cim se bo nova iznajdba izkoristila v polni meri«, wiše »Sunday Express«, »se bo moral izjaloviti vsak letalski napad na Anglija Nobena ladja bi ne mogla izkrcati
Trije mrtveci v vodnjaku
Kmetovalec Karl Ingoi h Schftnemarka v Nemčiji se je spustil v neki vodnjak, da bi izvršil neko popravilo. Njegov 21-letni sin je opazil, da eo plini v vodnjaku omamili očeta in je hitro splezal tudi sam v globino, da g« reši. Tudi on je postai žrtev plinov. Da bi rešil očeta in brata, se je spustil v vodnjak še drugi, starejši sin, a tudi ta ni mogel opraviti ničesar. Šele po dolgom naporu eo mogli sosedje vse tri može spraviti že mrtve iz usodnega vodnjaka.
Italijansko letalo zgorelo v Sudanu
Iz Kaira poročajo, da je veliko italijansko potniško letalo, ki je vozilo na progi Rim — Adis Abeba, treščilo kmalu po vzletu pri Vadi Halfi na tla in zgorelo. fcrtve so vsi štirje potniki in pet mož posadke. Kako 6e je zgodila katastrofa, ni znano, priče tega diogodka pa pripovedujejo, da so šinili tik pred padcem plameni iz letalskega trupa.
Poljski polet v stratosfero
Poljska liga za zračno obrambo namerava organizirati nov polet v stratosfero s poljskimi letalci in poljskim balonom-Ta balon naj bi se dvignil v višino 30 km in morda še več. Polet je namenjen raziskovanju kozmičnih žarkov in drugih znanstvenih problemov- Stroške za to ekspeidLcijo mislijo kriti z javno zbirko.
V civiliziranih iJežtrJalh. oblasti možem doslej niso delale nobenih ovir, če so se hoteli poročiti, čeprav poroka morda ni bila prva, temveč šesta ali celo sedma. Zahtevale* so le, da morajo bitj prejšnji
Jupiter v ledu
Že dolgo se raziskovalci z opazovalnice na Mountu Wilsonu trudijo, da bi dognali, kaj se prav za prav dogaja na Jupitru. Ker je ta premičnica, ki je prilično 110 krat večja od zemlje, prišla v precejšnjo bližino, jo je mogoče ta čas bolje opazovati. Ameriškim astronomom je šlo predvsem za to, da bi dognali skrivnost njenih peg in njene površinske temperature. Za to so uporablja li pripravo, ki meri toplotne žarke z najbolj oddaljenih zvezd.
Medtem ko smo doslej menili, da je Jupiter v poltekočem stanju, kažejo raziskovanja ameriških učenjakov, da vlada na njem temperatura kakšnih 100 stopinj pod ničlo. Če je to res, tedaj to pomeni, da Jupiter ni v poltekočem stanju, temveč, da je prešel že davno v trdo stanje, kakor naša zemlja. Njegova površina pa je pokrita z debelim oklepom ledu.
Nemčija bo dobivala helij iz Amerike
Odbor ameriške poslanske zbornice za vojaška vprašanja je z veliko večino glasov sprejel zakonski načrt, ki dovoljuje izvoz ameriškega helija v Nemčijo. S tem helijem bo Nemčija polnila svoje zrakoplove in se zavarovala tako pred katastrofami takšne vrste, kakršna se je primerila njenemu zrakoplovu »Hindenburgu«. Helij je, kakor znano, le malo težji od vodika in ne gori. Nemčija pa se bo morala obvezati, da tega dragocenega plina ne bo uporabljala za vojne zrakoplove.
niti enega vojaka na angleških tleh, nobena vojska bi ne mogla korakati«.
Novi žarki imajo le malo skupnega s tem, kar razumemo običajno pod imenom smrtnih žarkov. Čeprav izum še ni izpopolnjen, so že dosedanji poskusi pokazali presenetljive uspehe. Na ta izum so se nanašale nedavne besede ministra za narodno obrambo, sira Thomasa Inskippa, ki je dejal, da preizkuša letalsko ministrstvo načine, ki naj civilnemu prebivalstvu zagotovijo popolno varnost proti zračnim napadom. Ne bo trajalo več mnogo let, da bodo to vprašanje rešili.
Kakor je razvidno iz teh ministrovih besed, torej niti novi »smrtni žarki« niso že dovršeno dejstva
Lepotica z rekordom na hrbtu
Ta mlada Japonka se ponaša, da ima na svojem hrbtu najobsežnejšo in za japonske pojme tudi najlepšo tetovacljo. Vsa procedura, da si je pridobila to lepoto, je trajala tri leta in jo je veljala, red in piši, 500 zlatih dolarjev
zakoni pravilno ločeni. Sedaj pa je prešla severnoameriška država Louisiana kot prva k temu, da določi število zakonov, ki jih sme kakšen moški maksimalno sklen'iti- Izdala je zakon, po kaiterem se pač ne sme poročiti več nego desetkrat.
Povod za to je dal neki igralec, ki je hotel skleniti že svojo — štiri in 'dvajseto »zvezo za vse življenje«. Ta rekord, ki je nemara celo svetovni rekord, se je videl celo širokogrudnim ameriškim obla. stem malo pretiran in je zakonodajne oblasti Louisiane pripravil do tega, da so takoj izdale omen/jen'i paragraf- Zanimivo je, kar so pokazala pozvedovanja, namreč to, da se ni bil ta igralec niti nikoli pregrešil proti paragrafom 0 zakonu različnih držav severnoameriške Unije, čeprav se je bil poročil v raznih državah. Mož je skrbel vedno za to, da ni dal nobenega povoda za spor s para. grafi, ko je stopil z novo izvoljenko pred aitar.
Žirafa ali kaj?
Ne žirafa, ne kaj, temveč drevo čudne oblike, ld ga čuvajo v nekem ameriškem gozdu
ANEKDOTA
Energija je hvalevredna lastnost. Posebno pri moških. Wedekind je bil lahko zelo energičen. Nekoč je v neki družbi srečal izredno lepo dekle. »Gospodična«, je dejal preprosto, »ljubim vas«. — »Toda, gospod Wedekind... Kaj vam ne pade na misel!« ee jc branila mlada dama. »Molčite,« ji je Wedekind presekal besedo, ito moram jaz bolje vedeti.«
VSAK DAN ENA
»Oprostite, ali je tukaj še kai prostega prostora?«
Stara grča, pa res trdna
110 let šteje ta Japonec in navdušeni pianinar Toiširo Ito, pa še vedno se ne ustraši poti v najvišje gore. Na sliki ga vidimo v njegovi slikoviti planinski opremi pred novim vzponom na japonsko sveto goro, Fudžjjamo
Aerodinamični vlaki na progi Pariz —
Marseille
Kako skrbijo drugod za hiter, varen in štedljiv železniški promet
In zopet »smrtni žarki«
Angleži se ne bojijo reč zračnih napadov
»JUTRÖ« Il 181
Peteß. 6. .Vili. 1937
Kulturni pregled
Carrelova knjiga • človeka
j*

Med knjigami, ki sem jih prečita! v zadnjem ča6u »pour raoo plaisir«, bi spoštljivo priznal eno najčaetnejših meßt spisu, čigar
ra izdaja je sicer datirana z letom 1935, pa je vzlic temu nov za vsakogar, kdor ga dobi v roke. Je to knjiga znamenitega francosko-ameriškega fiziologa, Nobelovega lavreata dr. Alexisa C a r r e 1 a >L'H«nme, cot i n c o n n a« (Paris, Plön, 400 str.)
Knjiga, ki jo prevajajo tudi v druge jezike; toda to ni več priporočilo. Knjiga, ki je več kakor navadna popularizacija današnje vednosti in nevednosti o človeku, več kakor zgolj strokovno delo; to bi moglo biti priporočilo. Nje prava in resnična vrednost je v tem, da noče biti samo sinteza današnjega znanja o človeku, marveč tuli kažipot k bodočemu človeku, ki bo moral biti dokaj drugačen od današnjega, če se bo hotel izogniti tragiki civilizacijskega propada in pogina.
