PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ .. ^•postaleigruppo - Cena 70 lir PRVI DAN URADNEGA OBISKA V ZDA SPREJEM PREDSEDNIKA COLOMBA l VSEMI ČASTMI PRED BELO HIŠO Razgovor v dvoje in zasedanje delegacij predvsem o odnosih med ZDA in Evropo ^VjASHINGTON, 18. — Predsednik ZDA Nixon je danes svečano 'ka M 'n Pozc*rav^ predsednika vlade Colomba in zunanjega mini-na obsežnem vrtu pred Belo hišo. Šlo je za tradicionalno h. donijo ob zvokih trobent, izvajanju himen, s pozdravnimi strnli iz Leto XXVII. Št. 42 (7830) TRST, petek, 19. februarja 1971 tar. na obsežnem vrtu pred Belo hišo. Šlo je za tradicionalno ,0 n,0,?ii0 ob zvokih trobent, izvajanju himen, s pozdra pv ‘n pregledu pisano uniformirane častne straže. ..Rednik Nixon je pričakoval —---------------—------. skuPal’ s s°Progo pred til d''' ocborn" Zraven njega pa je «. arzfvni tajnik Roggers s sopro-i„' Prisoten je bil tudi poveljnik n*r'*kih strelcev general Chanel ' dekan diplomatskega zbora jn*J*°*ianik Nikarague Sacaza in Drii9? “sočnosti. Na vrhu je bilo nlim- 2-000 povabljencev in med jL 1 številni predstavnik.' Italijan-j,. *kupnosti v ZDA. Po pregledu D, n® straže in drugih svečanosti o. ,šia Colombo in Nixon na rniški oder, kjer je najprej pred- 'Tiei za njim pa Colombo ^.Pozdravni govor. Vse je bilo tako, kot da bi improvi-dob ^®Prav je šlo za v naprej Pripravljeni in med seboj do-N,?en* .besedili. ift.n ■i® izrazil dobrodošlico v Ijjo u ZDA ter dejal, da veže Ita-’n. ZDA globoko ter staro od-n,eni?r®n9 prijateljstvo. Nato je o-tu !' Prispevek Italije vsemu sve-SDon?' ^e. zlasti Ameriki ter da se pa ‘Hjajo velike zgodovine, sedaj deisi a^° v prihodnost. Nixon je da sta Italija in ZDA čla- Emilio Colombo >1$ j 'klat;! skupnosti, ki hoče skupaj %ije n z istim ciljem. Omenil je t lott)lv!'az®ovore’ ki jih je imel s 7°? v Rimu i° dejal, da so No n?jls9*i skupne cilje, sedaj pa Ni ^.daljevali s preučitvijo vpra-A**, napredka in svobode. Nii in ie odgovoril v italijan-Nli a So njegov govor nato pre-JNl ^^Sleščini. Tudi on je o-N ti;lsPevek italijanskih izseljen-,) Poznu-i® nato dejal, da Italija ‘1 za )‘a na pomoč ZDA, ko je ■ 0Vo in za obnovitev de-? We' ^ nekaj več kot 20 letih . dosegla pomemben gospo-) m0, tehnični napredek, tako V a,hi °f Prvimi industrijskimi dr-.?krije n® svetu. Sedaj gre za iz-N fe.°osežnega programa social- feustvan. W ima globlji 150 "'šlo . arjanja varne osnove za pNjjtg/f.Ptokraoije in svobode, ki -“A, bajo tudi v Italiji, kot v (-^[li - Pogoj za vsak stvaren li'°l°mh *n- c‘viiiziran napredek. J* loja?” j® nato dejal, da je Ita-3», , dlan obrambnega zavez-Vii^Ovit!, ga ocenjuje ne samo kot >Nžja ", Sredstvo varnosti in rav-JJNj ’ tehiveč tudi kot element kfijo *T°cesa pomirjenja, za kar Zav> nar°di- V Evropi se Ita-ii *• N i a za ustvarjanje skup-4Nrn atj* je Colombo govoril o “-na ^'dvlovanju ter je pri tem h dvodni svečanosti sta o-Se tc*n‘ka odšla v Belo hišo, CSo * v ovalni dvorani vršil oC in 2nV dv°je- ki je trfljal eno del. ddnut. Istočasno pa sta jN s «a®iji zasedali na plenaren v 8nku- ^ba razgovora sta (Ndn<> YPrašanja, ki so meduza Zanimiva in še zlasti ev-l>oSiTašania. Nato so govorili pjd, Q 1 med Vzhodom in Zaho-Vzh U>vzhodni Aziji, o Bliž-°du in o odnosih med EGS V začetku plenarnega sestanka so obravnavah tudi dvostranske trgovinske odnose. Colombo je ugotovil, da je prišlo do izboljšav ter izrazil željo, da ne bo prišlo do protekcionizma med Evropo in ZDA. Nixon je odgovoril, tako, da je pokazal svojo kravato, ki je italijanskega izvora, na kar ga je Colombo z nasmeškom vprašal: «In čevlji?*. Predsednik ZDA ni odgovoril. Tudi na plenarnem sestanku je Colombo potrdil zvestobo Italije atlantskemu zavezništvu, ki ga ocenjuje kot obrambo in kot zavezništvo, ki teži k pomirjenju in miru. Colombo je izrazil zanimanje za primemo prisotnost ZDA v Evropi. Nixon je odgovoril da Amerika ne namerava zmanjšati svojih čet v Evropi pred 1972. letom. Prvi dan razgovorov je na splošno potekal predvsem v okviru odnosov med ZDA in Evropo, kar sta Colombo in Moro obrazložila kot sodelovanje zapadnega sveta v širšem mednarodnem okviru, kot politiko, ki naj olajšava pomirjenje in naj se gre nadalje po poti liberalizacije ter gospodarske integracije zainteresiranih držav. Po razgovorih v Beli hiši sta odšla Colombo in Moro na sedež zunanjega ministrstva, kjer so priredili svečano kosilo in kjer so se nadaljevali razgovori o mednarodnih vprašanjih. Govor je bil o nemški politiki do vzhoda in med razgovori so omenili tudi Kitajsko, glede katere so italijanski predstavniki obrazložili stališče, ki so ga z ameriške strani sprejeli na znanje «z velikim razumevanjem*, vendar pa je istočasno tudi rečeno, da niso šli v podrobnosti. javil Vujiča in dodal, da bosta ministra v svojih razgovorih razpravljala o vrsti vprašanj s področja dvostranskih odnosnov in o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Na vprašanje, kakšne ukrepe je jugoslovanska vlada sprožila v zvezi z nedavnim napadom usta-ških teroristov na konzulat v Go-teborgu, je Vujiča dejal, da je bilo švedski vladi sporočeno, da Jugoslavija pričakuje kaznovanje ne le obeh napadalcev na konzulat temveč tudi organizatorjev tega napada. Prav tako pričakuje, da bodo švedske oblasti sprožile vse potrebne ukrepe, da se onemogoči delovanje teroristične e-migracije in zagotovi neovirano delo in varnost jugoslovanskih zastopnikov in jugoslovanskih državljanov sploh na Švedskem. AMERIŠKO-SAJGONSKA OPERACIJA V LAOSU NE NAPREDUJE Tudi «prostovo!jci» iz Tajske na pomoč invazijskim silam na laoških tleh Nixonove groziln« izjave na tiskovni konferenci Razburljiva seja pariške konference o Vietnamu SAJGON, 18. — Intervencija tajskih vojakov v Laosu na strani invazijskih sil, grozilne izjave predsednika ZDA Nixona proti Severnemu Vietnamu in končno razburljiv potek današnje seje konference v Parizu so dogodki, okrog katerih je osredotočena danes pozornost opazovalcev, ki spremljajo potek krize na azijskem Jugovzhodu. Danes je bilo tudi potrjeno, da je sajgonsko-ameriška operacija v Laosu v popolnem zastoju ter da invazijske sile napredujejo v notranjost laoškega ozemlja samo nekaj stotin metrov na dan. V Sajgonu so sporočili, da so KAIRO, 18. — V Egiptu je delegacija PSIUP, ki jo vodi Vec-chietti in ki je prispela v nedeljo na vabilo egipčanskega parlamenta. Jutri si bodo ogledali Suez in ruševine, povzročene med 6-dnevno vojno. Po ameriško-sajgonskem vdoru na laoško ozemlje je že več kot 20.000 oseb zapustilo svoje domove v južnem Laosu, da bi se ognilo nevarnosti ameriškega bombardiranja. Na sliki: laoška družina na begu iz Tajske poslali v Long Cheng 1.600 tajskih «prostovoljcev», ki naj bi pomagali »gverilcem Meo* in agentom CIA, da branijo to mesto, kjer je tudi operativni sedež ameriške obveščevalne službe. Vojaška poveljstva invazijskih sil pa še vedno govorijo o uspehih operacije v Laosu. Danes so sporočili, da so od začetka vdora ubili okrog 500 »komunistov*, Sajgonci pa so imel' 130 mrtvih in 458 ranjencev. Partizanske sile so medtem okrepile pritisk na severni del Južnega Vietnama, kjer je izhodiščna baza invazijskih sil in od koder ameriško topništvo obstreljuje laoško ozemlje. Osvobodilne sile so obkolile ameriško oporišče »Scotch*, kakih petnajst kilometrov od meje z Laosom, kamor so morali Američani poslati okrepitve. Kaže, da so imeli vojaki ZDA v tem oporišču hude zgube. KOMPROMIS NAČELNIKOV SKUPIN LEVEGA CENTRA SFRJ pripisuje velik pomen Ipavčevemu obisku v Moskvi BEOGRAD, 18. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac v začetku prihodnjega tedna, na vabilo sovjetskega zunanjega ministra Gromika odpotoval na u-radni obisk v Sovjetsko zvezo. »Temu obisku dajemo velik pomen in pričakujemo, da bodo razgovori z zunanjim ministrom Gro-mikom koristni in da bodo prispevali k nadaljnjemu napredku prijateljskih odnosov in sodelovanja med obema državama*, je iz- V poslanski zbornici spor o potrošnem davku na živila Ukinili bodo potrošni davek na sol - Sindikati proglasili teden boja proti Preti-jevemu zakonu o davčni reformi - V zbornici odobren pooblastilni zakon o šolstvu RIM, 18. — V ospredju zanimanja politične javnosti v Italiji je bila danes davčna reforma, okrog katere se je vnela precej ostra bitka v parlamentu in proti kateri so se odločno izrekle sindikalne organizacije, ki so napovedale v tej zvezi borbeni teden. Stvari so se zaostrile že vč'f»i. ko so socialisti vložiti bistveni popravek v zvezi s členom, ki se nanaša na potrošni davek na nujno potrebne življenjske dobrine. V okviru komisije devetih, ki usklajuje razna stališča je prišlo do prepira in zato tudi danes do sestanka predstavnikov načelnikov skupin levega centra, kateremu je predsedoval De Martino. Po sestanku je De Martino dejal, da so se dogovorili, Bertoldi pa je povedal, da je vlada obljubila, da bo v dveh letih znižala odstotek potrošnega davka na živila široke potrošnje. Prav glede tega se je vnel spor in gre za razne odstotke: vladni predlog 6 odstotkov, komunistični popravek 4 odstotke, včerajšnji socialistični popravek pa 2 odstotka. Bertoldi je nadaljeval, da so poleg tega iiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kitajska povabljena na kongres K P SZ Kongres bo v Moskvi 30. marca - Posvečen bo predvsem gospodarskim vprašanjem MOSKVA, 18. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so povabili kitajsko komunistično partijo, da pošlje svojo delegacijo na 24. kongres KP Sovjetske zveze, ki se bo vršil v Moskvi 30. marca. Po istih vesteh je vabilo sestavil CK KP SZ istočasno, ko so poslali vabila na udeležbo okrog devetdesetim partijam po svetu. Ni znano, če so povabili albansko partijo, medtem ko se je izvedelo, da so vabili jugoslovanske komuniste. Glede kitajske reakcije prevladuje mnenje, da bodo — morda so že — sprejeli vabilo. Včeraj se je pa pričela vrsta republiških kongresov Komunistične partije Estonske republike kot priprave za vsedržavni kongres. Na kongresih je govora predvsem o gospodarskih vprašanjih in še zlasti o 5-letnem gospodarskem načrtu, ki predvideva občutno povečanje potrošnje. Istočasno se tudi navajajo optimistični podatki o zaključkih preteklega 5-letnega načrta. Na estonskem kongresu je tajnik partije Kebin ugotovil, da je industrijska proizvodnja njih republike narasla na 50 odstotkov in da se je občutno povečala proizvodnja potrošnih izdelkov. V okviru novega načrta bo e-stonska republika prispevala k splošnemu gospodarskemu razvoju Sovjetske zveze z energetskimi viri, elektrotehnično in mehanično industrijo, z mlekom in mesom. Poljsko-nemški odnosi VARŠAVA, 18. — Danes je odpotoval iz Varšave Herbert \Vchner voditelj socialdemokratske partiie zahodnonemškega parlamenta, ki je bil 5 dni na obisku Poljske. Po povratku je izjavil, da spremembe v poljskem vodstvu niso imele -obe-nih posledic glede nemško - poljske pogodbe podpisane lanskega decembra v Varšavi. Poljake je zlasti zanimalo, kdaj bo prišlo do ratifikacije te pogodbe in do normalizacije odnosov. VARŠAVA, 18. — Poljska tiskovna agencija PAP je sporočila, da je podal ostavko prvi tajnik partije v okraju Opole Marian Miskie-vvicz, katerega je nadomestil tajnik za kmetijstvo istega komiteja Jožef Kardys. Zasedanju komiteja je prisostvoval član politbiroja odgovoren za organizacijska vprašanja Edward Babiuch, ki je tesni sodelavec Giereka. dosegli, da se ukine potrošni davek na sol in ker gre za državni monopol, da se bo bistveno zniža la cena soli. V letošnjem proračunu je predviden dohodek od soli v višini preko 22 milijard lir. Na tej osnovi so socialisti pristali, da umaknejo svoj popravek. Popoldne se je o tem vnela v poslanski zbornici živahna razprava, ki je bila mestoma zelo polemična zlasti ko je govoril minister za finance Preti. Komunisti so ga med drugim obdolžili, da je zagrozil z ostavko in s krizo vlade in da so zaradi tega morali socialisti popustiti. Kljub sporazumu med strankami levega centra je prišlo pri glasovanju o popravkih do dokaj tesnih rezultatov. Vse tri sindikalne organizacije so danes sklenile, da bo prihodnji teden od ponedeljka 22. februarja posvečen borbi, da se dosežejo bistvene izpremembe zakona o davčni reformi. V tem tednu se bodo na pokrajinski ravni organizirale razne manifestacije in med njimi enotne skupščine v podjetjih med delovnim urnikom, kjer bodo govorili o parlamentarni razpravi o davčni reformi. Gre za masovni pritisk, da se zakon spremeni. Sindikati so pozitivno ocenili razgovore, ki so jih imeli v preteklih dneh s predstavniki parlamentarnih skupin, podčrtali so svoje nezadovoljstvo z vladnim zakonskim predlogom davčne reforme in ponovno opozorili na nekatere bistvene zahteve delavcev: 1. Predvsem je treba prevaliti težo davčnih bremen s posrednih na direktne davke. 2. Postopna fiskalizacija prispevkov za socialno skrbstvo. 3. Ustanovitev davka na nepremičninska premoženja. 4. Olajšanje davčnega vijaka na dohodke od najemniškega dela. 5. Ukinitev potrošnega davka na ljudsko potrošnjo. 6. Demokratizacija davčnega sistema z ustanovitvijo deželnih davčnih konzult ter zaostritvijo kazenskih in upravnih kazni za davčne utaje. Poslanska zbornica je danes o-dobrila prehodni zakon o šoli, ki ga je predložil minister za šolstvo Misasi in katerega mora sedaj o- dobriti še senat. Ne gre za kompleksni zakon o šolski reformi, vendar za nekatere pomembne norme izboljšanja šolskega sistema. Zbornica je. odobrila tudi novi pravilnik, ki ima 145 členov in ki omogoča hitrejše delo. Predsednik senata Fanfani in predsednik poslanske zbornice Per-tini sta danes sprejela predsednike petnajstih dežel z navadnimi statuti, ki so bile pred kratkim ustanovljene. V obeh razgovorih je šlo za odobritev deželnih statutov, ki so jih dežele že sestavile ?n ki bodo sedaj v razpravi v parlamentu. Predsedniki so izrazili nujnost, da pride čim prej do odobritve statutov, da bodo dežele lahko pričele z delom, kar sta oba predsednika zagotovila. Poslanska zbornica je danes sklenila, da bo sprejela v pretres zakon o parlamentarni preiskavi dogodkov v Reggio Calabrii, ki sta ga Seja izraelske vlade o Jarringovih predlogih V' Se nobenega dokončnega sklepa o izraelskem odgovoru na memorandum švedskega diplomata JERUZALEM, 18. — Pod predsedstvom Golde Meir se je danes sestala izraelska vlada, da bi razpravljala o vsebini Jarringove-ga memoranduma ter o odgovoru, ki ga je Kairo dal vprašanjem švedskega diplomata. Vladi je poročal zunanji minister Aba Eban, nakar je sledila diskusija. Po štirih urah in pol se je seja zaključila, ne da bi zavzeli dokončnega stališča o Jarringovih predlogih. Vlada se bo ponovno sestala v nedeljo, ko bi moralo priti do dokončnega sklepa in do formuliranja odgovora odposlancu OZN. O Ebanovem poročilu ter o diskusijah na vladni seji ni nobenih vesti, vendar vlada med političnimi opazovalci prepričanje, da ne bo Tel Aviv niti za milimeter popustil v svojih brezkompromisnih stališčih, ki so doslej onemogočala vsakršno napredovanje mirovnih razgovorov med A- predložila demokristjanska poslan-1 rabci in Izraelom s posredovanjem ca iz Reggio Calabrie. i švedskega diplomata. Skoraj ni i Izraela. dvoma, da bo na koncu prevladala teza, ki jo je že včeraj orisal Aba Eban in ki v bistvu zavrača vse predloge, ki so bili v zadnjem tednu formulirani za pre maknitev razgovorov z mrtve točke. Kairski list »Al Gumhuria* komentira včerajšnje Ebanove izjave ter se sprašuje, kako je mogoče, da Izrael kar naprej izziva OZN, varnostni svet in tajnika svetovne organizacije, poleg tega pa ignorira stališča Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in samih ZDA. Od kod ima Izrael takšno moč, se sprašuje list, ki prihaja do zaključka, da mora obstajati sporazum med Tel Avivcm in Washingtonom, po katerem Izrael vztraja pri odklonilnem stališču, ZDA pa kažejo neko zmernost, ki naj bi prevarala svetovno javno mnenje. «A1 Gumhuria* zaključuje, da vodijo ZDA dvojno politiko, ker je to edina logična razlaga za zadržanje ............................................... POLOŽAJ V REGGIO CALABRII SE NORMALIZIRA Policija odstranila barikade v okraju Santa Caterina Niso pa vdrli v okraj Sbarre, kjer je prišlo do incidentov REGGIO CALABRIA, 18. — Danes je položaj razmeroma miren, trgovine in uradi so pričeli z delom, policija je odstranila barikade v okraju Santa Caterina. V okraju Sbarre je prišlo do incidentov, vendar ne več tako ostrih kot v preteklih dneh. Policija danes ni vdrla v ta okraj in nameravajo odstraniti barikade šele jutri. Ob 8.20 so se odpeljale 4 avto-kolone policistov proti okraju Santa Caterina, kjer so pričeli odstranjevati barikade. Glavna kolona je bila sestavljena iz 4 buldožerjev, 2 hidrantov, 8 kamionov, številnih kamionet, skupno je bilo 160 karabinjerjev in 200 agentov Javne varnosti. Pri vhodu avtoceste son- ..''"U"".‘""""""I"......................i........... V POROČILU PREDSTA VNIKA DRŽA VNEGA TAJNIŠTVA SFRJ Pozitivna ocena razgovorov Moro-Tepavac (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Odbora za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine sta na današnji skupni seji razpravljala o nekaterih vprašanjih s področja odnosov Jugoslavije z drugimi državami. Na seji je član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc obvestil poslance, da Zveza komunistov Jugoslavije v razgovorih s komunističnimi partijami ter delavskimi in drugimi g:b=nji na svetu stremi po krepit vi solidarnosti in sodelovanju na načelih enakopravnosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve. Zveza komunistov v okviru svojih mednarodnih odnosov nudi podporo narodom Vietnama in Kambodže, osvobodilnim gibanjem Afrike, vsem arab skim narodom, posebno ljudstvu Palestine, pri uresničenju njihovih zakonitih pravic. Namestnik državnega tajništva za zunanje zadeve dr. Antun Vratuša je na isti seji seznanil člane odbora o razgovorih Tepavac - Moro v Benetkah. V razpravi je omenjeno, da so bili ti razgovori obojestran- sko koristni. Poslanci so razpravljali tudi o teroristični akciji v GSteborgu in o zaščiti jugoslovanskih diplomatskih predstavništev v inozemstvu sploh ter izrazili mišljenje, da bi oblasti v državah, kjer delujejo te teroristične skupine morale sprožiti odločnejše ukrepe proti njihovemu delovanju. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bilo po odločnih akcijah v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Franciji, delovanje sovražnih emigrantskih skupin občutno omejeno B. BOŽIČ ca pa je čakalo deset oklopnih vozil z gosenicami M 113 osme mehanizirane brigade karabinjerjev iz Neaplja, pripravljeni, da Intervenirajo v primeru potrebe, 24 podobnih vozil pa je bilo 16 km od mesta. Vsako vozilo lahko prepelje desetino karabinjerjev. Najprej so odstranili barikado v Ulici Manfrocd, nato pa so policijske sile vdrle v sosedne ulice. Vse je bilo izvedeno nekako na vojaški način. Napredovali so buldožerji, oddelki agentov javne varnosti pa so s ščiti tn vizirji ščitih njih delo. V neki ulici so našli policisti zaboj z steklenicami bencina. Vse ulice so bile povsem prazne. Ko so prebivalci čull motorje, so se pokazali na oknih, večina njih ni ničesar rekla, samo 3 ženske so pričele zmerjati policiste. Kasneje je policija sporočila, da je pri operaciji v okraju Santa Caterina sodelovalo preko tisoč agentov ln karabinjerjev. Jutri bodo Izvedli podobno operacijo v okraju Sbarre, ki je še vedno zaprt za promet in kjer je danes prišlo v bližini mosta S. Ple-tro do spopada med agenti In demonstranti. Skupina demonstrantov je ponovno skušala napasti prenočišče Alba, kjer je nameščen oddelek bataljona Celere Iz Cata-nle. Policisti so uporabljali solzll-ne bombe. Ponovno so videli na čelu demonstrantov mladeniča, oblečenega v temni usnjeni japič. Vse popoldne je bilo vroče o-krog prenočišča Alba, katerega je napadala skupina mladeničev s kamenjem in drugimi predmeti. Zvečer je policija umaknila svo- je sile iz okraja Santa Caterina in takoj so se v okraju pojavile nove barikade, tako da je avtomobilski promet z okrajem ponovno prekinjen. Občinski svetovalci MSI so danes zahtevali, da se sestane občinski svet na izrednem zasedanju. Zasedanje zunanjih ministrov Varšavskega pakta BUKAREŠTA, 18. — Danes so pričeli razgovore zunanji ministri Varšavskega pakta. Romunska a-gencija »Agerpres* objavlja to vest brez raznih podrobnosti. Opazovalci menijo, da je v ospredju razprav vprašanje Berlina in evropske konference o varnosti Poleg tega obravnavajo odnose med raznimi državami članicami in razvoj trgovskega ter tehničnega sodelovanja. Zasedanje zunanjih ministrov držav Varšavskega pakta se vrši v prostorih romunske ljudske skupščine. KAIRO, 18. — Predsednik Tito in predsednik El Sadat sta danes v Aleksandriji v ozračju popolnega medsebojnega razumevanja nadaljevala v Kairu začete razgovore o položaju na Bližnjem vzhodu in delovanju neuvrščenih držav. Razgovora se je udeležil tudi podpred- Glede poteka vojaških operacij je treba še omeniti, da je partizansko protiletalsko topništvo sestrelilo včeraj nad laoškim ozemljem dve letali tipa «phantom» (vesti so iz ameriških virov), danes pa še šest ameriških helikopterjev. Invazija Laosa, katere namen je bil, po besedah Nixocia, «ščititi življenja a-meriških vojakov v Vietnamu*, je povzročila znaten porast ameriških žrtev: vojaško poveljstvo ZDA v Sajgonu je sporočilo, da so se a-meriške zgube v zadnjem tednu podvojile. V Laosu je umrlo sicer samo šest vojakov ZDA, ostali pa so bili ubiti v severnem delu Južnega Vietnama, kjer je glavni štab invazijskih sil Iz Sajgona poročajo, da je prišlo danes do ponovnega protiameriške-ga atentata: neznanec je odmetal tri bombe proti vozilu ameriške ustanove v neposredni bližini rezidence sajgonskega predsednika Van Thicuje. Sinočnjo »improvizirano* tiskovno konferenco predsednika Nixona bi lahko strnili v dveh izjavah, ki sta obe enako negativni za mirovne perspektive na indokitajskem polotoku: prvič je Nixon dejal, da ne misli postaviti omejitev delovanju ameriških letalskih sil v Indokini, drugič pa je omenil, da ZDA ne mislijo dajati «novih koncesij* na konferenci v Parizu ter da se za Severne Vietnamce «čas izteka*. Glede prve trditve lahko rečemo, da gre za jasen namig na možnost novih bombnih napadov na sevemovietnamsko ozemlje, glede druge pa, da je vsako pogajanje nemogoče, če ena stran že vnaprej napove, da se ne misli umakniti s svojih začetnih stališč. V tej zvezi gre tudi poudariti, da sta Severni Vietnam in južnovietnamska revolucionarna vlada izdelala že. vrsto konkretnih predlogov za rešitev vietnamske krize, ki so jih ZDA in njihovi saigonski pristaši sistematično zavračali. Po sinočnjih izjavah šefa Bele hiše ,ie povsem jasno, da je bilo ozračje na današnji seji pariške konference še bolj napeto, kot ponavadi. Še pred začetkom seje je predstavnica ZRV gospa Thi Binh izjavila, da pomenijo Nixonove izjave novo grožnjo invazije. «Nixon — je dodala — nam skuša vsiliti svoje neokolonialistične pogoje. Vietnamsko ljudstvo, kot tudi vsa in-dokitajska ljudstva in vsa ljudstva, ki ljubijo mir, mu ne bodo nikakor dovolila, da bi počel, kar se mu zljubi*. Hanojski delegat Xuan Thuy pa je med sejo obtožil ZDA, da pripravljajo intervencijo proti Severnemu Vietnamu ter dodal, da pomenijo te priprave resno grožnjo tudi za Kitajsko. Xuan Thuy je citiral zbiranje čet ob sedemnajstem vzporedniku ter okrepljeno prisotnost letalonosilk in čet «marincev» v Tonkinškem zalivu, poleg tega r'> še ponovno bombardiranje ozemlja Severnega Vietnama. »Vse to — je dejal hanojski predstavnik — bo privedlo do nove razširitve vojne ter istočasno do direktne grožnje za LR Kitajsko*. V zvezi s konferenco v Parizu se nadaljuje polemika sajgonskih predstavnikov proti francoski vladi, ki da je »pristranska* glede krize v Indokini. Zunanji minister Južnega Vietnama Tran Van Lam je danes izrecno omenil možnost, da bi konferenco premestili iz Pariza v neko azijsko prestolnico. »Ko smo pred tremi leti prišli v Pariz — je izjavil Lam francoski televiziji — smo mislili, da bomo našli ugodno ozračje za pogajanja in da bo država, katere smo gostje, znala spoštovati pravilo nepristranskosti. To pa se ni zgodilo — je nadaljeval minister — ker je Francija, ko je obsodila našo intervencijo v Laosu, jasno pokazala svojo pristranskost*. V zvezi s temi izjavami je prišlo celo do polemike med Washing-tonom in Sajgonom. Glasnik ameriškega državnega departmaja je namreč te izjave komentiral, češ da gre za osebno mnenje ministra ter da se bodo razgovori nadaljevali v francoski prestolnici, če se zainteresirane strani ne zmenijo drugače. Zunanje ministrstvo v Saj*-gonu pa je nemudoma reagiralo ter pojasnilo, da je Lam govoril v imenu vlade. Kontrola Fiat o vzrokih suspendiranja delavcev RIM, 18. — Podtajnik za delo De Marži je danes na seji komisije za delo senata sporočil, da bo ministrstvo za delo izvedlo kontrolo v Fiatu v Turinu, da ugotovijo res-—i-— ničnost objektivnih težav, ki iih na-8181)5116 rePublike vajajo funkcionarji podjetja kot raz-tiu»ein El salet. | iog za suspendiranje 40.000 delavcev. TRŽAŠKI DNEVNIK / VČERAJŠNJE SEJE V OBČINSKI DVORANI DEŽELNI SVET V POSEBNI RESOLUCIJI OSTRO OBSODIL NOVO OŽIVLJANJE FAŠIZMA Obsodbi se pridružuje deželni odbor - Resolucijo so podpisale vse svetovalske skupine razen seveda MSI, liberalcev, ki so predložili lastni predlog, in svetovalcev Movimento Friuli - Misovci se branijo z manihejstvom Deželni svet je včeraj z veliko pade so namreč po njegovem izzva- večino glasov sprejel resolucijo, ki ostro obsoja zadnje fašistične izgrede v Italiji; v resoluciji se deželni svet klanja pred žrtvami v Kalabriji in izraža svojo solidarnost z njihovimi svojci ter z ranjenci ; deželni svet nadalje ugotavlja, da skušajo fašistične sile tudi z zločinskimi posegi zavreti izvajanje socialnih reform in razvoj demokracije v državi ter zato zahteva, naj se odpravijo vse fašistične in paravojaške organizacije; deželni svet končno poziva vse demokratične sile, naj budno sledijo novim fašističnim pojavom in naj si prizadevajo za to, da bodo ustrezne sile izolirane, tako da ne bodo mogle zavreti socialnega in civilnega razvoja države. za resolucijo so glasovali svetovalci vseh svetovalskih skupin razen seveda misovcev, ki so glasovali proti, liberalci, ki so se glasovanja vzdržali, in svetovalci skupine Movimento Friuli, ki so pred glasovanjem zapustili dvorano. Resolucijo so predložili načelniki svetovalskih skupin Del Gobbo (KD), Dal Mas (PSDI), Pittomi (PSI), Mo-schioni (KPI), Bettoli (PSIUP) in Štoka (SS). Pozneje se je podpisnikom pridružil še predstavnik Movimento Friuli Cecotto, tako da sta manjkala pod tekstom le podpisa liberalca in misovca. Za misovce je pač jasno, da si sami niso marali podpisati moralne obsodbe, liberalci pa so predložili lastno resolucijo z isto tematiko, vendar z nianso, po kateri naj bi vlada in široka javnost ne obsodili le fašističnih izgredov, ampak vsako obliko nasilja, ne glede na to, na kateri strani naj bi se pojavilo. Liberalna teza o enakovrednosti desničarskega in levičarskega ekstremizma pa ni prodrla — nasprotno s tem so predstavniki svetovalskih skupin naglasili nezakonitost in neustav- la sindikalna gibanja «vroče jeseni«, namerni požigi v obratih Pi-relli, itd. «Ze 51 let se borimo za ideal, je zaključil misovec, in še se bomo borili in branili.« Mrtveci iz druge svetovne vojne se obračajo v grobu, ko govori kolega Gefter-Wandrich, je pozval za tem socialdemokrat Dal Mas. Italija je zakrivila napako, ko je dovolila misovcem, da se udejstvujejo v javnem in političnem življenju. Njihova nasilja p>a se bodo skrhala ob trdno voljo italijanskih delavcev, ki takšno ekstremistično nastopanje ostro zavračajo. Socialist Pittoni je naglasil, da ni dovolj protestirati proti novim pojavom fašizma, ampak da je treba poskrbeti za stalno in organizirano obliko boja proti njim. To je potrebno zlasti na našem področju, kjer je fašizem prizadejal toliko gorja italijanskim in slovenskim domačinom. Nato sta nastopila še svetovalca Bettoli za PSIUP in Cocianni za KD, ki sta tudi ostro obsodila naj-novejše fašistične pojave, za dežel- ni odbor pa je spregovoril odbornik Stopper. Stopper je naglasil, da deželni odbor obsoja fašistična nasilja in ponovno oživljanje škva-drizma ter poziva osrednje oblasti, naj se mu zoperstavijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ustrezno resolucijo je nato deželni svet kakor omenjeno sprejel z veliko večino glasov. Pred tem je deželni svet soglasno sprejel zakonski načrt, ki predvideva poseganje deželne uprave v korist delavcem, ki ostanejo brez lastne krivde brez zaposlitve; dežela pri tem izpolnjuje vrzeli, ki nastajajo v ustrezni državni zakonodaji. Novi zakonski načrt predvideva v ta namen letno vsoto 100 milijonov lir, kar pa je daleč premalo — je ugotovila večina svetovalcev — ter bo treba v prihodnosti primemo povečati ustrezno finančno nakazilo. Zakonski načrt je pred začetkom razprave orisal svetovalec Uril (KD), v razpravo pia so posegli svetovalci Rizzi (PISUP), D’Antoni (PSDI), Trauner (PLI), Morelli (MSI), Bergomas (KPI), Di Galic (KD) in odbornik za delo in načrtovanje N. Stopper. Deželni svet se ponovno sestane danes dopoldne. Na dnevnem redu je zlasti razprava o novem zakonskem osnutku za raztegnitev lekarniške oskrbe na vrsto novih zavarovancev. Predsednik pokrajine Zanetti bo uradno obiskal IS Slovenije Predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti je včeraj vrnil o-bisk jugoslovanskemu generalnemu konzulu Borisu Trampušu. Med razgovorom je konzul Trampuš povedal Zanettiju, da ga predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič vabi, naj v kratkem uradno obišče Ljubljano, Datum in dnevni red pogovorov v Ljubljani bosta določena v prihodnjih dneh. Zanetti je vabilo sprejel z zadovoljstvom in še istega dne obvestil o tem italijanskega generalnega konzula v Kopru Messino. PO DOLGEM ZIMSKEM PREMORU Drevi prva letošnja seja tržaškega občinskega sveta Na dnevnem redu tudi poimenovanje 23 ulic: niti ena ni slovenska iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiuHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuimiiiniiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiininiiiiuii OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE V GREGORČIČEVI DVORANI Publicizacija glasbene šole osrednja tema občnega zbora Poročilo predsednika Dušana Hreščaka o tem perečem vprašanju m poročilo ravnatelja dr. Demšarja o delovanju glasbene šole - Poročilo tajnika odbora r orkestra in druga poročila - Dušan Hreščak ponovno izvoljen za predsednika GM Drevi se, po daljšem premoru nedejavnosti v zimskih počitnicah, sestane na prvi letošnji redni seji tržaški občinski svet. Župan, ki je poslal svetovalcem dnevni red, bo v samem začetku seje prebral nekaj sporočil. Ni izključeno, da bo ob tej priliki zavzel stališče v imenu občinske uprave, do nedavnih nasilij v Catanzaru, kot se je že zgodilo v drugih občinskih in krajevnih organizmih. Sledili bodo odgovori na vprašanja, o katerih je težko povedati, za kaj bo šlo, ker je vprašanj, ki čakajo na odgovore veliko in so raznorazna. Lahko se zgodi, da sproži odgovor na vprašanja daljšo razpravo o izredno važnem vprašanju, prav tako pa se lahko zgodi, da bodo odborniki odgovarjali na upravno-tehnična vprašanja na osnovi že ustaljenega sistema, da se odgovor da tedaj, ko je vprašanje že mimo ali rešeno pozitivno. Nato bo ratifikacija sklepov, ki jih je sprejela občinska uprava v tem obdobju, ko občinski svet ni zasedal. Te ratifikacije bi ne smele vzbuditi ne težav, pa tudi razprave ne, saj razpolaga levosredinska koalicija, ki je cdbor njen izraz, trdno večino v svetu. Med točkami, ki so na dnevnem redu (ta velja za več sej) je tudi odobritev