»Prvikrat v zgodovini sveta«, zaključuje Garrel svojo knjigo »lahko civilizacija, ki je prišla na rob propada, razloči vzroke svojega zia. Morda bo umela izkoristiti to spoznanje in s čudežno močjo znanosti odvrniti usodo, kakor so je bili deležni vsi veliki narodi v preteklosti... «
Carrelova knjiga je tako lnnogostranska, da bi bila vredna široka diskusije v javnosti. Prav posebno je primerna, da 6e raz-govarjaš z njo v samoti, ob obrežju rek ali v senci gozdov, kjer šumi veter v vejevju meloiijo večnega življenja. Fiziolog svetovnega slovesa. široko razgledan po vseh vedah o človeku, se tu stalno spreminja v filozofa, moralista, esteta; ali ne pomeni to, da vedno išče celega človeka in da zaničuje tisto golo stroko vnjaštvo, ki misli, da je majiina znanstvena parcela središče univerzama?
Toliko j3 o človeku znanega in vendar še toliko neznanega! Brez vzvišene ošabno-sti nevednih matenialistov, ki so že dokončno obračunali z vesoljstvom in ki jih nikdar ne obhaja skušnjava njegovega miste ri ja, nas vodi Carrel okrog večnih neznank človeškega bitja in žitja. Tudi zdaj seveda ne pade z njih Majina čarobna tančica, toda človeku jc ob Carrelovem vodstvu nekoliko lažje tu-ii v teh temačnih globinah, ki jih preveva ledeni duh večnega in absolutnega.
Pripovedujem o srečanju i neko knjigo in njenim avtorjem; nikar ne mfeli, doktrinär voMooki, ki po naključju obtičiš na tem pihanju, da se dTzno vzpenjam po prepovedanem sadu naravoslovne vede. Naposled je knjiga spisana za nas, ki lačni in žejni črtkamo za tropo strokovnjakov, da ujamemo kakšno spoznanje o tem, kaj smo in kam gremo.
»Ogromna področja našega notranjega sveta so še neznana«, pravi Garrel in navaja že v uvodnem poglavju vrsto primerov. Postavimo n. pr. tole: Kalko molekule kemičnih substanc tvorijo zamotane in spremenljive organe stanic? Kako geni, ki_ jih vsebuje jedro oplojenega jajca, do-.očajo značaj individuja, ki ix> postal iz teca jajca? Kako se stanice same organiv zirajo v družbe, ki se imenujejo tkanje in organi? Poreko nam. dia, prav kakor mravlje. in čebele, zvedo y,e v naprej, kakšno vlogo morajo imeti v življenju svojega občestva. Toda nri poznauno mehanizmov, ki
jim omogočajo, da zgrade organizem, o katerem vemo, 1 da je hkrati zapleten in preprost. Kaj je s trajanjem Qoveäcega bitja, g psihološkim in fiziološkim časom? Vemo, da smo sestavljeni iz tkanja, organov in zavesti, toda odnosi med zavetstjo in možganskimi stamcami so še vedno skrivnost... I.t.d.
Drzno bi bilo, če bi hotel v okvira no-vinskega članka prikazati V60 spoznaval-no in "miselno bogastvo Carrelovega 6pisa, ki stremi po enciklopedičnosti znanja o človeku. Naj omenim samo, da je prvo poglavje zagovor potrebe spoznavanja človeka, kajti v" današnji družbi je znanje o človeku vzlic tolikemu bahavemu govorjenju zelo zanemarjeno. Ljudje, ki odločajo o usodi človeških občestev in z njimi tudi poedineev. nimajo zadostnega fiziološkega in psihološkega znanja o človeku, o vplivu okolja na človeka in o možnosti, ki nastajajo za človeka in njegov napredek, če po znanstvenih načelih spreminjamo to okolje. —: V drugem poglavju kairakterizira ta učeni pisec Bnidgmanovo operativno (o.pe-rationnel) zasnovo enotnega pojmovanja človeka in navaja pota, po kateri bi se vsi, doslej tako raznorodni izsledki o človeku strnili v celoto stvarnega znanja. Resnična znanost o človeku je važnejša in potreb-nejša od mehaničnih, fizikalnih in kemičnih ved — in vendar je človeštvo v le-teh bolj napredovalo kakor v totalitarnem spoznavanju človeka! Carré? upravičeno^ graja napake in slabosti strokovmjaštva in se zavzema za povsem novo ureditev proučevanja najvažnejših človeških vprašanj, ki naj privede do znanstvene »rekonstiitucije človeškega bitja«. V tretjem poglavju se bavi pisec s človeškim telesom in z njegovo fi-ziologično funkcijo, v nadaljnjih pa razpravlja o duševni dejavnosti o fiziologič-nem in psihologičnem času, o adaptivnih funkcijah, o poedincu in o rekonstrukciji človeka.
Carrel se zavzema za sintetično pojmovanje človeka in preko sporov med materialisti in idealisti, poudarja, da človeka ni moči reducirati ne v fizikalno—kemični sistem in ne v spiritualno načelo.« Poudarja potrebo, dà se znanost o človeku razširi na vsa področja in podredi enotnim vidikom; »poseone resnice« narodnega gospodarstva in sociologije, teh »psevdoved« (str. 30), ne morejo vieJjati poleg fizioloških, psiholoških in drugih spoznav o človeku. Toda Carrel je vzlic temu daleč od sistema v dosedanjem znanstvenem smislu; zaMeva predvsem metodo, ki bo zrasla iz znanosti o človeku. »Nova znanost se mora s podvojenim naporom analiz« in sinteze razvijati v smer take koncepcije človeka, ki bo hkrati dovolj kompletna in dovolj preprosta, da bo omogočala akcijo.« Ne gire torej za grmadenje znanja, marveč za uporabo znanja v namene, ki naj pripravijo temeljito preosnovo družabnih, zdravstvenih in bioloških pogojev človeškega življenja v duhu nove vedte o človeku. Carrel veruje, da današnje stali je znanosti vzlic tolikim neznankam dopušča začetke te velike preosnove, ki naj zajame najšfir-, ša področja človeškega življenja.. Z druge strani na podaja originalne načrte, kako bi se dalo prodiranj'e v neznano še stopnjevati in kako naj se izvede končna preo-snova.	—o.
Zapiski
PETDESETLETNICA PRAŠKEGA »M AN ES A«
Praško društvo upodabljajočih umetnikov »Maness slavi letos SOletnico obstoja. Razstavo, ki jo je priredilo v svojem domu in ki kaže razvoj češke umetnosti v zadnjih petdesetih letih, smo na tem mestu že zabeležili. Po J. Pečirki (Prager Rundschau, 1934, 4 zv.) navajamo nekatere podatke o razvoju tega društva. Petdesetletnica »Mdnesa« je vredna naše pozornosti tudi zato, ker bi bilo mogoče razpravljati o vplivu »Mänesa« na slovensko likovno umetnost, z druge strani je pa društvo >Mànes~ vzor organizacije likovnih umetnikov, kakršno bi potrebovala tudi slovenska upodabljajoča umetnost.
Društvo »Manes« je bilo ustanovljeno 1. 1S87 zaradi tega, ker je likovno-umetnost-na sekcija :,Umélecké l:«sedei zašla v fazo nedelavnosti in razen konservativnega nemško-češkega »Umetnostnega društva« ni bilo v Pragi nobene organizacije, ki bi skrbela za likovno-umetnostne zadeve. »Ma-nes« je bil ustanovljen v znamenju odpora zoper staro umetnost in v stremljenju po specifično češki moderni umetnosti, o čemer priča že to, da si je nadel ime po Josefu Mänesu, prvem slikarju, ki ima izrazito češko noto in da mu je postal predsednik takrat še nepriznani slikar Miko-laš Aleš.