predloga pristojnega odbornika Mocchija (PSDI) za poimenovanje 23 ulic v Trstu in delno v okolici (Greta, Kolonja itd.). Pri branju imen, ki so bila predlagana, smo se spomnili na shode za to-ponomastiko v kraških vaseh. Govor je bil tedaj, pa tudi pozneje v samem občinskem svetu, da morajo biti ulice v teh krajih imeno vane po uglednih slovenskih možeh. Med predlaganimi 23 imeni ni teh imen. Čemu? Vprašanje publicizacije glasbene šole Glasbene matice je bilo vse-nost vsake oblike neofaMzma v Ita- i kakor osrednja tema sinočnjega obč-liji — in ustrezna resolucija PLI j nega zbora GM, ki je potekal v Gre je bila z večino glasov zavrnjena, j gorčičevi dvorani ob žal mnogo pre Med razpravo o drugi resoluciji, ki j majhni udeležbi članov GM in dru jo je deželni svet kakor omenjeno 1 n hi iih mnraln takn sprejel z veliko večino glasov, pa je predstavnik Movimento Friuli Cecotto poudaril, da se ne strinja z razlago, ki so jo dali predstavniki drugih svetovalskih skupin In med njimi predvsem svetovalec Lovrih® (KPI), češ da pripadniki Movimento Friuli ne soglašajo z demo-kracijo, kakor jo pojmujejo pobor-jilki «rdeče rute«, ter je pred gla-scvaniem skupaj z drugim predstavnikom MF Dl Canoriaccom zapustil dvorano (tretjega predstavnika stranke, Schiavija, nd bilo na seji). V svojem nastopu je komunistični svetovalec D. Lovriha opozoril, da se fašizem pojavlja na novo ne le na jugu države, ampak vsepovsod. Od kraja do kraja se morda menja njegovo lice, cilj pa je povsod Isti: zavreti socialne reforme in razvoj demokracije. Fašiste podpira gospodarski monopol, v tujini pa ga poveličujejo režimi grškega ln španskega kova. lovriha je tudi obsodil spravljanje škvadrizma ln antifašizma v Isti koš, kakor to delajo nekatere stranke, ter naglasil, da kdor to dela, krši ustavo. Na koncu svojega govora je Lovriha pozval vse demokratične sile v | XI. novinarski ples 20. FEBRUARJA 1 v Kulturnem domu ji: Na razpolago je samo ie lij nekaj vabil za prottore v jjj baru. Dobite jih lahko v ::: uredništvu Primorskega dnev jjj nlka. naši deželi, naj se zavzemajo za utrditev antifašizma In sodelovanj« med Italijani in Slovenci tudi kar zadeva boj proti novim pojavom fašizma. Svetovalec Slovenske skupnosti Stoka je tudi obsodil fašistične Izpade ter poudaril, da je Trst v preteklem decembru odločno ln dostojanstveno odgovoril na izziv fašističnih krdel, ki so se priteple na naše področje Iz notranjosti Italije. Trst je oh tej priliki pokazal, kako bi morale nastopiti demokra-tlčne sile proti novim fašističnim pojavom po vsej državi. Govornik je naglasil, da je treba za vsako ceno očuvatl rezultate, ki so bili doseženi tudi med Italijani ln Slovenci v zadnjih 25 letih ter s skupnimi odločnimi prizadevanji preprečiti, da bi se povrnili nekdanji temačni časi. Po krajšem nastopu svetovalca gib, ki bi jih moralo tako pereče vprašanje za vso našo narodno skupnost živo zanimati. Na osnovi poročila, ki ga je o tem problemu podal predsednik naše glasbene u-stanove Dušan Hreščak, se je raz vila dolga razprava, ki pa je zgo vorno pokazala, da o vprašanju publicizacije šole GM pri delu prisotnih niso bili jasni vsi- pojmi in da bodo o njem še potrebne razprave na osnovi bolj konkretnih pokazateljev o dejanskih možnostih za njegovo rešitev v okviru obstoječe zakonodaje na tem področju in politične volje pri reševanju naših narodnih potreb. Občni zbor je otvorS tajnik Silvan Mesesnel, ki je po pozdravu prisotnim takoj predal besedo Dušanu Hreščaku, ki je v uvodnih mislih svojega predsedniškega poročila u-gotovil, da se je delo Glasbene matice in zlasti njene glasbene šole v vseh 25 letih kljub težavam prvenstveno finančnega značaja lepo razvijalo in da je število gojen cev stalno naraščalo. Če je šola doslej mogla prebroditi težave in celo situacije, ko je bil njen < toj na kocki, potem — je poudaril Dušan Hreščak — gre zahvala požrtvovalnosti njenega ravnatelja dr. Demšarja in celotnega profesorske ga zbora. Omejene finančne mož nosti so vsekakor rakova rana u-stanove in če so kljub temu bili do seženi vidni uspehi je bilo to zato, ker se je lahko oslanjala na zvestobo svojega članstva in predvsem na pomoč, ki ji jo je v vsej tej dolgi dobi v okviru možnosti vedno dajala Slovenska kulturno - gospodarska zveza. V spremenjenih političnih razmerah — je nadaljeval Dušan Hreščak — zlasti po ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, je tudi Glasbena matica začela prejemati nekaj podpore iz javnih sredstev. Kar prejema ni mnogo, a nekaj je vendarle. Letos more računati na 6.300.000 lir iz raznih javnih naslovov, kar je spričo potreb izredno malo. Zato je nadaljnji razvoj naše šole — je poudaril govornik — možen le s tem, da stroške za njeno vzdrževanje prevzame v celoti država. To pa pomeni, da je zelo aktualno vprašanje publicizacije šole GM. O tem, kako priti do take rešitve in v kakšni obliki, pa tudi o tem, ali bi to bilo za nas koristno ali pogubno, je tekla diskusija dolga leta in vprašanje je ostalo odprto. Obstajali so pomisleki in bojazen, da bi javnopravno priznanje v kakršnikoli obliki naše šole utegnilo vplivati negativno i.a njeno poslanstvo v naši narodnostni skupnosti. časom in političnim razvojem pa smo premostili tudi te pomisleke in končno se je upravni odbor odločil, da začne akcijo za publiciza-cijo glasbene šole GM. V ta namen je upravni odbor po predhodnih razgovorih dobil podporo vseh po- 1 '1 • - • _CI/MinnAOII 1/ lo, ki ga je podal blagajnik Valter Brus. Diskusija, ki se je razvnela, se je sukala prvenstveno okrog vprašanja publicizacije. Padel je predlog za širše sestanke, na katerih naj bi se starše gojencev in člane GM seznanilo z vprašanjem publicizacije, dalje predlog o sestavi posebne komisije, ki naj bi to vprašanje poglobila, razčiščeno je bilo, da ne gre za publiclzacljo Glasbene matice kot ustanove, ki bi ostala samostojna ustanova tudi po tem z vsemi svojimi nalogama in obveznostmi za glasbeno življenje slovenske manjšine, temveč zgolj za to, da se breme za vzdrževanje njene glasbene šole prenese z ramen manjšine same v breme države. Izrečene so bile kritike o premalhni udeležbi na občnem zboru, načeto je bilo vprašanje In števila članstva ter izpolnjevan ja njegovih obvez do ustanove, dalje aktivnost oziroma neaktivnosti odbora ln posameznih odbornikov 1td., žal pa diskusija ni bila dosledno konstruktivna In je odpirala tudi vprašanja, ki gotovo niso bistvena v sedanji fazi prizadevanj za javnopravno ureditev na*e glasbene šole. Po pojasnilih, ki so jih dali di-skutantom tajnik Mesesnel, predsednik Hreščak in ravnatelj šole dr. Demšar ter po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal njegov predsednik Dušan Košuta, je bil po daljši izmenjavi misli in nekaterih predlogov v glavnem potrjen dose- nja za stike s SZ srečanje kap. Tarajeva s člani društva, ki je poteklo v prijateljskem vzdušju. Klavdij Palčič v Mestni galeriji v Ljubljani V Mestni galeriji v Ljubljani bo danes otvoritev slikarske razstave tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Istočasno bo v prostorih iste galerije tudi otvoritev razstave koroškega slikarja Omana. Klavdij Palčič se bo ljubljanskim ljubiteljem likovne umetnosti predstavil tokrat z 22 slikarskimi deli novejše izdelave ter s 15 grofikami. Razstava bo odprta do 4. marca. Zadnja pot Franu Žerjula slovenska glasbena šola obstajala kot oddvojena sekcija konservatorija Tartini s posebnim statutom, ki bi ji zagotavljal nemoteno o-pravljanje njene dosedanje vloge v slovenskem glasbenem in narodnem življenju. Obstoječa zakonodaja to sicer omogoča, vendar so še razna odprta vprašanja, ki jih je treba razčistiti, predno bi se odločili za to krajšo pot do cilja. V ta namen bo v kratkem času prišlo do razgovorov z ravnateljstvom konservatorija Tartini. Predsednik Dušan Hreščak se je na kraju svojih izvajanj zahvalil učnemu osebju šole in staršem ter vsem dobrotnikom ustanove. Sledilo je poročilo ravnatelja šole dr. Demšarja, ki ga bomo v daljšem izvlečku še objavili, za sedaj pa naj povzamemo le strnjeno ugotovitev, da je lani opravila GM skupno 48 samostojnih glasbenih prire. ditev, gostovanj ln sodelovanj, da je njeno šolo ob koncu lanskega šolskega leta obiskovalo 213 gojencev, da je v njenih petih mladinskih zborih sodelovalo 165 mladih pevcev In da je skupno z zunanjimi člani pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov v sklopu šole sodelovalo vsaj 300 mladih ljudi, kar je nedvomno pomemben kapital za nadaljnji razmah našega kulturno-prosvetnega delovanja. Sledilo je še poročilo Žarka Hrvatiča o delovanju orkestra GM, ki je bilo izredno plodno kljub Izredno skromnim sredstvom, lei so mu odmerjena, ter blagajniško poreči- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiimifiin (Nadaljevanje na 6. strani) Ob 53. obletnici RA Počastitev padlih sovjetskih partizanov Ob 53. obletnici ustanovitve sovjetske armade je bila včeraj opoldne na pokopališču pri Sv. Ani kratka svečanost v počastitev padlih sovjetskih partizanov, ki so tam pokopani. Svečanosti se je udeležil tudi sovjetski vojaški ataše kap. Turajev, ki je zbranim spregovoril nekaj besed in poudaril predvsem pomen boja proti oživljanju vsakršnih o-blik fašizma in revanšizma v Evropi. V imenu ZKMI je pred spomenikom na vojaškem spomeniku spregovoril Willer Bordon, ki je tudi posvetil velik del svojega govora aktualnosti boja proti fašizmu, ki je združil na naših tleh ljudi raznih narodov v skupnem boju za svobodo. Za Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo je spregovoril v Slovenščini Stojan Spetič, ki je poudaril pomen antifašistične in pro-tiimperialistične borbe, ki povezuje narode vsega sveta. Boj r" mir, je dejal, je prav na teh tleh imel revolucionarno vlogo, saj ju mirno sožitje prvi pogoj za razvoj narodov in njihov družbeni napredek. Ob koncu svečanosti, ki so se je — med drugim — udeležili predstavniki občine, odbornik Mocchi, antifašističnih strank in organizacij, med temi poslanka Marija Ber-netič, je tajnica krajevne sekcije »Italija - ZSSR» Pina Colja položila h grobnici kupček prsti z leningrajskega pokopališča padlih v blokadi, s posvetilom skupine neznanih turistov iz Kronstadta. Zvečer je bilo v sedežu Združe- Nepregledna množica ljudi se je včeraj popoldne zbrala pod Dolino, da pospremi na zadnji poti prerano umrlega Franka Zerjuia iz Prebe-nega, ki je v ponedeljek zvečer premimi v tragičnih okoliščinah. 2e pred napovedano uro pogreba se je na cesti, ki pelje v Dolino, zbralo veliko vaščanov iz Prebene-ga, Doline in okoliških vasi, učenci osnovne šole iz Prebenega in Mač-kovelj so s svojimi učitelji in s solzo v očeh čakali na prihod pogrebnega voza z belo krsto, ki je pripeljal maiega Franka iz otroške bolnišnice «Burlo Garofolo« na dolinske pokopališče. Žalni sprevod so odprli učenci osnovne šole, ki so nosili veliko belih venoev in cvetja, za njimi pa so stopali duhovniki okoliških vasi, medtem ko so mladinci nosili na ramenih belo s cvetjem posuto krsto. Za njo pa od žalosti skrušena mati Julijana, oče Rudolf, bratje Rudi, Marjan in Stanko ter dol-1 ga, nepregledna vrsta domačinov, prijateljev, skratka vseh, ki so po- j znali malega Franka ali pa samo brali v dnevnem časopisju o kruti usodi, ki ga je v deseti pomladi brezskrbnega življenja zahrbtno doletela. Po cerkvenem obredu v dolinski i farni cerkvi je pogrebni sprevod j krenil na domače pokopališče, kjer so položili v prerani grob predragega Franka. Domači moški pevski zbor «V. Vodnik«, katerega član je tudi Frankov brat Marjan, je pod vodstvom Ignacija Ote zapel ob odprtem grobu, kot tudi že prej pod Dolino in v cerkvi, nekaj žalostink, nakar so krsto posuli z belimi nageljni in kraško prstjo. odpravi vsakega nasilja in ki je Italiji _ in tudi soglasje o tem,, da odpravi vsakega nasilja ln ki je “““J1“ “T1. nato živahno polemiziral s sopod se naJPrei skuSa doseti’. d.a bl.g.las' plsnlkl resolucije, kakor smo že zgoraj zabeležili, je spregovoril ml-sovski svetovalec Gefter Wondrich. Is njegovega posega Je bilo razumeti, da ga je pri vsem tem najbolj razkačila obsodba liberalcev, ki da se ((pomikajo čedalje bolj na levo«, deželnemu svetu pa je očital mani hej stva, kakor da bi bilo vse slabo le na eni, vse dobro pa na drugi strani. Zadnje fašistične lz- bena šola postala samostojna držav na slovenska glasbena šola tako kot obstajajo druge državne slovenske šole. Le če bi to pomenilo oviro za skorajšnjo publicizacijo naše šole _ je poudaril Dušan Hreščak — bi vzeli v poštev neko drugo rešitev, ki bi v okviru obstoječe za konodaje in šolske ureditve v Italiji SEJA UPRAVNEGA SVETA LETOVISCARSKE USTANOVE V juliju IX. mednarodni festival znanstveno - fantastičnega filma Posebna novost: retrospektivni prikaz na temo: «Surreolizem v kinematografiji» Doslej prijave iz desetih držav - Program poletnih glasbenih prireditev na gradu Nagradni natečaj za 9. mednarodni festival znanstveno-fantastič-nega filma v Trstu bo od sobote, 10. do sobote, 17. julija 1971. Toda poleg natečaja s tekmovalnim značajem, ki bo kot v preteklosti obsegal dve sekciji za dolgometražne vsebinske znanstveno fantastične filme tekoče proizvodnje in za kratke in srednjemetražne filme, kakor tudi za dokumei.tarce in za eksperimentalne filme, bo letošnja novost posebna retrospekti /na razstava, posvečena «surrealizmu v kinematografiji«, ki bo na programu pred samim festivalom in se bo začela 5. julija. To pomembno izpopolnitev tradicionalne tržaške filmske prireditve, ki je sedaj dosegla že svetovno raven, je soglasno odobril upravni svet avtonomne turistične in leto-viščarske ustanove, ki je prirediteljica festivala, med svojo včerajšnjo sejo pod predsedstvom prof. Cumbata. Za to retrospektivo, ki bo prikazana na dvorišču grada pri Sv. Justu, pripravljajo obsežen izbor filmov, ki bo obsegal dela iz let '20 in '30, ki so jih zasnovali začetniki in utemeljitelji surrealističnega gibanja, ki so se uveljavili zlasti v slikarstvu in literaturi. Predvajanje teh filmov, med kate rimi bodo nekateri sploh prvič predvajani v Italiji, bo dopolnjeno z nekaterimi pomembnimi deli novejše proizvodnje, v katerih je prisoten omogočila dosego istega cilja, toda j surrealistični navdih, bodisi kot ob-v drugačni obliki, namreč da bi1 lika misli boditi kot umetniška figu- rativnost. Zanimanje za tržaški festival, ki potrjuje tudi aktualnost fantastično-znanstvene tematike, potrjujejo številne prijave najvažnejših producentskih družb, kakor tudi ustanov in neodvisnih skupin. Doslej so svoje filme zagotovile naslednje države: Češkoslovaška, Francija, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Italija, Španija, ZDA, Švedska in Madžarska. Mednarodna žirija, ki jo bodo sestavljali režiserji, pisatelji in filmski kritiki, bo podelila «zlati asteroid« festivala za najboljši film v absolutnem smislu, dva »srebrna asteroida« sta namenjena za najboljšo igralko in najboljšega igralca, »zlati pečat« tržaškega mesta pa je namenjen za najboljši krat-kometražni film. Poleg tega bo imela žirija na razpolago še dve posebni nagradi, da ju podeli filmu zaradi posebnih vrednot. Festivalski program bodo dopolnile posredne prireditve, med katerimi bo umetnostna razstava s fantastično-znanstveno tematiko, ki jo bo priredil sindikat umetnikov dežele Furlanije — Julijske krajine. Festivala se bodo udeležili tudi predstavniki raznih združenj in krožkov, ki se v Evropi ukvarjajo s fantastično znanostjo. V letu 1972, ko bo na sporedu 10. jubilejni festival, bodo ti predstavniki imeli v Trstu svoj prvi mednarodni kongres. Upravni svet avtonomne turistične in letoviščarske ustanove je pro- učil tudi okvirni program najpomembnejših umetniško-glasbenih dogodkov za prihodnje poletje. Brž ko bodo izpopolnjene organizacijske podrobnosti, bo program objavljen v tisku in po mednarodni reklamni mreži. Že sedaj pa je gotovo, da bomo tudi letos videli na tržaškem gradu operne, operetne, baletne in prireditve lahke glasbe. V skladu s svojimi ustanovnimi nalogami je upravni svet ustanove odobril prvo skupino prispevkov za gostiteljstvo in sicer: za »Tržaške dneve perinatalne medicine« (od 28. do 29. februarja); za mednarodni seminar za teoretsko fiziko, ki je v teku; za VI. kongres deželnih pravnih proučevanj (od 15. do 18. aprila); za mednarodni simpozij o Jamesu Joyceu (od 14. do 18. junija) za izdajo posebnega vodnika o »Jo.vceu v Trstu« za tradicionalni natečaj »Miljski lev«, za tržaški karneval, za mednarodni turnir v rokoborbi »Trofej Calza«, na katerem bodo sodelovali atleti Bolgarije, Nemčije, Grčije, Poljske, Romunije, Švedske, Švice in Italije. Ustanova bo prav tako organizirala nastop simfoničnega pihalnega orkestra univerze iz Michigana na grajskem dvorišču, ki bo v sredo, 19. maja in za katerega ne bo vstopine. Končno so pregledali finančni ob račun lokala »Bottega del vino« ob zaključku prvih treh mesecev ne posredne uprave. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v nedeljo, 21. t.m. oh 17.30 Prešernovo proslavo Sodeloval bo domači moški pevski zbor. Vljudno vabljeni! Ljudska prosveta V nedeljo 21. t. m. bo ob 17. nrl v svetolvanskem Marijinem domu v Trstu Stane Raztresen recitiral Prešernove balade in romance. Vmes bo zapel nekaj pesmi domači pevski zbor. Vljudno vabljeni I SPDT priredi 21. t. m. Izlet v Tr. biž na zadnji smučarski tečaj. Vpt. sovanje do četrtka 18. t. m. SPDT priredi Izlet v Trbiž 28. t. m. ob priliki zimskih športnih Iger. Vpisovanje do 23. t.m. v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes Danes, PETEK, 1». lebruarja MIRO Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 — Dolžina dneva 10.34 — Lu. na vzide ob 2.28 In zatone ob 10,36. Jutri, SOBOTA, 28. februarja LEON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 6,6, ob 19. url 8,7 stopinje, zračni tlak 1002,9 rahlo narašča, veter 4 km/h severozahod. nik, vlaga 82 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 18. februarja 1971 se Je v Trstu ro. dllo 6 otrok ln umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 57-letni Splridlone San. ton, 66-letna Jolanda Artuzato vd. Barbo, 74-letni Oreste Furlani, 69. letna Regina Osana por, Fulvlo, 74. letni Dante Passerl. 69-letnl Silvio Ferrara. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VABI V NEDELJO, 21. T.M. OB 15. URI NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE S KEKCEM NA KRAVJI BAL Igrali bodo domači Planšarji z Male Pišence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara. Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure in v nedeljo eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Vstopnina 300 lir, mize 200 lir. Opčine vabijo na kraški pust 71 V soboto 20. februarja ob 14 uri pustna povorka, ob 21. uri maškarad-ni ples v prosvetnem domu na Opčinah. Odbor Trgovci bodo v soboto imeli zaprte trgovine do 17. ure. ŠD BREG priredi veliki PUSTNI PLES v torek, 23. februarja 1971 na stadionu «Prvi maj«. IGRA PRIZNANI ORKESTER. Za veselo razpoloženje domače vino in klobase. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni PUSTNI PONEDELJEK ki bo dne 22. t.m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa. Bogata tombola ln srečolov. Zaželene maske ln dobra volja. V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVUAN. SKEM DRUŠTVU M Vabljeni člani in prijatelji I Gledališča VERDI Danes ob 21. url drugi Izredni »*■ stop London Festival Balleta * "* tom Čajkovskega «Hrestač». Sedeži so razprodani in na razpolago so samo še vstopnice za s jišča. Jutri ob 18. uri zadnja predsttf* baleta »Hrestač« za šole. Danes dopoldne se začne tudi daja vstopnic za zadnjo predstav pere »Faust«, ki bo za dnevni ^ v vseh prostorih v nedeljo J uri z istimi nastopajočimi, prejšnijh predstavah. POLITEAMA ROSSETTI Danes In Jutri ob 20.30 Pre<1S*L. komedije »Potujoča soboljevlna«’ * pine Dapporto - Orfei. V nede-, uvt sta na sporedu zadnji dve Pl*05 ob 16.30 in ob 20.30. Razstave Battlsti V galeriji Tergeste v Ul. — „ 23 razstavljata Antonio KodrlBU Giorgio Velia Razstava bo <•* d0 22‘ l' m' lnJtlt.» V nemškem kulturnem *n- ^ Je odprta razstava grafičnih dei pine »Zebra«, ki jo sestavljajo' mladi hamburški umetniki *e • nits" 1940. Razstava bo odprta ves od 17. do 20. ure. (( Ljubiteljem likovne umetno«11^ dobro znani slikar Atilij Kr«J ^ stavlja do 25. t.m. svoje ak' in tempere v galeriji Barisi, Ul. setti št. 8. . že drugi teden teče, odkar J* Tržaški knjigarni razstava čel ^ nega slovenskega slikarja Pro1- knij, gusta Černigoja, ki je na stene * 'J garne razobesil osem svojih^® , Cer- sicer štiri oljnate slike in Štiri tise «znamenj» s kraških kalon. nigojeva dela bodo na vpogled o stvu do konca meseca. Nazionale 15.00 «La figlia di ••'j Robert Mitchum, Trevor Ho Sarah Miles. Prepovedano pod 14. letom 1 r# Fenice 15.30 «Io non spezzo... ^ po«, Enrico Montesano, A . 0|o(, Noschese. Janet Agren. Tech® PD IVAN GRBEC V SKEDNJU vabi naše malčke na otroški ringaraja ki bo na pustno soboto od 16.30 dalje v društvenih prostorih. ___ A ___ Za družabni večer, ki bo na pustni ponedeljek za člane in prijatelje društva, bodo vabila na razpolago v društvenih prostorih danes od 20. do 21. ure ln v soboto od 16.30 dalje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo. Ul. Bernlnl 4, Al Castoro. Ul. Cava. na 11, Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do I 31) Vlelmettl, Trg Borsa 12, Centauro. Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Ptave 2, San'Anna. Er. ta dl S. Anna 10 (Konkonel). Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Glovan. nlja Cuceka daruje Lidija Vitez 1.500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Ane Levec In na grob pok. Karline Kralj, daruje Karmela Škabar 2.000 lir za pevski zbor »Primorec« iz Trebč. II devinsko balinišče I (Bocciodromo Duinese) H! priredi DEVINU PUSTNI PLES V MASKAH ZA OTROKI iji ijj v nedeljo 21. t.m. ob 15. url !!= iji zabaval bo jjl S K A R A M A K A I Iz RAI TV jjj il' *#r snanl rokohitrec Mr. Alexander SIBONY jjj jjj napovedovalec Fulvlo MARION oeo jjj V soboto 20. ter v nedeljo ;;; jjj 21. t.m. z začetkom ob 20. uri !!: mladi" Eden 16,00 «Anonimo venezi«"0 ’ j(. rinda Bolkan. Tony Musa[ll ; psi chnicolor. Prepovedano ml""1 14. letom. Grattacielo 16.00 «Lo chiamavah® (l nita«, Terence Hill, Bud =>P Steffen Zacharias«. Excelsior 15.30 «L'ultima valleČl0riiv chael Caine, Omar Shariff. da Bolkan. Ritz 16.00 «Io sono la leg6e#-Lancaster. ~ Alabarda 16.30 «A!adino e la 13 meravigliosa«. Barvne slik"" ' Filodrammatico 16.30 «Cerca pirmi«, Massimo Ranierl, Be" čar. Technicolor. ^ Aurora 16.30 »I guerrieri«. cli(t wood. Technicolor. noti* id Cristallo 16.30 «La prima dott. Danielll, industriale c jjt plesso del giocattolo«. La^°n0 pl* zanca, technicolor. Prepoveda dini pod 14. letom. ]Qjf, Capitol 16.30 «La carica de'pieH-Walt Disneyev film. Sledu no e tl lupo«. ji, Moderno 16.00 «Amore ,°rrj’Upr|rIil' Giacomo Agostini, Mal del tives. Technicolor. Vittorlo Veneto 16.15 «11 Pret' gol to«. Rosanna Podesti, La , o0i zanca. Prepovedano mladim P letom. fugj(*' Ideale 16.00 »Io non scappo— Alighiero Noschese, Enrico sano. Technicolor. M*' impero 16.00 »Nini TlrabusdO*' nlca Vittl. Technicolor. Vlf' Astra 16.30 «L'albero di Natalijina Lisi, VVUliam Holden. color. , Il Abbazia 16,00 «Carmen b f**-Lewca, C. Ringer. Technicoio ^ povedano mladini pod 18. * Razna obvestila 1 jii HORTIKULTURNO tsadjars«0 pfj, vrtnarsko) društvo v Ankara" { |, redi danes dne 19. februari 'jUl-ob 17. url v stranski dvoran* ^ šča Hotela ADRIA v Ankara" ^ davanje UREJANJE VRTOV * ur** nimi projekcijami. Predaval D" joF nik časopisa Naš vrt dipl. Strgar Iz Ljubljane. Po Pre° „ bo predavatelj vodil razgov"r Jitvi lončnic. Na predavanje yft- člane, pridelovalce in ljubit*'! y ne umetnosti, cvetja In zele"Ja šem okolju bivanja«. Pustni odbor v Velik®111 priredi v soboto, 20. t. ^ y f pustno poberllo. Ob 20.30 f stilni Križman pustni pl®3, ni vsi vaščani in drugi- m ,g BANCA Dl CREDITO Dl TP' ... 625 i45 15 PUSTNI PLES jjj Igra orkester «1 SAGGITARI« jjj poje znana pevka »SONJA in SESTRE«! TRŽAŠKA KREDITNA BAf TRSI . Ulica F. Filzi tel 38101/^ opravlja vse oanin® ,, kupuie tulO VčeralSnjl odkupni deVl*nJi(1<, Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit šterhng Svic. trank Franc tiank Belg trank Hol tlorinl Nemška marka Avst šiling Dinar NUJNO! ^ Mednarodna družba 3 j v žem v Švici sprejme službo sodielavce(ke), ^ na starost, za lahko t" p$' plačano delo na dornd-žek Je takojšen in v J meirju z učinkom d®ilft resnostjo. Pismene ™ pošljite na naslov: jffl I. W. S Marketih* # Business Dep., 11> taire, CH—1211 (Švica) Odgovoru priložit« rodno povratnico. ODSOTNOSTI «VRHA» CCdL-UIL PESNIKI IZ SLOVENIJE NA GORIŠKEM Na shodih v tržaških tovarnah Iz svojih del je 11 pisateljev soglasno za enotnost kovinarjev čitalo na slovenskih šolah Shodi delovnih kolektivov so bili v ladjedelnici, arzenalu, železarni, Iretu, LIG, tovarni strojev, Telettri in drugih obratih - Formalna izvolitev manjkajočih tovarniških svetov P° tržaških tovarnah potekajo shodi delovnih kolektivov. ul 50 že v velikih tržaških obra-, ’ *ot je Arzenal in Ladjedelnica ■ Marka, Tovarna strojev sv. An-škedenjska železarna »Ital-miljska ladjedelnica «Naval-suiiano*, tovarna radijskih in dru-r "fPrav IRET, podjetje »Teletih LIG in druge manjše. , a shodih so enotno nastopili sin-r*®iisti dveh kovinarskih zvez, FI CGIL in F IM - CISL, ki so L"® dnevi dale tiskati in razdeliti -7®vne teze o združevalnem pro-kovinarskih sindikalnih orga-^®aj. novih strukturah demokra-»ah • pr*sotnosti delavcev v tovar-T m prepletu gospodarskih bojev .^top, 2a korenite družbene re- ^deljene teze postavljajo osnov-trditev, da je dozorel čas, ko ln ral° sindikalne frakcije izginiti Ven i a v tovarnah, na osnovi pr-tiLnSvene prisotnosti delavstva in eJpy!h organizmov, zrasti novi, lahk razredn* sindikat, ki pa je Samo eden izmed členov sploš-združevanja delavskega razori' ^ preprostih besedah pome-da mora enotni razredni sin-Jr" zrasti na osnovi demokratič-]e_ "°6e tovarniških svetov in de-Hot k P°sameznih proizvodnih e-kov !jorrioSenih skupin in oddel-kal ”ovarniški sveti, in ne sindi-»aL ZVeze v birokratskih centrih, 1 taienujejo sindikalnega poverje-tafvJ .kvarni, tovarniški svet pa jy.i-.P5* *zraz skupne volje delavcev, tv* n° 1° sindikalno predstavniš-lVv °benem. losih s^°dih so delavci o teh pred-hf .’ ki so itak zrasli na osnovi sj.j, Seni delavske baze v italijan-• n tovarnah in so jih strnili na LM, dolgo razpravljali in tekale z belimi glasovnicami, na imena posameznih in uglednih delavcev, ne pa na osnovi dogovora med sindikalnimi frakcijami ali sorazmerno z njihovo številčno močjo. V vsakem oddelku bodo izvolili delegata, skupek delegatov pa bo sestavljal tovarniški svet. Vsak tovarniški svet naj bi v doglednem času izvolil svojega predstavnika, vsi predstavniki iz ene pokrajine pa pokrajinski svet delavskih delega-tov. O vprašanju nezdružljivosti političnih in sindikalnih funkcij, ali točneje, do kakšne mere naj bo to načelo togo ali elastično pa na shodih niso hoteli govoriti, ker menijo, da bodo o tem najbolje vedeli odločiti sindikalni vrhovi, ali točneje — II. organizacijska konferenca v Rimu. Kaj je še na dnevnem redu tega procesa? Predvsem, morda še v kratkem, pokrajinska organizacij- ska konferenca, ki so jo prvič zaradi odsotnosti CCdL - UIL odložili za nedoločen čas. Narejeni bodo vsi poskusi, da bi tudi v Trstu bila konferenca enotna, v nasprotnem primeru pa jo bosta organizirali samo zvezi FIOM in FIM, brez UILM, a s soglasjem njene baze. V Trstu ima KD 4500 članov Krščanska demokracija je zaključila, kot poroča v svojem posebnem tiskovnem sporočilu, akcijo za včlanjevanje Po tržaški pokrajini. Vpisanih članov je letos 4.500 (približno 500 je novih članov). Narast števila prvič vpisanih članov gre na račun mladinskega gibanja KD, ki zaradi doslednih antifašističnih stališč uživa, predvsem med študentsko mladino, določen ugled. ..m......min........................ IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Koprskemu sodniku je priznul du je tihotupil kuvo v Trst Tržaški sodnik ga je obsodil pogojno na zaporno in denarno kazen Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Pascoli, zapis-ničarka Sabadini) se je včeraj moral zagovarjati 24-letni Fabio Bozi-glav iz Milj, Sv. Barbara št. 2, ki je bil obtožen tihotapstva 120 kg surove kave. Sodne kolesje se je pričelo premikati, ko je tržaška kvestura dne 28. novembra lani prejela od Kriminalističnega oddelka koprske po- Zvečer so ugledni gostje nastopili tudi v Prosvetni dvorani v Gorici ža, da jo je tudi po ločitvi stalno nadlegoval, sredi poletja lanskega leta pa je v poznih večernih urah celo hotel vdreti v njeno novo stanovanje in ji zagrozil s smrtjo. Na včerajšnji razpravi je Gustin-cich priznal sodnikom, da prejema mesečno od 70 do 80 tisoč lir plače, vendar pa da ni in da ne bo dajal ženi niti novca. Pač pa je povedal, da vsak mesec vloži v ban- (’j^r6anizacijski konferenci FIOM 86 sog j so _______________________ __ ■■■ _ *-■ da k zraščanju sindikalnih j k^nim ^sodiščem Bozigiava, obto- pripomnil, da ni nikoli zagrozil terasno opredelili zanje. Spre- j jicl- obvestilo, da so v začeUu ko nekaj denarja za svojega sina. So torej zamisel takojšnjega I meseCa sotjiu pred tamkajšnjim o-1 Kar zadeva obtožbo groženj pa io JJfccij fer/°Vor na LL organizacijski kon-aci, v enotno zvezo, o čemer pr Ca' ^daj bo verjetno prišlo do v'’e, združitve sindikatov te ka-Trst1^6, ^ je v Italiji, pa tudi v 8a''u: najmočnejša in najbolj or-faj !t'ana' saj šteje v Italiji sko- ki bo v Rimu prve dni Poldrugi milijon delavcev, v zu Pa skoraj dvajset tisoč. S0 Pomem*me te sindikalne * - Pa skoraj dvajset tisoč, i., mu so >čine ker se enotnos* sindikalnega bjv nia ustvarja na bazi in zado-^1® čedalje bolj ostro razredne o-fcJfT?; Drugič pa zato, ker je s (jr “da poražena linija tržaške CC brj' .L, ki jo vodi dr. Carlo Fab-•Ma*' Ta delavska zbornica, ki se Postavlja s tem, da zavzema PfJ^alistična stališča in se ne o-dej e‘luje antifašistično kot druge, pa na ločevanju delavcev. Tudi Pi^io skupno konferenco tovar-delegatov in članov tovarni-garij svetov je bila ta sindikalna or-o^l^nija povabljena, pa je vabilo v *Pa delavci, tudi tisti, ki imajo ženega prikrivanja ukradenega b!a- ženi s smrtjo, ga oziroma 120 kg surove kave, ka-tero naj bi bili neznanci ukradli iz koprske luke. ; ...... Vsa zadeva in zanimanje tržaških policistov bi lahko ostala pri «pri- Javni tožilec dr. Pascoli je predlagal za prvo obtožbo najnižjo kazen, za drugo pa oprostitev zaradi pomanikanja dokazov, branilec odv. Girornetta na prav tako za prvo krivanju ukradenega blaga», ko hi obtožbo najnižjo^ kazen, za drugo pa skim preiskovalnim sodnikom in pozneje še na samem sodišču ne priznal naivno, vendar pa nadvse pošteno, da je kavo res odkupil v Kopru za 40 tisoč lir, vendar pa da jo je kmalu nato prenesel skozi šentjernejski obmejni prehod v Trstu, kjer bi jo moral prodati nekomu za 500 lir na kilogram. Bilo je dovolj, da je tržaška kvestura posredovala spisek Boziglavo-vega pričevanja davčnemu oddelku policije, ki je prijavila mladeniča sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi je obtoženec gladko priznal pripisano mu dejanje. Javni tožilec je predlagal zanj 3 mesece zapora in 1.836.000 lir globe, branilec odv. Filograna pa najnižjo kazen. Sodniki so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski listi na 2 meseca zapora ter 1 milijon 226 tisoč lir globe. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 31-letni Alessandro Gustincich iz Ul. Belpoggio 6. Obtožnica ga je bremenila, da ni dajal ženi in 5-letnemu otroku vzdrževal-nine ter je zagrozil ženi, da jo oo ubil. .. Tožbo proti možu je dne 10. junija lani vložila njegova žena, 28-letna Fioretta Senizza por. Gustincich iz Ul. Flavia 129, v kateri pravi, da bi ji mož po razsodbi kazenskega sodišča z dne 22. oktobra predlanskim moral dajati vsak mesec 10 odst. svoje redne mesečne plače ter celoten znesek družinske doklade. Tega pa, ni nikoli storil, kljub temu, da je bil zaposlen pri tvrdki «Coffex». Senizzova je nadalje obtožila mo- gre ji za sindikalno $0 “°st. prej morda za razkol. To ,Pa delavci, tudi tisti, ki imajo ,]LjPb izkaznice Fabriccijeve UIL, lij ..Paili in se na skupnih shodih, Cjjj ie organizirala FIOM s FIM-lilj jasno in nedvoumno opredete-?8 hotnost. Kaj bo sedaj pre-C? CCdL - UIL? Ostala je o-10G letia, skupaj s CISNAL, na pod-ri(Jj odklanjanja sindikalne enot-čeprav te dve organizaciji ai ločuje- Delavci ji ne sle-Ija V irer>utku, ko se ne postav-biHZ?°lj zvestoba neki politični iz-,lzPred dvajsetih let, a je na V tairiVprašanie sindikalne združitve in . obliki, kot jo omenjajo teze Ha se dogaja. Ni slučaj, če so v^sti ^'katerem shodu sklenili iz-tflV ludi volitve tovarniških sve- ^Idhiti r ji*1 ni bi*0 in da s0 od‘ Volj/1 P°stavljanje sindikalnih list. Ve v tovarniške svete bodo po- ......................................................................... oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so ga spoznali za krivega obeh prekrškov ter ga pogojno in brez vpisa v kazenski list obsodili skupno na 20 dni zapora in 34 tisoč Ur denarne kazni. Lažje trčenje med fiatoma 850 Včeraj zjutraj je 29-letni Carmine Amarante iz Ul. Carpineto 10 vozil svoj avto fiat 850 po Stari mitnici, ko je med zavijanjem v Ulico Fo-schiatti trčil v fiat 850, s katerim je 40-letni Giovanni Radovimi iz Ul. Alfieri 6 vozil proti Stari mitnici. Pri trčenju se je Amarante pobil po čelu in obrazu ter dobil lažji pretres možganov. Zaradi teh poškodb se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdravil približno 7 dni. Slovenski pesniki in pisatelji, ki so bili prejšnji dan na obisku in so čitali iz svojih del v Trstu, so včeraj obiskali tudi Goriško. Dopoldne ob 9.30 so obiskali Doberdob, kjer so na osnovni šoli čitali otrokom in učiteljstvu nekaj iz svojih del. Pozneje, ob 11.30, pa so se razdelili na tri skupine ter se predstavili učencem slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaccio, druga skupina je obiskala dijake višje gimnazije, liceja in učiteljišča v Ulici Croce in tretja skupina pa učence slovenske osnovne šole v Ulici Croce. Povsod jih je mladina sprejela z živahnim ploskanjem in jih poslušala z živim zanimanjem. Najštevilnejše je bilo malo občinstvo v telovadnici šole v Ulici Randaccio. Tu so čitali iz svojih del Ervin Fritz, Pavle Zidar, France Filipič in primorski rojak Ciril Kosmač. Pisatelje je predstavila prof. Lojzka Bratuževa. Pred njihovim nastopom jih je pozdravila ravnateljica šole dr. Rožica Simič - Lojko va, ki je povedala, da so tokrat prvič med našimi dijaki in je izrazila željo, da bi jih še večkrat obiskali ter se predstavili s svojimi deli. V imenu učencev osnovne šole iz Ul. Randaccio, pa sta ugled ne goste pozdravila Mauro Dornik in Lučka Uršič, ki jim je poklonila lep šop cvetja. Vsakega pisatelja so otroci ob zaključku pozdravili z gromkim ploskanjem in s posebno živim zanimanjem poslušali predvsem obmejne narodnostne motive, kot je bil npr. sestavek Pavla Zidarja «Koro-tan». Zvečer je bilo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 še srečanje vseh 11 pesnikov in pisateljev iz matične domovine z goriškim občinstvom. O tem pa bomo poročali jutri. Nocoj seja pokrajinskega sveta Nocoj ob 21. uri se bo sestal go-riški pokrajinski svet. Na dnevnem redu imajo celo vrsto točk, med katerimi tudi resolucijo o davčni reformi ter razpravo o problemih slovenske manjšine. Verjetno bodo nocoj razpravljali le o davčni reformi ter o vreti nujnih upravnih sklepov. Razprava o problemih slovenske manjšine pa bo na vreti prihodnjič in bo brez dvoma zavzela precejšen obseg. Mezdno gibanje pekov Sindikalne zveze pekov in do-staviteljev kruha so se medsebojno posvetovale, kako bi čim hitreje in na učinkovat način obvestile kategorijo o sporu, nastalem okoli obnovitve kolektivne delovne pogodbe, ki je zapadla ob koncu lanskega leta. Prizadeta kategorija prireja za 22. februar vsedržavno stavko za mezdne poviške in izboljšanje delovnih pogojev. Predstavniki delo- lificirani delavci pa po 3.200 lir dnevno. Podražitev kruha je torej prinesla koristi samo lastnikom pekarn, zato nimajo nikakršnega otipljivega opravičila za zavrača nje zahtev sindikalnih organizacij po mezdnih poviških z novo delovno pogodbo. Izpopolnitev vodstva PSDI Socialdemokrati so Izpopolnili vodilne organe svoje stranke. Za predsednika razsodišča je bil Izvoljen Tito Leone, za predsednika preglednikov računov pa Giovanni Miami. Za zadnji seji pokrajinskega od- S SEJE ODBORA V GORICI DANES ZVEČER OBČINSKA SEJA Nad 173 milijonov lir za javna dela v Podturnu bora te stranke je bil izvoljen za dajalske zveze pekov pristajajo na! referenta za tisk dr. Bon iz Trži- povišek v višini 5 odst. Medtem ko se je kruh podražil od leta 1969 pa do danes od 160 na 190 lir kg, prejemajo delavci vedno isto mezdo: specialisti po 3.500, kva- ča, najresnejši kandidat za dejanskega voditelja socialdemokratske stranke na Goriškem po kongresnem porazu bivšega poslanca Zu-cailija. Na županov predlog je občinski odbor v Gorici na svoji zadnji seji sklenil sklicanje občinskih svetoval-oev na sejo občinskega sveta, ki bo danes, v petek ob 18.30. Nadaljevali bodo z obravnavo problemov, ki so ostali od prejšnjih sej na dnevnem redu in k tem so dodali še nove probleme, v precej obširnem dnevnem redu, ki obsega dodatnih 61 točk. Med temi je načrt za kanalizacijo v Ul. Garzaroli, ki predvideva 110 milijonov lir stroškov. Ureditev Ul. Garzarolli in njeno povezavo z Ul. Cipriani za 63 milijonov, spremembo določil regulacijskega načrta: nakup zemljišč za potrebe goriške industrijske cone v Štandrežu; razna druga javna dela ter cela vrsta ukrepov za občinske uslužbence. Občinski odbor je na svoji seji odobril tudi več ukrepov upravnega značaja: med temi naj omenimo izplačilo stroškov za revne bolnike v bolnišnicah in poveritev raznih nalog občinskim uslužbencem na predlog odbornika Paulina. Od- uiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKA TRGOVINA V JANUARJU VEČ MILIJONOV LIR PLENA &VA SPRETNA VLOMA PODJETNIH TATOV Ne*«anci so si za vlom izbrali urade dveh znanih podjetij rttilijona lir v gotovini je kiT/ Plen tatvine spretnih ta Padel je z zasilnega odra Včeraj ob 8.30 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice i6-letnega Onofria Teccola iz Torre di Mosto, ki se bo zaradi odrgnin po prsih in spodnjih udih moral zdraviti približno teden dni. Teccola je delal za podjetje ŠAJN s sedežem v Ul. Crispi 3 v gradbi šču »Grandi motorb, ko mu je nenadoma spodrsnilo in je padel 4 metrov visokega zasilnega odra na tla. Nesreča na delu Ko je včeraj popoldne, nekaj po 13. uri, 28-letni Danilo Leghissa iz Tržiča, Ul. Romana 51, delal v tržaškem arzenalu, je med polaganjem dveh pločevin na tla, ostal stisnjen s sredincem desne roke med slednjima. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti približno dva tedna. Obmejna trgovina je dosegla 377 milijonov uvoza in izvoza Od lega je 196 milijonov uvoza in 181 milijonov izvoza v Slovenijo - Zaradi razvrednotenja dinarjev manj jugoslovanskih kupcev • Skoro 87 milijard hranilnih vlog Trgovinska zbornica v Gorici je te dni objavila podatke o položaju goriškega gospodarstva v preteklem januarju. Na področju maloprodajne trgovine so v omenjenem mesecu ugotovili na Goriškem že običajno zmanjšanje prometa, ki je reden pojav v januarju tudi v preteklih letih. Izjema je le konfekcija, ki je v razprodaji, kar se tiče zimskih oblačil. Obisk jugoslovanskih odjemalcev se je znatno zmanjšal zaradi zmanjšane kupne vrednosti dinarja. Kar se tega tiče naj omenimo, da so go-riški trgovci obdržali kolikor je bilo mogoče visok kurz menjave, da bi tako prišil naproti odjemalcem z druge strani meje. V okviru blagovne izmenjave na mejnem področju na osnovi videmskega sporazuma za obmejni blagovni promet, je bilo v primerjavi s preteklim decembrom opaziti po večanje uvoza iz Slovenije od 193 na 196 milijonov in prav tako tudi povečanje izvoza, ki se je povečal za 14 milijonov na 181 milijonov lir. Med uvoženim blagom naj omeni mo: goveje in svinjsko meso, konji za delo in za zakol, krompir, povrtnina, drva in industrijski les, lesni polizdelki, lepenka, kosti in rogovje. Pri izvozu je prišlo v poštev predvsem naslednje blago: razno drogerij sko blago, oblačilni izdelki, električni in elektrotehnični material, hidravlične in sanitarne potrebščine, avtomobilski nadomestni deli, stroji in druge potrebščine, steklo in stekleni izdelki, opečni izdelki, plastika, cementni izdelki ter razno drugo drobno industrijsko blago. Tekom meseca je pristojni urad trgovinske zbornice izdal potrdila in vidira! fakture za izvoz v razne druge evropske in izvenevropske države za okrog 42 milijonov lir. Med izvoženim blagom so bili sanitarni izdelki, elektromaterial, stroji za u-rade, deli tekstilnih strojev, hladilniki, slaščičarski izdelki itd. Na kreditnem in bančnem področju je bilo ob koncu preteklega novembra pri poštni hranilnici za 10.6 milijarde hranilnih vlog, od tega 5,57 milijarde v poštnih bonih. Pri bankah in drugih denarnih zavodih pa je bilo ob koncu septembra za nad 76 milijard lir vlog; od tega okrog 50 milijard od zasebnih vlagateljev in od zasebnih podjetij V januarju je bilo nadalje sprejetih 950 menic za skupno vsoto 61,7 milijona lir, ter 9 bančnih čekov za nekaj nad 9 milijonov lir. Omenimo naj še, da je v preteklem mesecu napravilo stečaj neko avtoprevozno podjetje, ki je prevažalo blago po naročilu. bornik Rovis je poročal o delu u-pravnega odbora za občinska podjetja, odbornik Fantini o proučevanju problema obnove zakonskega ukrepa za Goriško prosto cono z imenovanjem posebne občinske komisije in za navezavo stikov z raznimi izvedenci. Govor je bil tudi o zavodu Lenas-si; poročala sta odbornika Tomas-sich in Moise. Občinskemu svetu bodo predložili predlog za imenovanje začasnega podravnatelja tega zavoda in imenovanje posebnega koordinatorja. Odobrili so tudi delovno pogodbo s psihologinjo. Govor je bil tudi o načrtu za gradnjo nove italijanske nižje srednje šole v Ulici Leoni, ki bo stala 249 milijonov in o kateri bo še razpravljal občinski svet. Kandidati n učiteljske izpite v mesecu marcu Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici so včeraj izobesili sezname učiteljskih kandidatov, ki so pripuščeni k ustnim izpitom u-čiteljskega natečaja. Na 380 kandidatov, ki so že opravili pismene naloge, jih bo 194 v prihodnjem marcu pripuščenih še k ustnim izpitom. Pred dvema letoma je bilo na takem natečaju prisotnih pri ustnih izpitih 209 od skupnih 223 kandidatov, ki so bili pripuščeni. Vrstni red izpitov do objavljen v prihodnjih dneh po odločbi izpitne komisije. Izpraševanje se bo začelo pri črki G. V naslednjem navajamo nekaj i-men tistih kandidatov, ki bi lahko prišli v poštev tudi za slovenske šole (številka poleg imena navaja dosedanjo klasifikacijo kandidata izraženo v petdesetinkah): Nella Braini, 30: Cvetka Čevdek, 30; Marina Jelen, 33; Marta Leghissa, 30; Livia-na Picech, 30; Adriana Prescheren, 46. Gina Raddolovich, 30; Nadja Radovan, 42; Olga Sanabor, 30; Ne-via Sciaunich, 31; Daniela Sinico, 33; Raffaella Smet, 31; Luisa Stanič, 30; Maria Grazia Šuligoj, 30; Silva Suppan, 31; Giovanna Vidmar, 30; Daniela Vufrich, 33. Na Moščenicah je zgorela baraka Prejšnjo noč je nastal požar, verjetno za-radi odvrženega cigaretnega ogorka, v ribiški baraki ob kanalu na Moščenicah, ki je last ribiča Alfreda Barattinija iz Tržiča. Ker je baraka na samoti, ni nihče opazil požara in je pogorela do tal ter z njo kakih 18 ribiških mrež. Škodo so ocenili na okrog pol milijona, lir. iniiiiHiiiiudimmiiiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiimiimii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Sinova bojazen ga je spravila pred sodnika Z velikim nožem je šel ponoči na trg, kjer ga je ustavila policija Okrajni sodnik v Gorici dr. Man-goni je včeraj obravnaval vrsto drobnih zadev in še med temi je v nekaj primerih ustavil sodni postopek. Med drugimi se je moral zagovarjati tudi 66-letni Venceslav Saksida, po rodu iz Vrtojbe, ki živi skupaj s sinom in družino v Gorici, Antonov trg 9. V obtožnici je rečeno, da je odnesel iz hiše v večernih urah boy scoutski nož brez upravičenega raz- do-tatov. hm«? Bredsinočnjim s precizno vlo--Vm. 0 tehniko vdrli v prostore Vu® *Paema», v Ul. Gambini 40. WjYi'ci go si utrli pot v no-brejJOst tvrdke tako, da so naj-ličri Prtrezali varnostno mrežo prit ts^a okna notranjega dvorišča, Zilj pa Se skozi samo okno spla-OjpJJ glavni urad, kjer so s silo kJl kovin as to omaro, i^ol ’ stavriik tvrdke, 30-letni Giam-Tlrsini iz Drevoreda D’An-56, je prijavil tatvino komi-tftlbii. javno varnosti pri Stari te”' kj . btanj podjetni niso bili tatovi, li v i)rav tako predsinočnjim vdr-4vWJli v delavnico, so iz oseb-W...Predalčka nekega delavca iz-EZv,^1 uro ter dva vžigalnika. V ki so ga obiskali. Jimi “asli nič drugega, kot uro, kJ?1 ko so v enem od uradov v raJjabstropju izmaknili iz predala hu ter čekovno knjižico, povr- Pn?! 6e 20 tisoč lir v gotovini. ‘Ovodja podružnice, 34-letni \ Erisoni iz Ul. Artenvdore utrpel s tatvino. Pač pa je delavec Luciano Antonioli povedal preiskovalcem, da je predsinočnjim, okrog 21. ure, zapazil iz bara < vosmane», ki je tik za podružnico »Renaulta* na lambreti dva mladeniča, ki sta se sumljivo vedla. Kasneje .je opazil isto lambreto parkirano pred delavnico »Renaulta*, o mladeničih pa nobenega sledu. Tragičen epilog * prometne nesreče V izolski bolnišnici je včeraj podlegla hudim poškodbam, ki jih je pretekli ponedeljek dobila pri prometni nesreči na cestnem odseku Trst - Koper, 25-letna tržaška študentka Giulia Primani. Kot smo že poročali, se je Pri; manijeva peljala s Kozine proti Kopru v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil 29-letni Italo Ferranda iz Verone. Ta je, potem ko je dospel skoraj do rižanskega križišča, na blagem ovinku Izgubil nadzorstvo nad vozilom tako, da se je z vso silo zaletel v mostično ograjo. Medtem ko so mlado Tržačanko zaradi hudih notranjih poškodb sprejeli s pridržano prognozo v izolsko bolnišnico, so Verončana zaradi ne- »uil oceniti' škode, ki jo je vatnih prask takoj odslovili. Padec ženske na Trgu Goldoni Zaradi verjetnega zloma desne stegnenice se bo 79-letna Ersilia Sori iz Ul. Foscolo 12 morala na ortopedskem oddelku bolnišnice, če ne bodo nastopile komplikacije, zdraviti približno 3 mesece. Ženska, ki je prispela v bolnišnico s taksijem, je povedala bolničarjem, da ji je malo prej na Trgu Goldoni nerodno spodrsnilo tako, da je padla na tla. Sporočilo krojačem Tržaško pokrajinsko združenje o-brtnikov, včlanjeno v vsedržavno zvezo obrtnikov (CNA) sporoča, da je bil v Vidmu na sedežu ESA sestanek študijske komisije obrtnikov-krojačev. Obravnavali so in sprejeli, delovni plan za leto 1971. Poleg tega so sprejeli nove ukrepe, ki so potrebni in nujni za nadaljnji razvoj kategorije. Del Giusto, član združenja tržaških obrtnikov (Ul. Ghe-ga) in Masserano, član tržaške pokrajinske zveze obrtnikov (Ul. de-gli Artisti) sta bila poverjena, da pripravita propagando za ponovno zanimanje za storitve, ki jih nudijo krojačnice, ter da pripravita tečaje za uporabo novih tehnoloških pripomočkov pri krojaškem obrtništvu. Partizani in aktiviati NOB: spomnite ao Curknoga ! Uradni začetek gradnje novega podjetja v Tržiču Eaton Livia, ki so se ga udeležili tudi predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Na naši sliki je predsednik deželnega odbora Berzanti In odbornik za industrijo