Prvo desetletje je stalo v znamenju družabnega zbiranja umetnikov; tudi češko slikarstvo je bilo pod prevladujočim vplivom Monakova. Pomemben korak dalje je bil storjen 1. 1897, ko so »Mane.?ovci« ustanovili revijo »Volné Smöry««, ki je bila iz-prva urejevana po vzorcu slavne monakov-ske »Die Jugend«. L. 1898 je priredil »Mä-nes« prvo društveno razstavo, ki jo je takratni vodilni umetnostni kritik K. B. Màdl primerjal pomladi, s katero so se vzbudile nove nadeje v češki umetnosti. Na tej razstavi so vzbujala pozornost platna A. Sla-vičke, portreti M. Švabinskega, slovaški motivi Jože Uprke. L. 1900 je postalo začetek nove dobe v zgodovini »Manesa«. Takrat so se »Volné Sm^ry« izpremenili v izrazito umetnostno revijo, v kateri se čedalje boli pojavljajo članki in razprave o najnovejših umetnostnih pojavih v inozemstvu. Sedaj nastopa dota češke zvrsti secesioniz-ma, ki ga je najbolj propagiral arhitekt Kotefa in kateremu je kritik Màdl posvetil studijo »Stil našega časa«. Vzporedno s secesionizmom 6e uveljavljajo na Češkem vplivi francoskega modernega slikarstva. V decembru 1. 1900 so Cehi vzbudili pozornost z »Mänesovor razstavo na Dunaju, ki je podprla tudi stališče čeških politikov, saj je razstava pričevala o visoki kulturni stopnji češkega naroda. Monakovska tradicija se je umikala pred poskusi domačega umetnostnega duha in pred zmagovitimi francoskimi vplivi. Revija »Volné Smčry« se je lepo razvijala in postala reprezentativno, čeprav hkrati tudi bojevito in avantgardno glasilo češke likovne umetnosti.
L. 1902 je >Mànes< zgradil ▼ Kinskega vrtu svoj umetnostni paviljon. Tu je vse do svetovne vojne prirejal razstave tuje umetnosti, ki so silno razgibale češko umetnost*
J no življenje in vzpodbujale umetniško rast mlade generacije. Naj omenimo samo razstave Rodina, moderne francoske, umetnosti, razstavo hrvatske moderne, kolektivno razstavo Edvarda Munceha, razstavo danske umetnosti, francoskih impresionistov, neodvisnih, švedske umetnosti, ruske moderne umetnosti itd.
»Mänes« je izdajal poleg »Volnih Smčry« arhitektonsko revijo »Styl; ustanovil je lastno založništvo, ki je obogatilo češko izvirno in prevodno literaturo s številnimi kvalitetnimi deli, umetniškimi monografijami, esejskimi zbirkami itd. Med drugim je izdalo zbrane pesmi Otokarja Bfezine. Društvo je prirejalo tudi predavanje in povabilo v Prago med drugimi Camilla Mauc-laira, J. Meierja — Graefeja itd-
Pečirka pristavlja: »Skrivnost, kako je mogel »Man es« v teku svojega petdesetletnega obstoja ohraniti svojo mladost in smisel za aktualnost, je treba razložiti tako, da je društvo vedno znova privabljalo k sodelovanju mlade umetnike in da starejša generacija ni marala biti na poti mlademu rodu in njegovim stremljenjema. Samo dvakrat je izbruhnil v SiManesu« generacijski upor, ki se je pa obakrat končal z vrnitvijo eksulantov v društvo. Po osvo-bojenju je tudi »Manes« občutil nov vzgon kvišku in pod njegovim okriljem se je razvila simbioza več umetniških generacij, tako da poleg secesioni6tov delujejo v njem kubisti in surrealisti. »Volné Sméry« so dosegle že 33 letnikov, založniško delovanje je še povečano in razširjeno. L. 1930 si je »Mänes« postavil lastni dom. ki je znan slehernemu poznavalcu in ljubitelju1 lepe Prage. Ni tedaj dvoma, da si je to društvo pridobilo' izrednih zaslug za umetnostno življenje na Češkem in da je ena izmed prvih institucij, ki ga predstavlja in vodi.
V članku »Dva Dalmatica« (Jutro, 5.
t. m.) je tiskarski škrat spremenil smisel stavka v prvem odstavku, ki se glasi pravilno: »...je nedvomno ena izmed onih osebnosti, ki se tudi mrtve nenehoma pojavljajo v zavesti (ne zadevi!) živih sadov ...«
France Samec. Slovenski stavek ali jezikovni pouk v ljudski šoli. Vprašanja elementarnega jezikovnega pouka je važno kulturno vprašanje, kajti ljudska šola je tista, Iki domačo govorico veže s pismenim jezikom in tako polaga enega poglavitnih temeljev narodne zavesti. Na današnji prosvetni stopnji upravičeno zahtevamo, da naj tudi preprost človek, ki je dovršil samo ljudsko šolo, kolikor mogoče pravilno piše svoja pisma ali prošnje v književnem jeziku. Poleg tega je jezikovni pouk prva pot k logičnemu mišljenju in jasnemu izražanju. Šolski upravitelj Franc Samec, ki je pravkar izdal navedeno brošuro na 64 straneh, pripoveduje v uvodu svojega spisa, kakšne eksperimente 80 delali v novejšem času glede pouka slovenščine v ljudski šoli in dobro označuje slabosti veljavnega učnega načrta. Nato pe razvija podrobni učni načrt za jezikovni pouk v ljudski šoli, čigar središče bodi slovenski stavek. To pomeni vrnitev k učenju slovnice, toda ne več v duhu starih učnih metod, ko je bilo aklanjanje in spreganje višek jezikovne uče
nosti. Samec Ie pripravil ljudskožolskemu učitelju skrbno izdelani priročnik za pouk slovenskega jezika, ki ga bo treba še praktično preizkusiti. Brošuro »Slovenski stavek« priporočamo učiteljstvu. Naslov pisca: Sv. Marko pri Ptuju.
Beklamo, rudarstvo. Rusijo obravnava med številnimi drugimi, manj obsežuimi gesli 96. zvezek Trgovsko-gospodarskega leksikona, ki ga izdaja Umetniška propaganda v redakciji dr. Nema.
Ie revij. V »Prager Rundschau«, Številka 4., dvomesečniku, ki ga izdaja češkoslovaški zunanji minister Krofta, je izšel med drugim članek J. Macùrka »Češka politika
in Romuni v šestdesetih In sedemdesetih letih 19. stoletja«, ki obravnava novo gradivo k danes aktualni tezi, da je Mala an-tanta idejno in politično nastajala že v prejšnjem stoletju. J.-Pečirka piša o'50let-nici »S. V. U. Manesc v Pragi ;. nekatere važnejše podatke priobčujemo nà drugem mestu. Zanimiv donesek>k problematiki če-ško-nemikih odnosov je članek Johattnesa Urzidila xllumaniteta Adalberta Stiflerja«. V Obzorniku so objavljeni politični pregledi in poročila. Zvezek je opremljen z ilustracijami v zvezi z >Manesovo< razstavo (reprodukcije del Slavička, Preislerja. Švabinskega, èturee, Gutfreunda in Fille).
S P O R T
Dva dneva plavanja
Jutri in v nedeljo bo v kopališču Ilirije nastopila Številna mlada plavalna garda za naslove državnih
prvakov
Plavalna sezona je letos zelo pestra. Za krasnimi nastopi v tekmovanju za Jadranski pokal bomo imeli jutri in pojutrišnjem v bazenu Ilirije revijo jugoslovenskega plavalnega naraščaja — juniorsko državno prvenstvo v plavanju in waterpolu, razen tega pa še državno prvenstvo juniorjev in seniorjev v skokih.
V kopališču Ilirije je zdaj vse dopoldne in od 17. dalje velik živžav. Zbrani so pol-noštevilno vsi naši najboljši klubi in manjka edino še Viktorija, ki bo prispela še danes dopoldne. Skupno bo na prvenstvu nastopilo nad 200 tekmovalcev obojega spola za naslov najboljšega plavalnega kluba v Jugoslaviji. Moči eo zelo izenačene in je zato danes nemogoče prorokovati zmago ko garkoli. Izjemo tvorijo edino skoki, kjer je siguren favorit Ilirija. Tudi v waterpolu ni zmaga Juga sigurna, kajti ne smemo pozabiti, da si je lani juniorsko prvenstvo v tej panogi osvojil splitski Jadran.
Jutri so razen skokov na sporedu le predtekmovanja, dočim bodo v nedeljo ves dan finalne točke. Dopoldanski spored se začne otakrat ob 9., popoldanski pa ob 14.30. V predtekmovanju se bo startalo v skupinah po 4 tekmovalci.
Sobotni spored
Prva sobotna točka bo 50 m prosto za juniorje, ki jih je prijavljenih 27. Favorit je Klein (ZPK), mnogo pa se obeta tudi od Stakule (Jug). Ob 9.40 bo 100 m prosto za juniorke. Prijavljenih je 17, za prvo mesto pa pridejo v poštev le Beara, Smolik m Radica. Ob 10.10 je start juniorjev za 100 m hrbtno (24 prijav). Favorit je lanski prvak Schell (Ilirija), ki bo imel v Be-lanu (ZPK), Ciganovicu (Jug) in Negoveti-ču (Viktorija) zelo nevarne nasprotnike. Za njimi bodo nastopile junioike (16) na 100 m prsno. Za sigurno favoritko velja Wernerjeva (Ilirija), zelo dobra je tudi Orličeva (Jug), za ostala mesta sta pa naj-■resnejši kandidatki llirijanki Finčeva II in Binderjeva. Poslednja dopoldanska plavalna točka so proste' štafete jumorjev Jtm 4x50 m (13). Tii inja? največ izgledov ZPK,
dočim so Ilirija, Jadran, Jug in Viktorija zelo izenačeni in se bodo borili za naslednja mesta.
Sledile bodo waterpolo tekme. Po pravilih pridejo lanski prvi trije plasirani (Jadran, Jug, Viktorija) takoj v finale, dočim morajo ostali igrati izločilne tekme in prideta dva zmagovalca v finale, premaganca bosta pa igrala za 6. in 7. mes>to. V prvi tekmi se srečata Ilirija in Sever (Beograd), v drugi ZPK in Jadran (Hercegnovi), v tretji, ki šteje že za finale, pa Viktorija in Jadran (Split).
Sledil bo finale v skokih juniorjev. Med šestimi prijavljenimi sta favorita Raiačič (Jug) in Sadar (Ilirija).
Popoldanski del
Ob 14.30 to 50 m prosto za juniorke (19). Največ nad imajo Beara, Radica in Krmpo-tič (Viktorija). 24 tekmovalcev bo nastopilo na 200 m prosto za juniorje. Visok — najbrž siguren — favorit je Defilipis (ZPK) Za ostala mesta se bodo borili Schell (Ilirija), Kurtini (Viktorija), Ciganovič (Jug) in Pestevšek (Ilirija). Na 100 m hrbtno za juniorke (14) bo velika borba med Smoli-kovo (Vikt.) in Bearovo (Jadran), v katero utegne poseči tudi Finčeva II (Ilirija). Sledilo bo 100 m prsno za juniorje (20). Favorit je lanski prvak Binder (Ilirija), mnogo se pa tudi obeta od Polica (Viktorija), Czekeliusa (ZPK) in Markoviča (Sever). Po krajšem odmoru bodo predteki na 3x100 m mešano za juniorje. Priglašenih je 12 štafet, za prva mesta pa prideta v poštev edino Ilirija in ZPK.
Zatem bodo nastopili waterpolisti. V prvi tekmi se sestane Jug z dopoldanskim zmagovalcem Ilirija—Sever, v drugi Viktorija z zmagovalcem ZPK—Jadran (Herc.), v tretji pa oba dopoldanska premaganca za 6. in 7. mesto. Sobotni spored bodo zaključili skoki juniork. Prijavljeni sta samo llirijanki Finčeva II in Martinova.
Nedeljski plavalni, spored obsega, enak .vrstni red,, za waterpolo in skoke ga bomo 4>a objavili še ob času.
Lahkoatletsko prvenstvo ZSLÀK
Popoldne ob 17*30 se začne na igrišču ob Tyrsevi cesti tekmovanje za prvenstvo naše lahkoatletske zveze
Danes in se dva dni bodo na igrišču ob Tvrševi cesti važne lahkoatletske tekme za atlete iz vse naše banovine. Zveza slovenskih Iahkoatletskih klubov prireja v teh dnevih svoje prvenstvo, ki bo obenem odločilno za izbiro najboljših v sestavi državne lahkoatletske reprezentance.
Današnji spored, ki se začne ob 17.30, obsega naslednje točke: 100 m za desetoboj, balkanska štafeta predteki, skok v daljino za desetoboj, 400 m zapreke predteki, krogla za desetoboj, 5000 m, skok v višino za desetoboj, 400 m zapreke finale, 400 m za desetoboj in balkanska štafeta finale.
Vstopnina propagandna — pridite in podprite najidealnejše med našimi športniki!
Športni dan
SK Bratstva
bo še enkrat to soboto in nedeljo
Zaradi skrajno slabega vremena se
športna prireditev (pretekle nedelj'e na Jesenicah, ki je bila zamišljena v velikem obsegu, žal ni mogla izvesti v celoti Zato je klub sklenil, da bo svečani del otvoritev preurejenega stadiona ter nove tribune in odkritja spominske plošče umrlim klutooviim članom — ponovil z nekoliko spremenjenim sporedom to ne nedeljo.
Spremenjeni spored obsega: v soboto 7. t .m. ob 17- nogometno tekmo, nato pa družabni večer. V nedeljo 8. t. m. ob 16-slovesno otvoritev stadiona in tribune, ob 16.15 odkritje spominske plošče umrlim klubovim članom, ob 16.30 mednarodno nogometno tekmo nr^d moštvom »Villachac in domačega Bratstva, po tekmi pa ljuddko zabavo.
če bo slabo vreme, bo zabavni del prireditve v vseh prostorih nove tribune z geelcim »Tudi v dežju je fletno!«
Prijatelje sporta ve bi jeseniški klub v čim večjem številu na to prireditev.
V nekaj vrstah
V	nedeljo dopoldne je bila na igršču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska nogometna tekma med mladima I SSK Maribora in celjskih Atletikov. Mladina AtJe-tikov, ki je bila skoraj ves čas v lahni premoči, je zmagala v razmerju 3:2 (2:1). Sodil je objektivno g. Reinprecht.
V	soboto zvečer bo v Zagrebu zaninvvo lahkoatletsko srečanje med tržaško »Gio-vinezzo« in domačo Concordijo. Kakor znano, je bila Concordia nedavno v gostih v Trstu in je tamkaj bitko izgubila. Upajmo, da se bo doma lahko revanžiraia. Tekma se bo vršila v luči reflektorjev.
Znani lahkoatlet dr. Buratovič je nedavno v korčulanskem prelivu doživel neprijetno nezgodo, k? bi ga bila lahko stala glavo. Ko je bil v majhnem čolnu sredi morja med Kučištem in Korčulo, se je čoki zaradi velikih valov prevrnil ter »ta Buratovič in njegov sopotnik padla v morje. Na pomoč sta prišla dva motorna čolna, ki sta rešila oba brodolomca. Dr. Buratovič je ostal nepoškodovan, vendar ni sigurno, ali bo mogel nastopiti na sobotnem mitingu svojega kluba v Zaflrebu.
Znana češkoslovaška rekorderka Stepan-ka Pekarova, ki v Pragi študira medicino, se je dala po vzgledu Zdenke Koubkove
operirati in je postala moški. Slavijina atletinja je igrala v češkoslovaški ženski atletiki po odhodu Koubkove najvidnejšo vlogo in je ta velika sprememba povzročila v športnih krogih veliko senzacijo.
Lahkoatletski trener Kaltenbach, ki je v čudnih okoliščinah zapustil prestolni Beograd, se je te dni spet vrnil tjakaj, ker mu je ministrstvo za telesno vzgojo nakazalo dolžne denarje. Kaltenbach je sedaj spet prevzel trening beograjskih Iahkoatletov in upati smemo, da mu zdaj ne bo treba več tako na skrivaj pobrati šila in kopita kakor jih je zadnjič. Dosegel pa je, kar je hotel!
Športni dan trboveljskega SK Amaterja
se bo vršil v nedeljo pod pokroviteljstvom generalnega direktorja TPD g._ Riharda. Skubca po naslednjem sporedu; Ob 9.30. sprejem pokrovitelja in delegatov pred nudni.%o restavracijo, nato sprevod z delavsko godbo na igrišče Amaterja. Ob 10. brai turnir rudanskih nogometnih klubov Amaterja, Ret ja, Daska in Hra^rv.ka. Ob 10.30. start lahkoa»tLetov na 5 km na, teritoriju rudarekih (kolonij, start in oilj na igrišču Amaterja. Po turnirju razdelitev diplom zmagovalcem. Ob 14. koncert rudarske godbe na igrišču Amaterja. Ob 15. pred-tekma SK Amater ; SK Radeče,-ob 16.30. glavna nogometna tekma SK Amater : SK Concordia, bivši držami prvak iz Zagreba. Po tekmi družabni piknik pri Volaju.