prof. Dulci skupaj s predstavnikom ameriško-italijanske družbe, ki bo gradila novo tovarno inž. Cungi. Ta je povedal, da bo podjetje zaposlovalo 300 delavcev in bo pričelo s proizvodnjo avtomobilskih In motorni li svečk že prihodnje leto SESTANEK MED VODSTVOM IACP IN SINDIKATI Letos bo zavod za ljudske hiše pričel graditi 1S2 stanovanj Njihova vrednost bo znašala milijardo in pol lir • V Škocjanu kmalu pričetek del stanovanjskega kompleksa z 220 stanovanji - Trenutno zaključujejo dela v 445 stanovanjih S svojo iniciativo in s finančno pomočjo dežele ter države bo zavod za ljudske hiše (IACP) znatno o-milil v tem letu krizo, ki je nastala v gradbeni dejavnosti. Predsednik goriškega IACP je v razgovoru s sindikalnimi zastopniki povedal, da bodo v tem letu pričeli graditi 182 stanovanj v skupni vrednosti milijarde in pol lir. Poleg teh stanovanj bodo zaključili dela na 445 tanovanjlh, ki so trenutno v gradnji. Najvažnejša novica, ki jo je predsednik Cellie dal sindikalistom, pa zadeva začetek gradnje v stanovanjskem centru v Škocjanu. Tu bodo še letos pričeli graditi s finančno pomočjo iz deželnih skladov kompleks 220 stanovanj. Ta stanovanja bodo namenjena delavcem, ki so zaposleni v tovarnah tržiškega okoliša. Goriški IACP na merava s tem pričeti z novo politiko na gradbenem področju. Opustili bodo postopoma gradnje posameznih nekaj stanovanskih hiš majhnih občinah. Prav tako name- ravajo opustiti gradnjo ljudskih hiš tu pa tam ob robu večjih naselij in mest. Gradnjo nameravajo odslej osredotočiti v enem samem kraju. V tem kraju želijo tudi urediti vse socialne službe, ki so potrebne za moderno življenje v stanovanjski skupnosti; to naj bi bile šole, športna igrišča, knjižnice, socialno središče, trgovine in podobno. Občinski svet v Škocjanu bo na nocojšnji seji razpravljal o načrtu za tako veliko naselje na področju te občine: 220 stanovanj bo namreč le prvi obrok bodočega stanovanjskega naselja. Že v tej prvi fazi naj bi občina pridobila približno 1000 novih prebivalcev. Razdalja iz Škocjana do Tržiča, Ronk in Gra-deža je minimalna, zaradi tega je lokacija stanovanjskega naselja ~ tem kraju dobrodošla. Predsednik IACP je izrazil tudi željo, da bi vlada čimprej pričela izvajati tako imenovani »paket Lau-ricella*, ki je bil od ministrskega sveta sprejet pred nekaj dnevi. Paket predvideva obilno državno fi- Dario Fo nastopi 3. marca v Tržiču Dario F o in Franca Rame, ki sta stebra gledališke hiše »La Co-mune», bosta na povabilo krotka za družbene vede ' pozdravlja goste v mali dvorani Kult. doma v sredo zvečer, ko je bila na programu »okrogla o temi »Zamejski človek v zavesti slov. pisatelja* V sredo popoldne je bilo v mali dvorani Kult. doma literarno srečanje, na katerem so pesniki in pisale1? brali številnim poslušalcem, šolarčkom in dijakom, svoja dela ' • TON E SVETINA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA «Krasno, čudovito! Vi ste popolna ženska in še gospodinja povrhu! Vas mora biti človek vesel na tem polovičarskem svetu! Moški smo idiota. Spomnili smo se vojne in še ženske smo vpregli vanjo.* »Lahko bi nam prihranili te svoje neumnosti in jih rezervirali zase. Gotovo bi bile vojne potem krajše.* «To ni mogoče. Svet je postal celovit in. to je vaš ženski davek za emancipacijo.* Z velikim tekom se je spravil na obložene kruhke in jih zalival z vinom. «Ana, kar posnemajte me! Tu vidite filmski lik dobrosrčnega arijskega buržuja, ki si želi napolniti trebuh, da bi zaigralo srce in udje.* Tudi ona je jedla in se smejala njegovim domislicam, ki jih ni bilo konca. Strah pred njim Je kopnel, čeprav Je vedela, da se njegovo razpoloženje hitro spreminja in da zna menjati temo razgovora. Negotovo se je počutila, ker ni nikdar vedela, kdaj misli zares in kdaj se šali. Zato je na njegove dvomljive pripombe odgovarjala le z dvomljivim smehljajem. Kruhki na krožniku so kopneli, major je vzel v roke prekajeno ribo in s polnimi usti smeha dejal; «Ko se najeva madžarske salame, ruskega kaviarja, bolgarskega sira, srbske šunke in slovenskega kruha in ko po-mlatim to laško ribo in vse skupaj zalijeva z laškim vinom, prižgem še eno angleško cigaro, potem se po amerikansko vleževa, preživiva francosko noč in se po nemško zbudiva, spet prazna in lačna. To se pravi, moja dama, sredi vojne svetovljansko živeti, ali drugače: v viziji naše bodoče zmage*. Major se je smejal na ves glas in kar ni mogel nehati. Ana se Je smejala z njim. Ko se je najedel, se je obrisal okoli ust in se zleknil v fotelj. Nato si je prižgal cigaro in puhal velike, bele svaljke čistega zadovoljstva pod strop in jo poželjivo opazoval, ko je pospravljala mizo. «Zdaj se za spremembo pomeniva nekaj prekleto resnega,* je začel v svojem stilu, ki je bil uvod v spreminjanje teme. Vznemirjeno Je čakala, kaj ji bo povedal, ker je slutila, da ima nekaj važnega zanjo. «Ana, najin humor Je obešenjaški. Vendar je njegova vrednost v tem, da je humor. Smisel življenja je v tem, da ga ne jemljemo preresno. Morda je tale noč zadnja postaja pri najinem srečanju. Seveda, mislim, pri tem na najslabše možnosti, ki jih ne smemo prezreti. Lahko pa je uvod v velike uspehe. Vsekakor pa je prihodnost, ki nas čaka, velika uganka. Smo pač pri takem delu, kjer nam stoji na poti tisoč neznank in pasti, ki so usodno nevarne. Ne mislite, da vas plašim, samo opozarjam vas, da živimo v času, ki nismo gospodarji svojih življenj in ne krotilci svoje usode. Ta teden morate oditi v hosto! Vse je urejeno. Povezava s Fronto Je v redu. Nazadnje se je vmešal še ta vaš zmedeni Bogdan. Na srečo gobezda o vas stvari, ki so nam v prid. Zvedela Jih bo Fronta, in to bo vaš položaj še olajšalo. Sicer bi norcu kmalu zamašili umazani gobec,* je dejal Wolf in zaničljivo zvil kotičke ust, v očeh pa se mu je utrnilo sovraštvo in ljubosumnje. Ana se Je zresnila. Pričakovala je, da bo kaj rekel o Blisku. Razniišljala je, kaj bd rekla v zagovor. Major pa Jo Je samo prodorno pogledal in ostro rekel; ((Povejte mi odkrito, kaj ste imeli s tem prismojenim tepcem!* Dekle se Je zdrznilo. Se vedno Je imela v mislih Bliska. «S katerim?« (*S tem Bogdanom. Čudne stvari blebeta o vaši morali proglaša vas za cipo in sumi, da imate opravka s komunisti.* Zardela je in oči so ji užaljano zagorele: «Ta lažnivi norec! Dve leti se mi je vsiljeval brez uspeha. Hotel me je poročiti. Ko bi imel še desetkrat toliko, kot ima, ga ne bi hotela. Kaj vse bo prizadel še naši družini, ker je užaljen in maščevalen? Pred dnevi sem ga odslovila. Norčevala sem se iz njega, ko me je zasliševal, kje sem bila toliko časa. Rekla sem mu, da sem se zaljubila v nekega ilegalca. Besnel je.» ((Imenitna poteza. Prepričan sem bil, da je lagal, kar Je govoril o vas. Potrudil se bom, da bom zavezal jezik temu ničetu. Toda to le mimogrede. No, veste, čudne predsodke imam. Ne bi imel dobrega občutka, če bi se spomnil nanj, kadar sem z vami. Čeprav ne spada zraven, vam povem, da nisem imel nikdar opravka s cipami. Vedno so mi bile odvratne. Tam, kjer pije drhal, so vsi studenci zastrupljeni! Pa pustiva te neumne stvari spričo vaše, za nas tako važne in zi vas tako odgovorne naloge. Dal vam bom zadnja navodila, ker se dolgo ne bova videla.* Major je odložil cigaro v pepelnik, vzel iz žepa listnico, v kateri Je imel preganjan listek, drobno popisan in delno šifriran. «Odšli boste v eno izmed brigad alpske cone na Primorsko. Tam boste ostali zavoljo prikrivanja prav malo časa. Naš človek vas bo priporočil, da boste prišli v conski štab. Tudi tam boste speči agent in čakali boste na posebno nalogo. Vašo nalogo lahko primerjam s tempirano mino. Navezali boste stike s člani štaba in funkcionarji, vendar previdno in nič po lastni iniciativi. Vaše ilegalno ime bo Helga, šifra pa H-3 Vrinili smo že precej agentov, nekaj pa jih še bomo. Z nobenim ne boste imeli zveze. Upor se širi in mnogo ljudi vsak dan vstopa v uporniške vrste. Ne morejo se o vseh sproti prepričati. Zvezo boste imeli z enim samim človekom, ki bo vedel za vas, ne pa za vašo nalogo. Spoznavno geslo zanj je: To leto so ptice zgodaj letele na jug. Odgovor: Zima bo ostra. In potrditev: Zato bo daljše poletje. Ali sl zamišljen nadaljeval ljeval: «Na tem listku imate napisano 'j naučite na pamet, potem pa sežgite! > V dveh dneh se u»uv,w na jlhuuoi,, potem pa sežgn*1 ' vam še razložim nekaj stvari. Ce vas zajamejo naše e«1' od katerih posebno tiste s posebnimi pooblastili kaj rade mestu postrelijo ujetnike, povejte parolo: Weissberg. spustah vas bodo. Prav tako beli, ki vas bodo predali ne** enoti ne smete pa pasti v rake plavogardistom.* Potem J1 dal imena nekaterih svojih ljudi po primorskih brigadah imena nekaterih hiš v dolini, ki so vzdrževale zvezo z n' škdmi postojankami okoli Idrije in Gorenje vasi. Zabič*1 je, da se na te ljudi lahko obme samo v izredni nevarfl0 Nenadoma Je umolknil, kot bi ga zla slutnja usta? Jo je’ mršil 5010 111 goste, črne obrvi. An8 začutila negotovost in nezaupanje v njem in se nasmeha1 «Jaz zelo težko zaupam ljudem. Obračala se ne bom nikogar, ker se zanesem le nase. Ne obremenjujte me s 11 da bi vedela več, kot je potrebno.* Te besede so ga pomirile. ((Ničesar od tega, kar v# ni preveč za tistega, ki zna molčati.* Wolf se je zmračil in končal: «Tako, Helga! Krna111 bova razšla. V spominu mi bo ostal svetel utrinek o sreč*1 in slovesu. in neznanka, pričakovanje novega snidenja, ga dočakava.* Vznemirile so Jo njegove besede. ((Govorite tako, da je usojeno enemu od naju umreti. Poslavljate se od m«1 Ali me mar pošiljate v smrt?* je dejala s tesnobnim tres°£ se glasom in zla slutnja Ji je zasijala v velikih, otožnih Wolf se Je zdrznil, kot bi ga kdo z bičem oplazil po hi-0 Mar Jo bo v resnici pokopal? In Jo žrtvoval, da bi se ^ čim više? v trenutku se Je zavedel vpliva svojih besed skušal je popraviti: «Ana, ne razumete me napak! Jaz n°r' govorim o koncu. Svoj lastni dvom, ki Je nam obveščevak* prirojen, vcepljam v vas. Veste, so trenutki, ko me neg0' vost vrže s tira, vendar pa mi zbuja še večjo voljo in tae s v akcijo. Pri vas pa morda nasprotno.* mmr PRED TEKMO ITALIJA-SPANIJA 'V Spanci pripel j ali pomlajeno moštvo 18. — Danes je z T*® Prispela iz Madrida v Ca-iJ? todi španska državna nogo-.reprezentanca, ki se bo na ii!.??1!1 pomerila v soboto z ita- stavlfai rePrezentanco- Ekipo Senj, % .1® igralcev in sicer nasled-j,' .tobar, Sol, Tonono, Costas, tam~a ^ruz’ Pirri, Uriarte, Claes p ’ Rexach, Garate, Churru-dal j a°la’ Gallego, Anton, Mar-^^Amancio, Arieta in Manolo. to a? ,ekiP° sestavljajo pretež-«edcm • mladi igralci, saj jih še „? mma še niti 23 let. Ekipa hlini ^‘^uje zato z večjimi izit iv!?1’ vendar igra zelo hiter P^tor nogomet. jj^T^aska reprezentanca je Dj danes opravila svoje red-y J^JPtave za sobotno tekmo, j Popoldanskih urah so opravili C1 najprej kondicijski tre-ttEorr?8*0 Pa so odigrali krajšo tekmo, razdeljeni v dve htuL ,naPadalci proti branilcem). jS??1 so napadalci s 6:3. Vsi lev h S° z°Pet potrdili ugotovi-Itrtni S0 lrenutoo v zelo dobri ^a.lcareggi je izjavil, da ^Postavo svoje enajsterice za hišni 6 s Španijo objavil po ju-* ™ treningu. tovtdi trener Kubala še ni napi uradne postave svoje eki- •toštv 31 pa ie’ da bo nieg°v0 sUj?? zelo verjetno igralo v nago n: Pustavi: Iribar, Sol, Galle-'aa De La Cruz); Costas, To- Aiu-’ .Dlaramunt, (ali Marcial); itttT?- ^li Arieta); Pirri, Ga-Uriarte in Churruca. ij ^ialrijska tekma med Italijo jjPanijo bo že osemnajsto sreba. vmed obema reprezentanca-itpjji . dosedanjih 17 tekmah so je Ujfni zmagali šestkrat, sedem i^/^.ueodločenih izidov, v štirih J1b pa so zmagali Španci. *v0: ®na zanimivost; Italija ni na JbL? ozemlju zgubila nobene % jl°dne tekme že od 24. maja !rvi;j Jo je v Rimu premagala hiJ* 12:3). V vseh zadnjih 30 !,1hi» d°ma so torej doslej «az-trii2jr ,.Vedn° zmagali, ali pa re-lbtnP»I' T° le Pa dosežek, ki ga taiitj -avai° italijanski reprezen-tovne se 'zboljšati, kar se za sve-dobi, ^Prvake seveda tudi spo- V n, . *** |anCa arinu je izbrana reprezen-N^mpešte premagala itali-1:0 (fj ''Saško reprezentanco z NAMIZNI TENIS V okviru namiznoteniškega tekmovanja za Tržaški pokal je sinoči v Nabrežini domači Sokol gladko premagal tržaško ekipo ENAO LI s čistim izidom 6:0. MADRID, 18. — Argentinski boksar Nicolino Locche, ki je svetovni prvak welter junior kategorije (WBA), bo branil svoj naslov proti Špancu Domingu Bareri Cor-pasu prihodnjega 3. aprila v Buenos Airesu. ATLETIKA ZAGREB, 18. — Prireditelji dirke po ulicah za «Osvoboditev Zagreba*, so povabili Kenijca Keina, da se je udeleži. OB SINOČNJEM ZAKLJUČKU SPREJEMANJA PRIJAV V TRSTI) Za 5. zimske športne igre prijavljenih 198 tekmovalcev SPDT bo nagradilo najboljše udeležence s 126 medaljami in 9 pokali Z gentski Kras bo jutri zvečer igral v Miljah proti goriškemu Audaxu. Na sliki: Miličeva ukana pred nasprotnim blokom med tekmo Kras - Libertas Bassanello Sinoči je v Trstu SPDT zaključilo sprejemanje prijav za nastop na letošnjih 5. slovenskih zimskih športnih igrah, ki bodo na sporedu 28. februarja pri Sv. Antonu v Kanalski dolini. Zanimanje za nastop je bilo veliko, saj se je prijavilo kar 198 tekmovalcev, vendar se bo ta številka še povečala, ko se bodo prijavili (na kraju tekmovanja) še najmlajši za nastop v kepanju. Glavno zanimanje seveda vlada za smučanje. Sankačev je namreč precej manj: prijavilo se jih je 22. Na smučeh pa bo tekmovale 157 tekmovalcev in tekmovalk. Posamezna društva so prijavila naslednje število svojih članov: Polet 55 Prosek - Kontovel 48 V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Vesna na vrhu lestvice V A skupini je Primorje takoj za vodečo dvojico Aa 18. — V -prijateljskii nogo- MLADINCI V finalnem delu mestnega mladinskega prvenstva je Gaja iztrgala Aurisini pomembno točko. Gaja sicer nima več nobenih možnosti za končno prvo mesto, nedeljski remi pa je gotovo prestižnega pomena za naše mlado moštvo in za društvo samo. Gajevci so v nedeljo dobro igrali. Bili so namreč vseskozi enakovreden nasprotnik Nabrežincem, ki resno mislijo na končno prvo mesto. Nabrežinci pa so prešli v vodstvo le po tvegani sodnikovi odločitvi, ki jim je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Doljak tudi realiziral. Gajevci so prav v tem kočljivem trenutku značajno odgovorili in so prav kmalu tudi izenačili z lepim golom Darka Grgiča. Tekma je bila nato še izenačena in priložnosti so se vrstile zdaj na eni strani in zdaj na drugi strani. Gaja je tako dosegla to prestižno točko, ki je opogumila celotno ekipo, ki bo v nedeljo dala vse od sebe, da si pribori prvo zmago v tem delu tekmovanja. ■ Gajevoi bodo igrali, na -Proseku, ob 13. uri proti ekipi SanfAnna, ki %, * mi Je SZ premagala iz- je trenutno na zadnjem mestu lest-teriijeko moštvo 5:0. ..." ~ • A??e bngz to£ke, Qajevci so v tem w I,*iiiiiiiiillllllll,lllllllllimilliimilllillnl,lll(IIIllllllllllllai|llil|il|||||||||||||||||||m|a||a|||i|||||||| Organizaciji sk lokve v nedeljo na Lokvah smučarski skoki Nastopilo bo približno 80 tekmovalcev •'ah je v tem tednu zapad-,nove8a snega, tako da bo Ntein* ,ub Lokve lahko izvedel *A1 t Jral"o tekmovanje za 5. po- ■Vah je v tem tednu zapad-i bo to v nedeljo edina tovrstna prire-' ditev v Sloveniji. Rajmund Kolenc i tekmovanje ■-rKev v skokih na 35-metrski hiV9k?'tolj je na tekmovanje ^ vSe c-, akalce iz desetih klubov j ha i?Ven'je, tako da bo verjet-^Alt^^tortu zbranih več kot 30 Ak? J137*^. te*cmovanja bo v nedeljo iribva !' Ker 1)0 to letošnje prvo v smučsu-skih skokih si prireditelj obeta hje T' m. vse kaže, da bo tekmo- l.fiftioJrri v smučsu-skih skokih na v obisTem. s' prireditelj obeta ve-* *n vse kaže, da bo tekmo-Mi prj?Pei°. saj so finančno pod ‘' 0b{- ltev b°tol Poldanovec Lok-ir> N j??ska zveza za telesno kul-.y «>mači SK Lokve. Za pripada veliko zanimanje, saj V Gorici propagandni turnir za mladinke v namiznem tenisu Športno združenje Dom v Goric! priredi v