Službeno iz "eketje sodnikov. 21PS je imeinoval za juniorsko državno prvenstvo naslednji eoinisški zbor: »plavanje: vrhovni sodnik; Simcvič Mirko, namestnik Samem Savo, starter Sanctn Savo, namestnik KramarSič Božo, sodniki: Grilc Nardelli, dr. Bradač, Pevalek, Stegnar Stergar, KramaršriČ; za water polo Grilc, Nardelli, dr. Ožanlfi, šef, Bedenko, Kra-martič, Stegnar. Rrezelj; za «koke: vrhovni sodnik Bedenko, namestnik Kav-èek, sodniki Grilc, Nardelli, Simovič, dr. Bradač, Pevalek, Sancin, Stergar, Stegnar, PtrezeJj, Kramairšič. Tekmevamje se prične Oba dOl ob 9- odn. ob 14.30 in morajo tolti sodniki v kopališču Ilirije pol ure pred začetkom. Seja SoctaiSkega zbora bo drevi db 21. pri Slamičiu. Praktični aodni&ki izpiti bodo danes ob 9. v kopališču Ilirije. V Izpitni komisiji so Sancin, (šef), Simovič in dr. Bradač.
Jugoslovenski plavalni savez sklicuje za drevi ob 21. v lovsko sobo restavrweiije Slami« sejo žulje in delegatov klubov, ki sodelujejo na junlorslcem drž. prvenstvu.
«SK Hermes (nog. »ekclja). Na seji dne 4. t- m. so biii suspendirani igrači;
ftoženina Ivan, Pišek Matija In Kos Hinko, ki se obenem pozivajo na sejo na-čeletva dne 18. t. m. ob 20. v ptearno »Obnova«, Voönjakova ul- 22-H.
ASE Primorje (Lahkoatletska sekcija). V nedeljo. 8. t. m. dopoldne po prvenstvu Zveze, bo v siačilnici na igrišču 6estanek z vsemi' atlet*, ki pridejo v poštev za na-stop'Tna državnem prvenstvu v Zagrebu. Atleti, ki »o -izven Ljubljane, bodo o vseh podrobnostih nastopa v ZagTebu pravočasno obveščeni. Načelstvo.
Herme« — motosekdja. Kdor ee želi v nedeljo 8. t. m. udeležiti izleta na Bled in Bohinj, nazaj grede pa v Ljubno, naj-se zglasi v nedeljo oò 8. zjutraj v gostilni »Keršič«, Celovška cesta, garaža Desa, Tajnik.
SK Slovan. Redna odborova seja bo drevi ob 20. v gostilni Mencinger na Smartin-ski cesti Vsi in točno. Tajnik.
ŽSK Hermes; R^na seja centralnega odbora bo drevi ob 1>40 v prostorih UJNZB Ljubljana — palača Grèfiké. Vsi odborniki, ki so prevzeli funkcije jia letošnjem občnem zboru, ee pozivajo, da se seje sigurno udeleže, sicer pa pošljejo pismeno opravičilo oz. odlože »voja mesta, da bodo na njihova n»e>ta lahko izvoljeni bolj zavedni funkcionarji! Odbor.
SK Mars. Danes ob 18. obvezen trening, potem važen sestanek na ka-terega se vabijo tudi vsi neverificirani igrači. Vso opremo vrnite zaradi pregleda inventarja In popravila; n« poznejše prošnje se ne bo .oziralo.	\
Bratje Sokoli na delu
Sokol v Medvodah se pridno pripravlja za telovadni nastop, ki bo v nedeljo 15. t. m. popoldne na letnem telovadišču ob Sori. Letos nastopijo vsi oddelki. Iz rezerve so stopile tudi naše članice in bodo v presledku spet pokazale, kaj znajo. Sosedna društva opozarjamo na naše slavje in bratsko vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo, kajti s tem nas moralno podprejo, česar smo posebno dandanes potrebni, pa tudi gmotno dodado kamen k naši stavbi, katero želimo dograditi. Nastop se začne ob 16. Pred nastopom in po nastopu bo narodna veselica s plesom ob zvokih sokolske godbe na pihala. Domače prebivalce prosimo, da razobesijo na ta dan državne zastave. Dnevi so lepi, Sora je za kopanje naravnost idealna, tako da lahko vsakdo združi dobro s koristnim, zato na svidenje v Medvodah.
Sokol Brezovica pri Ljubljani zadnje tedne vneto dela, ker se pripravlja na sokolji praznik z javnim telovadnim nastopom v nedeljo 8. t. m. Trda je naša ledina posebno v sedanjih časih, a mi držimo krepko za plug in orjemo naprej, saj smo odstranili ves plevel. Na naš praznik bomo pokazali uspehe svojega dela. Spored: ob pol 13. skušnje vseh oddelkov, od 14. do pol 15. sprejem gostov na postaji, ob pol 15. sprevod, ob pol 16. javni nastop, ki ga otvori pozdrav državni zastavi in nagovor. Da se po trdem delu še malo porazgovorimo in razvedrimo, bo po nastopu vrtna družabna zabava s plesom. Vljudno vabimo brate in sestre m sokolstvu naklonjene, .da po čas ta. naš praznik s svojim posetom. Sodelovala bo pri vseh točkah prireditve priznana godba Sokola I iz Ljubljane. Vlakovne in ostale. prometne zveze ugodne. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo 15. t. m.
Sokol v Petrovfah. Spričo sijajnih uspehov sokolskih prireditev v bližni in daljni okolici se,je članstvo s podvojeno silo oprijelo dela v telovadnici, da se pripravi na svoj nastop. V nedeljo 8. t. m. popoldne bo naše članstvo na vrtu br. Vodenika v strnjenih vrstah z brati in sestrami savinjskega in celjskega okrožja manifestiralo za sokolsko idejo s trdno obljubo, da hočemo zvesto služiti kralju in domovini. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva, pridite v nedeljo 8. L m. popoldne pri vsakem vremenu v Petrovče, saj ko zveze z vlaki v obe smeri zelo ugodne. Podprite nas!
Zlet šoštanjskega sokolskega okrožja 8. t. m. v Velen ju je obvezen za društva: Braslovče, Polzelo, Šoštanj in Šmartno ob Paki in za četo Orla vas. Vabimo prisrčno k udeležbi tudi društva sosednih okrožij, da mogočno odjekne Pesem sokolskih legij tudi v osrčju lepe Šaleške doline!
R ATTI O
Petek, 6. avgusta
Ljubljana 12: Naša pesem, naša glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Problemi vnovčevanja naše poljedelske proizvodnje (dr. Jožo Tomalevič).
—	19.50; Cigani igrajo (plošče). — 20.10: Ženska ura: Žena in šport III. pred. (gdč. Iva Pregljeva). — 20.30: Radio orkester.
—	21.15: Orgelski koncert (prof. F. Sušnik)
—	22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota 7. avgusta
Ljubljana 12: Pester program s plošč.
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. .— 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Knez Jovan Vladimir (Blaža Djurovič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec avgust ali veliki srpan. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka godba Radio orkestra.
Beograd 17.20: Narodna glasba in plošče. — 20: Pester -koncertni program. — 21.30: Narodne pesmi. — 22.20: Lahka godba ln ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Orkester in solisti. — 21.30: Havajske kitare. — 22.20: Plesna muzika. — Pfaga 19.15:. Lahka godba orkestra in solistov. — 20.1Ö: Pester glasbeni spored. — 22.20: Plošče in plesi. — VarSava 19: Orkester. — 20: Poljske melodije. — 21.05: Godba za ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: MladinskL koncert. — 16.05: šlagerji na tekočem traku. — 17.30: Klavirski koncert. —19.25: Stare in nove pesmi.—: 20: »Ljubezen a severa«. — 22.20: Londonski filharmoniki igrajo (plošče). — 2$: Lahka godba ln ples. — Berlin 19.20: Veseli nape vi. — 20.10: Odmevi iz starega Berlina. — 22.30: Ples. — Mönchen 19: Prijeten sobotni večer. — 21.10: Ples. — Stuttgart 19: Veliki koncert nemške glasbe.,— 21.15: Koncert vojaške godbe. 22.30: Zabaven spored s plošč. — 24: Nočni kon-
OflCt,
»JUTRO« št. 181
8
Petek. 6. VIIL 1937
RaSed Sabatini:
29
MORSKI KRAGULJ
Gnsarski roman
Kaj ve ta človek o Bogu ? Vero pozna, kakor pozna ddbro vino, slastno jed in ustrežljive ženske. O samozataji pridiga, toda njegovo lastno ravnanje ga. obsoja.« Potisnil je težko veslo najprej in brezbožno zaklel. »Jatz — kristjan?« Zasmejal se je, prvič, odkar so ga bili prikovali na klop.