sredo, 24. februarja, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Goric) (Verdijev korzo 13), ženski propagandni turnir v namiznem tenisu za začetnice. Vodstvo združenja vabi na ta turnir vsa dekleta iz mesta in okolice. Vabljena so dekleta, ki so že Igrala namizni tenis in bi se želela vaditi v tej športni panogi. srečanju seveda favoriti, kljub temu pa ne bodo smeli podcenjevati nasprotnika in bodo morali že od vsega začetka dati vse od sebe, da bodo strli odpor nasprotnikov. Odločilno za prvo mesto pa bo srečanje med Fortitudom in Aurisi-no, ki se bosta spoprijela na Padri-čah ob 10. uri. Miljskemu Fortitu-du bi namreč zadostoval remi, da bi osvojil prvo mesto. Aurisina pa mora nujno zmaesti. NEDELJSKA IZIDA Fortitudo - SanfAnna 3:0 Aurisina - Gaja 1:1 LESTVICA Fortitudo 2 2 0 0 4 0 4 Aurisina 2 110 2 13 Gaja 2 0 1112 1 SanfAnna 2 0 0 2 0 4 0 PRIHODNJE KOLO Aurisina - Fortitudo Gaja - SanfAnna V nedeljo so odigrali drugo kolo nogometnega prvenstva naraščajnikov, ki je razdeljeno na dve skupini. Za to prvenstvo se je prijavilo kar 20 moštev, med katerimi so štiri slovenska. A SKUPINA Tako kot prvi, je bil tudi drugi zavrtljaj v znamenju premoči Via-nija in Libertasa, ki sta se predstavila kot resna kandidata za končno zmago. Naraščajniki Primorja so bili po uspešnem nastopu proti enajsterici Libertasa iz Rocola v gosteh pri ekipi CGS, kateri so iztrgali dragoceno točko. Prosečani so prišli prvi v vodstvo in v prvem delu igre prevladovali. V nadaljevanju pa so domačini postali bolj podjetni in izenačili. Zanimivost drugega kola je bil nedvomno derbi med Bregom in Gajo, ki se je končal brez zmagovalcev in brez poražencev. Enajsterici sta se razšli pri stanju 0:0, Igra morda ni bila tehnično zanimiva, moštvi pa sta se izkazali zaradi svoje borbenosti in zagrizenosti. IZIDI: CGS - Primorje Lib. Rocol B - Viani Fortitudo - Olimpia Greta S. Sergio - Libertas Breg - Gaja Viani Libertas Primorje CGS Olimpia Greta Gaja Fortitudo Breg S. Sergio Lib. Rocol B LESTVICA 2 2 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 0 2 0 2 1:1 0:2 1:1 1:4 0:0 1 1 1 1 2 1 2 3 6 3 PRIHODNJE KOLO Gaja - Primorje Libertas - CGS Olimpia Greta - Lib. Rocol B S. Sergio - Viani Breg - Fortitudo B SKUPINA Še enkrat je zablestela Triestina, ki je z visokim izidom odpravila moštvo Edere. Kriška Vesna pa je tudi v nedeljo pokazala, da bo nedvomno med protagonisti tega prvenstva. Mladi Križani so odpravili enajsterico Esperie s kar 4:0. S to zmago so «plavi» trenutno skupaj s Triestimo na čelu lestvice s ( 'ko prednosti pred Muggesano. IZIDI: Ponziana - Aurisina Triestina - Edera Muggesana - Esperia Pio Esperia - Vesna Giarizzole - Lib. Rocol A 1:1 6:0 xn 1:0 0:4 0:0 LESTVICA 2 2 0 0 2 2 0 0 2 110 2 0 2 0 2 0 2 0 2 10 1 2 0 11 2 0 11 2 0 11 2 0 0 2 0 6 -1 Esperia točko manj zaradi odpovedi tekme. PRIHODNJE KOLO Vesna - Aurisina Esperia Pio Xn - Ponziana Lib. Rocol A - Triestina Muggesana - Edera Esperia - Giarizzole B. R. Triestina Vesna Muggesana Lib. Rocol A Giarizzole Edera Esp. Pio XII Ponziana Aurisina Esperia 10 6 1 0 1 2 1 2 0 0 NOGOMET Milan, Juventus, Fiorentina in Intor so se uvrstili v polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Včeraj so namreč dosegli še naslednja izida: Fiorentina - Roma 2:1 Inter - Cagliari 4:3 OBVESTILO SPDT organizira v nedeljo, 28. februarja, ob 5. zimskih igrah, avtobusni izlet v Sv. Anton pri Trbižu. Vpisovanje v Ulici Gep-pa 9/1, kjer se lahko plača vpisnina 1.600 lir. Iz organizacijskih razlogov se vpisovanje zaključi v četrtek, 24. februarja dopoldne. Za vsakega izletnika je obvezno, da pove kraj vstopa na avtobus. Če bo vpisanih več kot 10 izletnikov, bo avtobus peljal tudi preko Padrič, Trebč, Banov itd. NA MLADINSKIH SMUČARSKIH IGRAH Uspešen nastop mladih članov SPDT Igor Kuret se je uvrstil na zelo dobro 20. mesto V Sappadi je potekala v nedeljo pokrajinska faza mladinskih iger 1971 in sicer so bila na sporedu smučarska tekmovanja v veleslalomu m teku, ki so se jih lahko udeležili mladinci rojeni v letih 1959, 1958 in 1957, s pogojem, da sn se že udeležili tudi občinske faze, ki je bila januarja v Rava-sclettu. O občinski fazi smo že poročali. Nedeljski nastop je bil zahtevnejši, uvrstitev mladih tekmovalcev smučarskega odseka SPDT, pa je bila precej boljša kot v občinski fazi. To velja posebno za Igorja Kureta, ki je zasedel 20. mesto, potem ko je prevozil vso progo brez padcev in se je obdržal na smučeh tudi v nekem težjem prehodu, ki je bil marsikomu usoden. Prav na tem mestu sta padla (ter so se jima odpele vezi) Adrijan Obersnel in Stojan Kuret, ki pa sta se vseeno dobro uvrstila: prvi na 28., drugi pa na 29. mesto. Naj omenim, da je imel Igor Kuret le 8/10 sekunde zaostanka Breg Cankar Škamperle Primorec Vesna RMV posamezniki 29 22 14 10 7 5 8 Med prijavljenimi tekmovalci je največ mladine, zlasti v starosti pod 14. letom, kar ponovno potrjuje ugotovitev, da se razvija pri nas nov smučarski rod, od katerega lahko pričakujemo še mnogo. Iz tolikšnega števila mladih smučarjev bo pač lahko vzgojiti tudi tekmovalno vrsto, ki bo branila sloves slovenskega smučarskega športa prav tako uspešno, kot ga branijo ostali naši športniki v drugih panogah. Organizatorji so dopolnili še zadnje priprave za to največjo za- mejsko slovensko zimskošportno prireditev. Sporočili so nam že vrsto podatkov, med katerimi tek movalce gotovo najbolj zanimajo tisti, ki se tičejo nagrad. Tako lahko povemo, da bodo med najboljše ekipe razdelili 9 pokalov, med posameznike (seveda, najboljše) pa nič manj kot 126 medalj. Simpatično potezo so organizatorji opravili s tem, da bodo tu- di sodelavce in tiste, ki bodo v raznih tekmovalnih komisijah, obdarili s priložnostnim spominskim darilom. nik, jugoslovanska rekorderka v skoku v višino je potovala skozi hrvaško prestolnico na poti v Kanado in ZDA, kjer se bo udeležila vrste atletskih prireditev. ODBOJKA V nadaljevanju ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva je sinoči Sokol premagal Bor z 2:0 (15:5, 15:12). ATLETIKA ZAGREB, 18. — Svetovna rekorderka v teku na 800 m, Jugoslovanka Vera Nikoličeva je na maksimirski stezi iz tartana pretekla razdaljo 1.500 m v 4’24”3. Jugoslovanski rekord v tej disciplini za ženske znaša 4’20”4. za Igorjem Piščancem, ki tekmuje že več let (žal, še sedaj ne za barve našega društva). Poudariti moram še, da je bila proga precej dolga, saj je merila kar 1500 m. s 170 m višinske razlike in 35 vrati. Vpisanih je bilo 53 tekmovalcev, startalo pa jih je 38. M. J. ZAGREB, 18. — Snežana Hrepev- ...........................mi.. V TREH NOGOMETNIH REPREZENTANCAH Večina reprezentantov je iz severnih pokrajin V teh dneh nastopa več italijanskih nogometnih reprezentanc: kar tri branijo namreč na raznih ii griščih italijanske barve. Sestavljavci teh reprezentanc so vanje vključili skupno 54 igralcev, ki prihajajo iz desetih dežel. Na splošno velja utrjeno mne nje, da se za nogomet bolj navdušujejo na jugu, kot na severu. Toda seznam članov vseh treh zadnjih italijanskih reprezentanc tega mnenja ne potrjuje. Nasprot no! Le zelo redki reprezentanti prihajajo iz južnih dežel, Sicilija pa nima (enako kot Ligurija) niti enega. Komaj dvajset odstotkov je namreč nogometašev, ki prihajajo iz južne Italije. Največ jih je iz Lombardije, ki je prispevala skupno z Venetom skoraj tri petine vseh reprezentantov. Na našem zemljevidu vidimo, koliko igralcev so prispevale posamezne italijanske dežele v tri državne reprezentance, ki nastopajo v teh dneh. SMUČARSKI TEK Na državnem prvenstvu Franco Nones prvi na 15 km Na italijanskem državnem prvenstvu klasičnih smučarskih disciplin v Predazzu je v teku na 15 km zmagal olimpijski prvak Francoz Nones. Lestvica tega tega je namreč naslednja: 1. Franco Nones 49’01”71 2. Elviro Blanc 49’22’’18 3. Ulrico Kostner 49’44”07 4. Renzo Chocchetti 49"51’84 5. Willy Bertin 50’00"00 0 «ku!turnosti» ljubljanskih navijačev Tržaški Slovenci smo ponos ni na dosežke našega naroda v domovini in se kaj radi postavljamo z visoko kuHurno ravnjo, zlasti bele Ljubljane. Našim italijanskim someščanom tudi radi pripovedujemo, da ima Ljubljana več gledališč kot Trst, da so koncerti bolje obiskani kot pri ms, da so knjižnice vedno potne, da ima Ljubljana športno palačo Tivoli, kakršne Trst nima ... Pa se zgodi, da skupinica ljudi — z nekaj praznimi pivskimi steklenicami in petardami — na mah izmaliči sliko o visoki kulturni ravni Ljubljančanov. Mislim m predsinočnjo tekmo v hali Tivoli med Olimpijo in Ignisom, kjer je nekaj neodgovornih gledalcev metalo prazne steklenice med igralec obeh moštev. Na srečo ni bil nihče zadet, toda ostalo je porazno dejstvo, da so ljubljanski navijači ogrožali varnost svojih igralcev, gostov in sodnikov. Zaradi tega se je italijanski tisk, ko je poročal o tekmi, razpisal o nekulturnem in nešportnem vedenju občinstva, kar pomeni, da je danes italijanska športm javnost zaradi petih ali šestih pobalinov prepričana, da so ljubljanski navijači nekulturni in nešportni, skratka divjaki. Ne samo navijači, ampak Ljubljančani in Slovenci sp’oh . .. Žal to ni prvi primer, vsaj pri košarki ne. In prav zaradi tega ne morem razumeti, kako take izpade dovolijo, kako to, da odgovornih ne kaznujejo, in tudi ne, zakaj časopisi o takih pojavih molčijo. Prav je, in tako mora biti, da športno občinstvo bodri svo:e moštvo, prav je, da skuša z žvižganjem in tudi s sirenami vpiivati na razpo loženje nasprotnikov, toda športno bi bilo, da tudi lepe poteze nasprotnika pozdravi. Toda če publika tega ne zmore, tedaj naj se omeji na žvižganje — brez metanja steklenic in kričanja psovk, ki so jih bili v svojem jeziku deležni gost:e. To sem napisal zato, ker se mi zdi prav neumno, da se po eni strani z muko navezujejo stiki, da se troši toliko denarja za turistično propagando, da se vabijo tujci v kuHurno in gostoljubno Ljubljano, po drugi strani pa se zastonj, se pravi brez denarja za reklamo, v enem samem večeru podre ali vsaj zasenči tisto delo, ki so ga in ki ga še s tako ljubeznijo opravljajo slovenski kulturni, turistični in tudi športni delavci. Toda to sem napisal tudi zato, ker me je bilo kot gledalca, ki je navijal za Olimpijo, sram! E. K. ~V : ~ pa -le še vedn« zamišljeno strmela vanj, ker se je Zavedati, da gre zares, da bo to igra na življenje in “a bi pomirila sebe, je prižgala cigareto in ga vprašala: y ) hii ne zaupate, da bom izpeljala zadevo do konca in to) da? Ali ie nevarnost tako velika, da mi bo le slučaj-^Pei0?>> 6110 ® ne drugo. Zaupam vam, sicer vas ne bi izbral. Kj.311 sem v vaš uspeh in vrnitev.« *el>i sva že tako daleč, vam moram povedati nekaj o lliijj ^®ar morda še niste ugotovili. Zenska sem. Ljubim t^. ^čutna sem. In zdi se mi, da sem v isti meri kot sem . „J?- tudi boječa.« vHh * hovega mi niste povedali o sebi. Nobene skrivnosti. \ ^ svoje ljudi im sovražite sovražnika! Predvsem pa lju-Seb® nadvse! Pustite usmiljenje, ker je to križ, na kate-Sg,86 razpenja vsak, kdo ljubi ljudi! V tem posnemajte Sa«* daz preziram drhal, kjer koli jo vidim. Vse, kar je in bolnega. Moji zapiski o rasah so bedarija. To je ^ Ulico, Jaz spoštujem samo velike posameznike. Zato lS toSarno nase in na nikogar drugega! Vaš uspeh je vstop-Prihodnost, ki ne bo več zvezana s tveganji. Preiz Sok150 kratka.« V7a Je bila napolnjena z dimom in prijetno topla. Po-Vj je skoraj vroče. Major je vstal im izklopil pečico. Iz %us° se zaslišali streli —- puškarjenje in nekaj rafalov. Sa8?* Je obstal. Potem se je streljanje preneslo v b‘lžino, 4 bot e *®kei po cesti. Major je vzel avtomat, ugasil luč, tM,. k oknu in odgrnil zaveso. Po cesti so z orožjem tekli nemški vojaki. Koraki so se oddaljili in streli Je prisluškovala v tišino, v katero je od časa do časa V ‘ veter, in čakala, kaj bo. Noč se Je umirila. Wolf Je lug in odložil orožje. N »j^deebnega ni. Majhna praska. Verjetno so koga lovili, i k hudiču, ker nama ne dajo miru!« J^da; jo je in neubranljivo poželenje je prihajalo vanj ^^1 veter. Brez besede jo je dvignil v naročje in jo odnesel na kavč. Prijela se ga je okoli vratu. Počutila se je izgubljeno, ker ni vedela, kaj pravzaprav hoče od nje. Za nekaj časa je obležala in gledala ogenj, ki se je vžigal v njegovih očeh. Potem se je dvignila in obsedela. Prsi so se ji vznemirljivo dvigale. Prekrižala je roke na trebuhu, ga gledala s priprtimi očmi in ugibala, kaj misli. «Dovolj sva se mučila s poslovno zadevo, Ana. čas bi bil, da vsaj malo zaživiva po svoje.« Molčala je in se mu otožno nasmehnila. Ni razumela natančno, kaj misli in tudi vprašati ga ni hotela. Potegnil Je fotelj h kavču, sedel nedaleč od nje in jo gledal. Tudi sam si ni bil na jasnem, kaj hoče z njo. Kaj sme početi? čutil je, da se mu podzavestno upira in ta upornost ga je nevarno dražila. Dolgo je nepremično zrl vanjo, potem pa ji je nepričakovano dejal: cSlecite se, Ana!« Njegov glas je bil mehak kakor žamet, vendar je zvenel kot povelje. Osupnila je. Mislila je, da se šali. Odvrnila mu je zmedeno, z opravičujočim nasmeškom: «Ne, saj ne mislite resno.« Strah se ji je risal v velikih očeh. «Slecite se, Ana!« je ponovil Wolf z globokim glasom, zdaj že ostreje. «Ne, nikomur se nisem slačila!« Rdečica sramu Jo Je oblila in glas ji je drhtel. (■Slecite se, Ana!« «Ne! To Je vendar nemogoča zahteva! Ali spada to v poslovnost?« «Slecite se! Hočem vas videti golo, ne da bi se vas dotaknil! Ne bojte se!« Pogrezala se Je v molk in otrplo začudenje. Na ta način še nikdar nihče n) govoril z njo, tudi on ne. Približal se ji Je in začutila je moč zelenkastih oči, ki so hladno in nepre mično sijale vanjo «Slecdte se! Slecite se! Slecite se!« Ponavljal Je z utišanim glasom. Njen uporniški «ne» se je izgubljal. Njena volja je usihala kot voda v puščavskem pesku. Potem njene velje ni bilo več. Strah je napolnil njene ude z ubogljivostjo in zabrisal rdečico sramu na obrazu. Roke so se ji same zganile. Vstala je in se prestopila nekako tako kot doma pred ogledalom. Dvignila je roke in si slekla pulover. Potem je zdrknilo z nje krilo. Stala je pred njim v svetlomodrem perilu, obrobljenem z nežnimi, belimi čipkami, kot bi se prebudila iz sanj. Major je pasel pohotno svoje oči po nežnih, belih rokah in jedrih stegnih, ki so se črtala skozi tančico. Obstala je negotovo, brezvoljno, kot bi prenehal delovati njegov magični vpliv. Zazdelo se mu je, da se prebuja njena uporniška velja. Z drgetajočo utišanostjo obvladane strasti, ki je vreia v njem, je nadaljeval vztrajno: »Slecite se, slecite!« in prisluškoval svojemu glasu, ki mu Je bil tuj, kot bi prihajal iz globine vodnjaka. Začudenost se ji je zganila v očeh. Kombineža je zdrsela po gibkem telesu. Segla je z rokami za hrbet in si odpela nedrček. Vrgla je glavo nazaj in pahljača las se je razsula po hrbtu. Nekaj težkega ji je leglo na veke in skušala je pripreti oči. Wolfu so ustnice podrhtevale. «Sleclte se, slecite se!« Besede so padale na golo telo kot topla voda. čutila jih je kot jezik vročega vetra po površini kože. Zganila se Je kot kopalka na samotni obali, ki si pod meči sonca želi pljuskajočega morja in z gibom nestrpnosti vrže s sebe vse, kar jo še veže. Obstala je gola. Na njenem rožnatem telesu so ležale ujete dobre, mehke sence. Bila je kot boginja, fakiegamn iz dragocenega kamna. Wolfu so se skalile oči, čutil je, da ga odnaša velikansko valovje. Nosnice so se mu razprle, ko so ujele njen vonj. Usta je imel suha in jezik od žeje ožgan. Zgrbljeno čelo so mu brazdale kaplje potu, tik nad očmi pa je kljuvala rezka bolečina. Globoko Je zajel sapo in z roko prebegnil čez čelo, kot bi hotel pregnati napetost, v kateri nd več mogel zdržati. «Lezite v posteljo in zavijte se v odejo!« Ubogala je. Legla je in se zavila v odejo, kot bi Jo zeblo Umiril se je, potem pa se je sklonil k njej, Jo nekajkrat udaril po licu, in prebudila se je iz težkega sna. Široko je razprla oči in se začudeno razgledovala okoli sebe, potem pa vprašala: «Kje sem?