»Da, božje stvari smo in k Njemu se vmesno,« je resno dejal Maver. Taikšen je bil začetek prijateljstva med sdtrom Oliverjem in Jusufom ben Moktarjem. Moslem jie videl v Oliverju moža, ki se je bila spustila nanj AlMiova milost, zrelega, sprejme prerokovo blagovest. Jusuf je bil pobožen in si je zadal nalogo, da pridobi sojetnika za pravo vero. Sir Oliver ga je ravnodušno poslušal. Ze enkrat je bil premeni! vero, in zdelo se mu je, da bi bik> treba močnih razlogov, preden bi se iz-preobrnil k novi. Bilo mu je, kaikor da bi bil vse te krasne reči, M jiih je Jusuf navajal v hvalo in slavo islama, že davno süisal v hvalo in slavo krščanstva. Vendar je ohranil to mnenje zase. Za zdlaj se je v pogovorih s tovarišem učil vsaj »lingue france«, ki jo je ob koncu potovanja gladko
govoril z vsem njenim slikovitim mos>lemsikIm bogastvom vred.
Cez šest mesecev je prišel dogodek, M je vrnil siru Oliverju prostost. Mišice, že po naravi krepke, so mu bile postale od deda silne kakor slonu. Pri vseh galejskih sužnjih je bòlo taiko; ali so umrli od napora, ali so se pa mišice in kite privadile okrutni nalogi.
Po kratkem zaviaku v Genovo se je ladja vračala domov, ko so jo nekega večera vštric Minorke zaskočile štiri moslemske galeje.
Klic groze se je začul: »Asad ed Din!« Tako je bilo ime najstrašnejšemu moslemskemu gusarju izza dmi odpadnika Ochealija, zloglasnega AH ja paše, M je bil padel pri Lepantu. Trobente so se oglašale, bobni so brčali; v čeladah in oklepih, z mušketami in sulicami v rokah so se Španci postavljali nared, da branijo živtfjenje in prostost. Topničarji so hiteli k topom, a podipale je bilo treba šele užgati, in v obči zmešnjavi so zapravili toliko časa, da ni utegnil Španec sprožiti niti enega topa, preden so ga kaivlji prve sovražne galeje zgrabili za ograjo. Stresljaj ob trčenju je bil grozovit. Z oklepom pokriti nos As ad ed Dinove ladje ja zadel Španca ravno v sredo boka in mu zdrobil petnajst vesel.
Vzkrik sužnjev je planil iz trupa in se prelil v ječanje. Več ko dvajset jih je bil usmrtil odboj vesiišč, in mnogo jih je ležalo ranjenih, z zdrobljenimi uidl
Da ni Jusuf zavpdil v svarilo, bi bil tudi sir Oli-
ver med temi Jusuf je sunkoma potegnil veslo kvišku, nato je zdrknil na kolena in se skrčil tako, da je imel kolena v isti višini s sedežem. Hkratu je kriknil siru Oliverju, naj stori takisto. V naslednji sekundi je bilo veslo zadeto.
Ko se je air Oliver spet vzravnal, je boj že besnel. Spanci so bili sprožili salvo iz svojih mušket, in nad ograjo je visel gost dim, skazi katerega so se usipali na palubo gusarji pod vodstvom visokega, raršavega moža z vihrajočo belo brado in zagorelim orlovskim obrazom. Na starčevem turbami se je bliskal polmesec iz smaragdov; verižni oküep mu je branil telo. Z žilavo roko je vihtil širok kriv meč, ki je kosil Špance kakor pšenico. Za njim je drla s klici: »Din! Din! Alah il Allah!« reka moslemov, ki jih ni hotelo biti konec. Korak za korakom so se Španci umikali pred tem nepremagljivim naskokom.
Jusuf se je zaman izkuša! rešiti verige. Sir Oliver mu je hitro priskočil na pomoč. Oberoč je zgrabil železo, uiprl nogo v klop, zbral vso moč in iz-<M klin iz lesa. Jusuf je bdi prost, samo dva dolga konca verige sta mu visela od jeklenih spon na rofkaih. Zdaj je storil siru Oliverju isto uslugo.
Z maščevalnim krikom: »Din!« je vitez zavihtil težko verigo in planil nad Špance. V njegovih rokah je postala strašno orožje. Na desno in levo so kakor toča padali udarci, in sovražniki so se z razbitimi glavami drug za drugim sesedali na tla. Tako si je krčil pot skozi trumo mučiteljev, ki se spričo nepričakovanega napada v hiebet skoraj ni-
so iskušali upirati. Za njim je pritiskal Jusuf s kosom zdrobljenega vesla, ki mu je nadomestoval bojni kij.
Ko S€ JC sir Oliver spert do dobrega zavedel, je bil boj že končan. Krdelo gusarjev s turbani na glavah je stražik) ujete Špance, med tem ko so drugi lomili v kaibdne in vlačili zaboje na palubo. Spet drugi so z dleti in kladivi hodili ob klopeh ter osvobajali še žive sužnje, ki so bili domalega sami Aliatovi verniki.
Sir Oliver je stal pred belofared&m vodjo. Le-ta se je opiral na bojni meč in ga veselo meril z očmi. Telo oarnsikega plemiča je bilo od glave do nog abrizgano s krvjo; v desnici je še držal železno verigo, s katero je bil opravil svoje strašno delo. Jusuf je stal zrarven gusarja in mu vneto nekaj prigovarjal.
»Tako mi Allaha! Kdo je že kdaj videl takšnega bojevnika!« je vzMiknil Asad. »Moč prerokova mora biti v njem, da je tako pobijal nejeverne prasce!« Sir Oliver se je divje zasmejal: »Samo njihovo bičanje sem jim vrinil — z obrestmi!«
V taikšnih okoliščinah se je seznanil s strašnim alžirskim pašem Asadom ed Dinom; in to so bile prve besede, ki sta jih moža izpregovorila drug drugemu.
Kmalu potem je bil na Asadovi lastni galeji, ki je plula v Berberi jo. Tu se je izpolnila njegova zemeljska usoda. Umili so ga ter mu obrili vso glavo razen čopa na temenu, ki naj bi ga kdaj prerok zanj ponesel v nebo.
MALI OGLASI

Bald* 1 Din, davek S Dta Šifro *Ji lajanje aaator» I Dia. Najmanjši meeek 17 Din.
Frizerka
ki Je samostojnega dela [>opolnomÄ zmožna, dobi stalno nam«*čenje Vstop tikoj ali tudi pozneje. Do-ji se na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra mož in stai-Fa služba«.
10306-1
Frizerko
dobro v vodni tn železni on-dulaciji, sprejmem. Prednost one za moško postrežbo. Hartman, Prevalje.
19506-1
Izurjeno prodajalko
z nastopom do 10. t. m.,
išče Paučič Josip, parna pekarna in trgovina z deželnimi pridelki v Novem mestu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja.
195014
Natakarico
(donašalko jedil) išče za takoj zdraviliščna restavracija. Predpogoj: izučenost in znanje nemščine. Ponudbe s spričevalom do 9. t. m. na ogl. odd. Jutra pod žifro »Toplice«.
005594
Praktikanta
sprejme denarni zavod. — Prednost ima absolvent trg. akademije, vojaščine prost. Prošnje je nasloviti na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Absolvente.
19568-1
Mizarskega
pomočnika
aa boljša dela, sprejme takoj Rudolf Kralj, mizarstvo Šoštanj.
19676-1
Modistko
prvovrstno moč, za stalno službo, iščem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19673-1
Usnjarske
pomočnike
iščemo proti plači za fal-cerje in blanširarje na stroju Din 6.50, a za ostale usnjarje Din 6 na uro. Pismene ponudbe s točnimi podatki poslati na naslov: Osječka tvornica. koža d. d. Osijek HI.
19675-1
Prodam
Beeeda 1 Din. davek 8 Dia. za gifro sli dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši muck 11 Dia.
Parketni odpadki
suhi, poceni pri P. Ver-tačnik, Masarykova 23.
19159 6
Strešne opeke
večjo količino, rabljene, zarezane proda tovarna olja Hrövat Komp., Ljubljana, Tyrseva c. la.
19672-61
Kapital
Beaeda 1 Dta, davek 8 Dia. ta Sto» ali dajanje nsaUva S Dia. NajmanjSi snesek 17 Dia.
Hranilne vloge
Mestne hranilnice ljubljanske, dobropise Zveze slovenskih zadrug in vlogo Vzajemne posojilnice po ugodni ceni proda Ag. bančnih in kreditnih poslov
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova uL M/I. Telefon 35-10.
10546-16
Trisobno stanovanje
lepo, oddam takoj. Poizve se v kavarni »PreSern«.
19667-31
Trisobno stanovanje
g kopalnico in pritiklinami, na željo tudi vrt, oddam za september. Poizve se v trgovini Rudolf Mlakar, — Ljubljana VII., Jernejeva 36.	19583-31
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet 20-59
Beseda 1 Din, davek S Dia. za šifro ali dajanje na»lova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Učn& ara 2 Din. — Cliristofov učni zarod. Domobranska cesta 16.
19547-4
Beseda 1 Din, davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi snesek 17 Din.
Koroške brusnice
(iPreiselbeer) dnevno sveže, razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče Koroško.	1)9613-33
Beseda 1 Din, davek 8 Dia. ta Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi tneeek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemški fabrikat z okroglim čolničkom, ki tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.
19584-29
G. Th. Rothnmn:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
Hranilne vloge
kupite aH predaste potom moje pisarne najbolj
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
10478-16
Hranilne vloge
Prve hrvatske Stediooioe Kmetske posojilnice ljubljanske, Ljudske posojilnice ljubljanske, Jugobanke m Srbske banke, kupi takoj in izplača po visoki ceni takoj v gotovini Ag. bančnih poslov
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14. Telefon 35-10.
1964146
10.000 Din posojila
išče dobičkanosno podjetje. Garancija sigurna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik zaslužek*.
19569-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova 6 Dia. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Gostilno
na Gorenjskem, oddam na račun ali sprejmem natakarico s kavcijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1967947
Lokali•
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Mlekarno
oddam na prometni točki v Ljubljani. Naslov. Cerkve-ulica 19.
19671149
Mlekarno
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod Šifro •Vpeljana».
19570-19
Beseda 1 Din, davek 8 Dia, ta Šifro sli dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Din.
Travnik
prodam ugodno v Rudniku, tik železnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19506-20
Veverjaka, ki vlečeta sani, jo ubirata, kar jima duša da. Bati se je najhujšega. Sani skačejo čez snežne gruče in globeli, da se komaj držimo... In res, Lmalu začujeva izza hrbta potuhnjeno, skoraj neslišno plahutanje sovinih kril!
Stanovanje
Beseda 1 Dia, davek 8 Dia. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil «aesak 17 Dia.
3-sobno stanovanje
oddamo za november. Dro-gerija Hermes, Miklošičeva cesta 30.
19568-31
Enosob. stanovanje
»olnčno s pritiklinami, ta boj oddam. Kocenova lil.
19695-23
Dijaške sobe
Beaeo» i Dia davek 3 Din. ta Šifro sli lajanje naslova 9 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia.
Dva dijaka
nižješolea iz boljše rodbine, sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19542-32
Dijaško sobo
t vso oskrbo za tretješolko ženske real, gimnazije (od-ličnjakinjo) iščem. Ponudbe z navedbo cene poslati na: Lindič, upravnik pošte, Sevnica.	19594-22
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneseJc 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim direktnim vhodom è stopnic, ii>čv soliden uradnik. Ponudbe z naved' bo cene pod «Soba 777«.
1948U-23a
Opremljeno sobo
v centru, s strogo separi-ranim vhodom, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »16. avgusta do konec Septem brac.	J95e6-28a
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe:
Agilen 60.000, Absolvent, Blaga duša, Bodočnost za sigurana Centrum, Dom Dohodek, Dobro kuham Dolničar, Dobro ohranjen, Deska, Dobra gospodinja. Dobre reference, Dober okus, Delovodja 50, Dobra moč, Dobro mesto 777 Eventuelno fiksno. Edin stveno, Hišnik Izpit, Izven centra, Industrija v Ljubljani, Knjigovodja na Gorenjskem, Lovski dom, Likvidator, Lepa harmonija, Mesečno 2000-0000, Mir, Miren gospod, Ne prenobel 30, Osamljena, Po ugodni ceni, Polnojarmenik Pekarna, Prijetno življenje, Petsto,_ Patent 1937, Preproge, Prijazna, Premožna, Plača in družabništvo, Porabna, Resna gospodinja 28—30, Rabljen, Red in snaga, Slika zaželjena Split, Sama sem, Se dogovorimo, Simpatična 33, Snažno in lepo, Skrb, Takoj ali s 16. avgustom, Tekstilna tovarna, Trajno mesto, Točno odplačevanje 50, Trezen, Točen plačnik 978, Ves dan odsotna, Varčna, Vestnost Vestna 600, Vselitev takoj, Veleeksport, Vesten slugi Ventilator, Zanesljivo 2657, Zniožen 10.000 kavcije, Za hčerko, 999, 888.
Novosti
perila, obleke, pumparice i. t. d. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra c. 24.
KLIŠEJE
ENO (N VEČBARVNE
Jrrf0-
SV.PETRA NASIP ST. 23
Iz sodne dvorane
Ljubljana, 5. avgusta.
„Sleva" dokazuje korajžo, „pukel" pa zbira čreva • • •
Na deželi je sicer stara navada, da si ljudje dokazujejo svoje »simpatije« s primernimi vzdevki, ki niso vedno preveč ljubeznivi. Za take izkazane ljubeznivosti se seveda kri zelo ogreva, na srečo pa vendarle ne zavre vedno toliko, da bi nevarno prekipela. Navadno ostane le pri povračilu z milim za drago, v čemer tekmujeta zbadljivost, posebna duhovitost in iznajdljiva nadarjenost za to špecialiteto podeželske družabnosti. Tudi to se primeri, da tisti, ki je »odgovora« še dolžan, podprt s korajžo vinske kapljice, izziva tako vztrajno, da hočeš nočeš pade nekaj zaušnic. Do hujšega pa vendar ne pride.
Le posestnikov sin in delavec 37 letni Tone Završnik iz Podpulferce pri škofji Loki se m hotel zadovoljiti le s tem, da sta si z Jako Krekom pred dobrim mesecem skočila za slične ljubeznivosti v lase in se povaljala po travi. Premehka kazen se mu je zdela, zato se je poslužil še noža. Pri tem je imel tako nespretno roko, da je Jaki izstopilo 3 do 4 m črev, ko ga je dregnil v levo lakotnico. Poškodba je bila smrtno nevarna in še preden je Jaka dobro ozdravil, je Tone že sedel pred sodniki na zatožni klopi pod obtožbo zločinstva zoper varnost življenja in telesa v smislu § 178-1 k. z. Sodil mu je počitniški senat, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Javorška sodelovala gg. Gregore in dr. Rupnik, obtožnico pa je zastopal državni tožilec dr. Pompe.
Tone nikakor ni hotel priznati svoje krivde za Krekovo nevarno rano. Trdil je, da je bil izzvan, ko je proti večeru prihajal mimo Pahovčeve hiše, pred katero so sedeli Anica in Franc Koman, France Kr-melj in France Koman. V njih družbi je bil tudi poškodovanec, ki ga je pričel takoj zmerjati, čim ga je zagledal, češ »To-mažkovčeva šleva« prihaja, pa še oklofu-tal ga je. Za te klofute sta se spoprijela in ko ga je Krek podrl na tla, se drugače ni mogel ubraniti njegovi sili, kakor da je posegel po nožu.
Vse priče, ki so sledile prerivanju med Tonetom in Krekom do kraja, pa so skladno povedale, da je bil Tone močno pijan, ko je prišel v njih družbo in da je takoj začel zmerjati z »žirovskim puklom« Kreka, mimo katerega narava res ni šla preveč prijazno. To je od življenja itak že težko prizadetega Kreka tako razburilo, j da je skočil v izzivača in ga vrgel po tleh Ko pa je kazalo, da se je najhujše razburjenje v obeh fantih že poleglo in sta se iz
trave, po kateri sta se valjala, že pobrala na noge, pa je Tone šele potegnil iz žepa nož in ga zasadil Kreku v podlaktnico... Obtožnica je v svojih razlogih navajala, da se je hotel Tone v svoji jezi in bojevitosti gotovo maščevati, ker svojemu nasprotniku ni bil kos v ognjeviti rokoborbi, ki sta jo razvila na travi.
Te skladne izpovedi prič so bile odločilne za Tonetovo obsodbo, ki se je glasila na 7 mesecev zapora.
„Za las" je ušel smrti
Tako je pojasnil predsednik senata opro stilno razsodbo 271etnemu Martinu Skoku, pristojnemu v Boč pri Gornjem gradu, ki je bil obtožen poskušenega vloma, odnosno, da je poskušal iz stanovanja Mihaela Oswalda v Ljubljani skozi zamreženo okno izbezati s palico neko žensko obleko, a je bil še pravočasno prepoden. Martina je policijski stražnik Franc Gruden takoj po tem dogodku aretiral v židovski ulici, kamor ga je sledil na kolesu, ko jo je ubiral sumljivo urnih krač po ozki ulici. Ta aretacija pa Martina ni spravila iz ravnovesja, ki ga ni izgubil še do današnje razprave, na kateri je pravtako kot v preiskavi vztrajno tajil vsako udeležbo pri hantiranju s palico skozi tuja zamrežena okna in zatrjeval, da se je v kritičnem času nahajal povsem drugje. Iz nerazumljivega vzroka pa je Martin tudi tajil, da bi bil imel ob aretaciji kaj cvenka v žepu, čeprav črno na belem stoji v policijskem zapisniku, da so mu iz žepa iztresli poldrag dinar gotovine. Njegov zagovornik po službeni dolžnosti dr. Zupančič se je zaradi tega upravičeno bal, da bo zatajevani poldrug dinar omajal v sodnikih tudi vero v ostalo Martinovo zanikanje, ki sta ga z gotovostjo pobijali tudi pričevanje Iza-bele Ahčin, ki je storilca opazovala pri manipuliranju s palico in pa Marija Pe-ternelove, ki je nekoga videla bežati, pa sta po konfrontaciji obe prepoznali v Martinu iskanega storilca. Eni so celo še posebno »padli v oči« storilčevi plavi lasje, črtaste hlače in rjavi polčevlji, pa tudi obraz. Res je tudi Martin še na razpravi nosil prav take čevlje, ki so si jih sodniki temeljito ogledali, črtaste hlače in pa tudi plave lase, obraz pa, sicer prav čeden in prikupen, pa le ne tak, da bi si ga človek zapomnil. Poleg teh »obremenilnih« okolnosti sicer prikupne zunanjosti in dostojne obleke od nog do glave z rjavimi polčevlji in plavimi lasmi vred pa je obstojala za Martina nič manj važna, obremenilna okolnost, da je bil v enem samem letu kar trikrat kaznovan. A sodniki so ga vendarle morali oprostiti krivde in ka-
Zapustil nas je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 56. letu starosti, naš hvaležni sin, predobri soprog, plemeniti papači, svak, stric, gospod
EMIL KRIŽMAN
šolski upravitelj na Planini pri Sevnici.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 7. avgusta ob 9. uri dopoldne, iz hiše žalosti na domačo njivo božjo.
Planina pri Sevnici, dne 4. avgusta.
Žalujoči: Karolina: mati; Hedvika, soproga; Milko
in Marjan, sinova; — rodbine: Kukovič, Naraks, dr. Leveč, Podgoršek — in ostalo sorodstvo.
znl, ker je vendarle za las manjkalo do sklenjenega obroča zanjo, pomagalo pa mu je tudi dejstvo, sodnikom prav doòro znano, da se podobnih, čednih fantov, potepa skorodane v trumah po mestnih ulicah, brez posla, na oprezu za prostovoljno in neprostovoljno naklonjenim plenom.
Z izkupički za tatinski plen Skozi življenje in v kaznilnico
Priletni suhljati Franc Wohlgemuth, samski delavec brez premoženja in brez stalnega bivališča, je mirno priznal sodnikom, da je ukradel Marjani Hribernikovi v Stari Loki par novih šolnov v vrednosti 140 Din, ki se jih je hitro iznebil za pet kovačev pri neki nečimurni ženski. Tej se je sicer zdelo malo sumljivo, da stari-kav možakar prodaja žensko obuvalo, vzela pa jih je le, saj prilika ni bila kar tako in Wohlgemuth jo je dobrodušno pomiril, da je »neki babi prodal saharin, pa hudič ni imel denarja«, zato mu je pa dal šolne. Ko je opravil skesano priznanje za tatvino šolnov, pa se je Wohlgemuthu skesanost zataknila in se sprevrgla v zanikanje za nadaljno obtožbo, da je tudi Poldki Bernikovi v ševljah ukradel dežnik, ki ga je shranjevala v veži. O dežniku, ki so ga že pol ure po izvršeni tatvini zaplenili izpod njegove pazduhe, ko je romal z njim svobodno po cesti, je pripovedoval sodnikom celo storijo. Vse dokler je stopil z vaških stezic na ravno gladko cesto, se je njegovo pripovedovanje strinjalo z izpovedjo Marije Dolenčeve, od katere se je zjutraj napotil naprej, potem ko se je zahvalil za gostoljubnost, da ga je za božji Ion prenočila. Od ceste naprej pa je kazalo, da je nekoliko napel svojo fantazijo za zagovor. Po njegovem pripovedovanju se je nenadoma na cesti pojavila neka ženska, ki mu je ponudila v nakup dežnik. Ker si ga je itak mislil zaradi krepkega dežja pri kakšnem znancu izposoditi in je bila ženska voljna, da mu za »zadnji denar, ki ga je imel v žepu« proda svojega, ga je kupil za 22 Din. Poizvedbe so tudi dognale, da je prav tega, ki je bil pri Bernikovi ukraden in ki ga je obtoženec »kupil od neznane ženske«, prodajal tam, kjer je svoji dobrotnici Dolenčevi pravil, da si ga bo izposodil. Ker so sodniki zmajevali nad storijo in se čudili, da kdo prodaja dežnik med potjo po cesti, ki jo pravkar obliva gost dež, se je končno obtožencu zataknilo, da je imela ženska kar dva dežnika, nakar se je eden sodnikov moral spomniti, da je maloprej slišal od obtoženca, da je imela le enega, državni tožilec pa se je smeje zahvalil za nadaljna vprašanja na obtoženega, ki se mu tako natančna zvedavost sodnikov ni zdela vredna pametnega premisleka za ničvreden dežnik. Večjo natančnost pa je izkazal litanijam svojih predkazni za tatvine, goljufije itd, ki jih je predsednik zaradi številnosti sumarno čital iz kazenskega registra. Ko se je namreč dotaknil nad polletne robije in menil, ùa so mu jo naprtili za tatvine, se mu je uprlo in je protestiral, češ da so mu jo naprtili »za 30 kg špeha goljufije«. Vsa fantazija Wohl-gemuthova in pa tudi topla beseda zagovornika, ki je za priznano tatvino čevljev prosil najnižjo kazen, za dežnik pa oprostitev, češ da za to tatvino ni dokazov in da tudi življenje izoblikuje včasih prav neverjetne slučaje kakor na pr. takole srečanje v dežju na cesti z neznano prodajalko dežnikov, ni nič pomagalo. Za dvakratno zločinstvo tatvine je bil Wohlgemuth obsojen na 5 mesecev strogega zapora, v katerega pa se mu všteje nad 3 mesece trajajoči preiskovalni zapor.
I
Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din.
f
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric
Stojkovič Franjo
ključavničarski mojster
4. t. m. po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere v Gospodu zaspal.
Pogreb bo 6. t m. ob 17. uri iz hiše žalosti, Graben St, 35, na pokopališče na 2ale.
KAMNIK, CELJE, BOHINJSKA BISTRICA, 4. avgusta 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
VELIKO TEKSTILNO PODJETJE V VOJVODINI
išče za takojšnji nastop
z dolgoletno prakso in dobrimi izkustvi. Stanovanja so na razpolago, potni stroški se povrnejo. — Ponudbe pod »Tkalec« na oglasni oddelek »Jutra«.
Urejale Davorin RavUea, «— Izdaja aa tumor cB »Jutra« Adolf Rfhnflrnft «— Za Nazodno tiskarno di d. kot tfakarnarja Fran Jona« Za lnseratni dol jo odgovoren Alojs Novak — Vsi * OuMlanL