« «Doma! Vstati bo treba, dani se!« je dejal major. «Ne! Nekaj sem sanjala.« Omotično se je dvignila v postelji, kot bi zjutraj nameravala vstati. Ko ji je odeja zdrsnila s prsi, se je zavedela, da je gola. Sunkovito je potegnila odejo nazaj do vratu! Zavest se je vrnila kot trudni pregnanec. «Kaj je bilo z menoj? Zakaj sem gola?« cTega ne vem. Najbrž ste bili zaspani in ste se slekli in legli, medtem ko sem ob oknu prežal na ljudi, ki so zunaj streljali in se podili okoli najine vile.« «Ofcleči se moram. Kje je moja obleka?« Zagledala je po tleh razmetano obleko, in še bolj Ji je oilo vse nerazumljivo. «Kar ostanite tako, kakor ste. Saj je ura šele enajste in nismo še niti sredi noči. Prav je, da ste se malo odpočili in mi ogreli posteljo.« «Ali ste vi zatemnili luč?« «Jaz, da ne bolijo oči. Premočna svetloba bode. Vse lepe stvari so naj lepše v Somraku. Slekel se bom, potem pa bova še malo poklepetala v postelji. Slovo je vedno vabilo za svidenje. Samo nekaj ur nama še preostane.« Gledala ga je s strahom, postrani, ko se Je slačil. Preden je prišla k sebi, je že ležal ob njej, Jo objel okoli vratu in se smejal njeni tesnobi in strahu. Skušala se mu je umakniti kot preplašena riba veliki roki v akvariju. «Ne bojte se me! Saj nisem gorila. Tudi pojesti vas ne nameravam. Niti kaj drugega, česar sama ne bi želela.« «Boli me glava,« je dahnila in z rokami prebegnila od senc proti čelu. ((Tudi mene. Gotovo od tega prekletega dima.« «Ne. Mene boli drugače. Vsa sem omotična. Povejte raL kaj ste počeli z menoj!« (Nadaljevanje sledi/ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' sv' Frar|čiska 20 Telefon 37 338 gAnn^v 950 'ir. T vnaprei' {etr,le,na 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna ™ ... Le/n® naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- pnl "f *t®vilka \ tednu ,n v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. februarja 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/- «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U<» Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^.na^S, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. ‘Mali V . 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^naro ai ^ upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita •• Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTt’^ PETNAJSTI SESTANEK ŠTIRIH VELEPOSLANIKOV Pogajanja treh zahodnih sil in SZ za ureditev berlinskega vprašanja Kljub veliki razliki med raznimi stališči, obstaja upanje na pozitivne zaključke - 9. marca prihodnji sestanek BERLIN, 18. — Na bivšem sedežu medzavezniške kontrolne komisije so se danes sestali veleposlaniki štirih velesil, ki so odgovorne za Berlin (Francija, Anglija, Sovjetska zveza in ZDA), kjer so razpravljali o perečih vprašanjih bivše nemške prestolnice. Gre za petnajsti sestanek te vrste. Sestanek je trajal pod predsedstvom angleškega predstavnica dve uri in pol ter se je zakljrčM cb 1.3. uri po krajevnem času. Po srečanju so veleposlaniki odšli v rezidenco angleškega predstavnika Roger-ja Jacklinga, ki jih je povabil na kosilo. Po sestanku je neki angleški glasnik prečital predstavnikom tiska kratko zaključno poročlo o pogovorih. Kot se je do sedaj vedno dogajalo, je tudi to pot bilo poudar jeno, da so se predstavniki "tirih velesil pogovarjali «o konkretnih vprašanjih na dnevnem redu». Zanimivo pa je, da današnje poročilo vsebuje nekaj novega, in sicer uporabljanje izraza «pogajanja», namesto običajnih «pogovcrov». To je, če izvzamemo še določitev prihodnjega sestanka, ki bo 9. marca, vse, kar se je lahko zvedelo iz uradnih krogov. Da bi si torej ustvarili vsaj približno sliko o sedanjem stanju berlinskega vprašanja, je treba seveda prisluhniti raznim glasovom, ki se širijo poluradno v dobro obveščenih krogih. Gotovo je, da je bilo srečanje veleposlanikov pripravljeno to pot zelo bolj temeljito, kot v primerih prejšnjih sestankov. Pri izdelavi dnevnega reda so sodelovali svetniki štirih veleposlaništev. Zdi se, da je tudi sovjetski predstavnik sprejel zahtevo, da se v dnevni red vnese zahodni predlog o reševanju berlinskega vprašanja. V ameriških krogih trdijo, da predstavlja zahodni dokument pravcat načrt za rešitev vprašanja, v zahodnonem ških krogih pa niso tega mnenja ter trdijo, da gre le za podroben opis zahodnih stališč o raznih vprašanjih. V dobro obveščenih krogih trdijo, da so danes razpravljali v glavnem p treh naslednjih vprašanjih: 1. Problem jamstev za dohodne poti v Berlin ter nadzorstvo i ro-meta; 2. zahodnonemška navzočnost v Berlinu in 3. izdelava pravilnika za pogajanja med obema Netnčija-ma. To so v bistvu glavne točke zahodnega dokumenta. Glede prve točke zahodne države menijo, da bi bilo treba zagotoviti prost dostop v Berlin ter odpraviti vsakršno nadzorstvo. Sovjeti so sicer pripravljeni odpraviti nadzorstvo nad vojaškimi vozili, toda glede civilnega prometa menijo, da za tega niso pristojni zaradi sporazuma med SZ in NDR. i Glede druge točke Sovjeti zahtevajo, da zgine iz Berlina zahodnonemška navzočnost (v skladu s sovjetsko in vzhodnonemško tezo, da je Berlin avtonomna enota). Zahodne^ države pa so pripravljene na določeno popuščanje: ZRN bi morala opustiti v Berlinu demonstrativne manifestacije (izvolitev predsednika republike, kongresi raznih za-hodnonemških strank itd.). Pripomniti je še treba, da so zahodne države že pred časom suspendirale člen zahodnonemške ustave, ki šteje zahodni Berlin za 14 nemški «Land». Precejšnje razlike obstajajo tudi glede tretje točke, ker Sovjeti podpirajo direktne razgovore mod obema Nemčijama, zahodne države pa vztrajajo pri načelu varuštva vseh štirih «velikih». Stališča so, kot je razvidno iz zgornjega, še zelo različna. Opazovalci pa menijo, da se bo mogoče ie posrečilo diplomatom najti kompromisne rešitve. Zahodna Nemčija bi rada čimprej uredila berlinsko vprašanje, ker je to predpogoj za ratifikacijo moskovskega in varšavskega sporazuma. Tudi Sovjeti ne bi hoteli spraviti pogovore na mrtvo točko, čeprav skušajo zagotoviti Vzhodni Nemčiji čimveč ugodnosti in prestiža. V tem trenutku so morda prav zahodni predstavniki tisti, ki zavirajo hitrejši potek pogajanj. Morda mislijo, da bodo s tem dosegli največ, spričo naklonjenosti drugih za vsaj kolikor toliko celovito rešitev tega vprašanja. nemške delegacije — odpira sicer širše perspektive, toda ne rešuje še številnih perečih problemov. Pri tem gre predvsem za financiranje pobude, za obrestne mere na naloženi kapital, ki je potreben za izvajanje načrta (Sovjeti ponujajo 5 odstotkov, medtem ko Nemci zahtevajo najmanj 8 odstotkov) ter za druge gospodarske, tehnične in organizacijske plati, ki jih niso podrobneje pojasnili. Ne ve se še, koliko časa bodo trajala pogajanja. V Bonnu upajo, da se _ bodo utegnila pospeški, če bo prišlo do sklenitve dolgoročnega zahocncnemško - sovjetskega sporazuma. Pogajanja za ta sporazum se bodo začela v Bonnu 25. februarja. Pogajanja SZ v ZRN za gradnjo tovarn« ob Kami BONN, 18. — Na sedežu podjetja Daimler Benz v Stuttgartu so se nadaljevala danes pogajanja za izgradnjo velike tovarne za izdelovanje tovornjakov na bregovih reke Kame v Sovjetski zvezi. Na pogajanjih sodelujejo sovjetska delegacija, ki šteje pet članov in ki jo vodi pomočnik ministra za zunanjo trgovino Vasiljev ter predstavniki treh velikih zainteresiranih nemških družb. Te nastopajo skupno pri izdelavi načrta. Gre za družbo Daimler Benz, za avtomobilsko industrijo «MAN» (Maschi-nenfabrik - Augsburg - Nttrnberg) ter za jeklarne «GHH» (Gutenhoff-nungshiitte). Neki predstavnik stuttgartskega p>odjetja je izjavil, da Daimler Benz ni spremenil svojega stališča od preteklega septembra, ko so se začela pogajanja. Dejstvo, da sta se sedaj pobudi pridružili še dve drugi podjetji — je izjavil predstavnik FLORIANOPOLIS (Brazilija), 18. — V preteklih dneh je prizadela nekatere predele v bližini kraja Lauro Muller v Braziliji močna nevihta. Nevihti so sledile tudi poplave, ki so onemogočile reševalcem, da bi hitro dospeli do ponesrečencev. Vesti je malo in verjetno so tudi precej netočne, Zdi se, da je nevihta terjala najmanj osem žrtev in popolnoma porušila preko 40 poslopij. Brez strehe je nad 1.200 oseb. Neurje je povzročilo ogromno škode na pridelku in tudi živine je precej poginilo. Med krajema Lauro Muller in Florianopolis, ki je glavno mesto države Santa Caterina, so prekinjene vse zveze. Oblasti so poskrbele, da so se podale v prizadeto pokrajino številne reševalne skupine. TOKIO, 18. — Agencija za vesoljski razvoj je sporočila danes, da drugi japonski satelit «Tansei» (»modra luč), ki je bil izstreljen pretek- ■iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Polemike in spori ob sanremskem festivalu Trincalejevo odprto pismo delavcem in študentom Še ena žrtev potresa v fuscanii TUSCANIA, 18. - število žrtev potresa, ki je prizadel zgodovinsko mesto Tuscania je spet nara-stlo. V bolnišnici je namreč za- i radi hudih poškodb umrla 76-letna j Luigia Francini. j * * " *. Papežev atentator Mendoza sežiga sveto pismo Proces proti napadalcema jugoslovanskega konzulata GOTEBORG, 18. — Po vesteh iz Goteborga je sodišče danes na predhodni razpravi, na zahtevo javnega tožilca odločilo, da napadalca jugoslovanskega konzulata Blagoje Nikulič in Ivan Vujičevič ostaneta v preiskovalnem zaporu. Pričakuje se, da se bo sodni proces proti njima pričel 3. marca. Na današnji razpravi sta terorista spremenila svojo izjavo in dejala, da sta nalog za napad na konzulat dobila od organizacije v Jugoslaviji. Na zasliševanju na policiji sta, kot je to objavilo švedsko časopisje. Izjavila, da sta nalog za napad dobila iz Pariza. Napadalca prav tako trdita, da nista imela namena nikogar ubiti, temveč da sta talce, ki sta jih držala zvezane na konzulatu, hotela samo prestrašiti. O-čitno je, da skušata sedaj s svojimi novimi izjavami zmanjšati svojo odgovornost in s tem tudi kar zen, ki ju čaka. 40 potnikov v karanteni zaradi dveh romarjev SAINT DENIS DE LA RE-UNIGN, 18. — Na letališču tega mesta na otokih Reunion pri Ma dagaskarju so oblasti postavile v karanteno kakih 40 potnikov nekega letala, ki opravlja polete na progi Pariz - Tananarive. Zdravstvene oblasti so sprejele ta u-krep, ker sta bila na letalu dva potnika, ki sta prihajala iz Meke in ki da sta domnevno zbolela zaradi kolere. Potnika sta bila namenjena na otoke Comores, ki ležijo zahodno cd Madagaskarja. POLITIČNI PROCES V PRAGI Televizijski komentatoi obsojen na 2 leti zapori Obtožili in obsodili so ga zaradi dveh rokopisov, ki ju je policija našla v nenavadnih okoliščinali PRAGA, 18. — V Pragi so danes obsodili na dve teti zaporne kazni enega izmed najbolj znanih komentatorjev češkoslovaške televizije, 40-letaega Vladimira Skrutino. Obtožili in obsodili so ga zaradi dveh rokopisov, ki ju je policija v nenavadnih okoliščinah našla in za katerega trdi Skrutina vsaj delno da ju ni sam napisal. 18. avgusta je Skrutino obiskal prijatelj Krikava, ki se je nato s svojim avtom podal do založbe «Li-dova Demokracija)) (organ ljudsko-katoliške stranke«, kjer je bil zaposlen. Ko je zapustil urad, ni našel več avta, M ga je parkiral pred poslopjem. Zvečer je avto našla policija v kraju Rakovnik, približno 50 kilometrov od Prage, v avtu pa je našla tudi približno 60 tipkanih strani. Ker ni bilo podpisa, je policija ugotovila lastnika na osnovi prstnih oditisov. Približno ob isti uri so tudi aretirali Skrutino. Na pomanjkanje določenega časovnega presledka je danes opozoril tudi Skrutinov branilec. Kljub precej šibkemu zdravstvenemu stanju — zdi se, da Skrutina boleha za rakom — so televizijskega komentatorja zaprli v zapor Ruzyne pri praškem letališču. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiu Nevihta v Braziliji povzročila 8 žrtev Popolnoma porušenih in uničenih nad 40 poslopij Domove je moralo zapustiti skoraj 1500 oseb SANREMO, 18. — Še preden se je začel, je popevkarski festival v San Remu izzval veliko polemik, sporov, izjav in graj, do sedaj pa še nismo zasledili pohvalne besede. Organizatorja Ravera in Rada-elli sta izročila tisicu seznam popevk in pevcev, ki bodo nastopali. Opazili smo lahko, da v seznamu manjkajo imena mnogih slavnih pevcev, ki se letos hote ne bodo udeležili festivala. Zastopanih je sicer osemnajst gramofonskih družb. Med temi je osem najbolj znanih svetovnih družb, deset pa srednjih in malih. Pevci bodo začeli z vajami jutri, v petek in soboto v Milanu, od 22. do 26. tega meseca pa bodo vaje še v San Remu. Predstave bodo 25., 26. in 27. februarja. Orkester je sestavljen iz 34 glasbenikov, zbor pa sestavlja osem pevcev. Omenili smo polemike, ki jih je XXI. festival italijanske popevke izzval še pred začetkom. V glavnem je šlo za spore med gramofonskimi družbami in za izjave popevkarjev, ki so se odločili, da letos ne bodo nastopali. Pritožujejo pa se tudi mnoge druge znane osebnosti iz glasbenega sveta, po mnenju katerih je festival postal samo *tr-govska» zadeva, ki skrbi za uspeh «potrošniških» popevk. Ne bi imelo smisla, da bi naštevali pritožbe posameznikov in jih analizirali, posebne pozornosti pa je po našem mnenju vredno odprto pismo, ki ga je sestavil znani italijanski ljudski pevec Franco Trinca-le. Trincaleja so pred časom imenovali za «trubadurja Italije». Pismo, ki ga je sestavil, je namenjeno delavcem in študentom, kakor je sam poudaril *vsem sindikalno zavednim delavcem, študentovskim gibanjem in tovarniškim komisijam». Posebej je Trincale poudaril, da bo svoje prepričanje »širil tudi m pesmijo tako, da se bo poslužil potrošniških sredstev». V pismu Trincale obsoja festival, ker ni odprt kulturi, ker je monopolističen in služi nekaterim gramofonskim družbam, da si s tem delajo reklamo in širijo «potrošniške» tako lažnive, hinavske in nenaklonjene delavskemu svetu*, nadaljuje Trincalejevo pismo, tdelavci se lahko borijo proti taki potrošniški in monopolistični politiki samo tako, da ne kupujejo sanremskih plošč. Delavstvo zahteva novih pesmi in nove glasbe, v kateri naj se odražajo delavski in drugi pereči problemi, o katerih pri sanremskih pesmih prav gotovo ni sledu*. Zelo zanimiva je tudi afera, ki je nastala ob gramofonski družbi Phonogram. Družba je določila, naj jo na festivalu predstavlja pevka Anna Maria Izzo, ki bi morala z Antoinom peti pesem «11 dirigibile*. Komisija, ki je določala, katere popevke naj pojejo posamezni pevci, je njen nastop potrdila, nakar se je pa Phonogram odločila, da ne bo nastopala. Izzova je tedaj z dovoljenjem družbe sklenila, da bo sama nastopala, ne da bi predstavljala kako družbo. Organizatorja Ra-daelli in Ravera sta bila drugačnega mnenja in sta pevko zamenjala z drugim imenom. Po posvetovanju s svojim odvetnikom je pevka pripravila legalni opomin za organizatorje festivala, od katerih zahteva, naj prekličeta odločitev in ji dovolita, da bi nastopala, kakor je odločila komisija. Ni znano, kaj sta organizatorja odgovorila na opomin, predvideva pa se lahko, da bosta strabki mogoče stopili tudi pred sodnika. Odložitev konference za petrolej v Tripolisu ALŽIR, 18. — Konferenco ministrov za petrolej iz Libije, Alžirije, Saudove Arabije in Irana, ki bi se bila morala začeti danes zjutraj v Tripoliju, so odložili do prihodnjega tedna. Zdi se, da sta za odložitev zaprosili, ali da sta enostavno tako določili Libija in Alžirija. Alžirski minister Belaid Abdes selam bi bil moral odpotovati v Tripolis že s!noči, ni pa nih poročil o odložitvi sploh ni, kar vzbuja precej zanimanja, ker so posamezne države že pripravile referate in dokumente, ki so bili potrebni za to srečanje. li torek, normalno kroži okoli Zemlje. Davi so razločno in jasno slišali radijske signale satelita na postajah v Okinavvi, Učinuri in Kotsuuri. Satelit bo posredoval še več kot teden dni podatke o delovanju raznih aparatov. Iz Sovjetske zveze pa sporočajo medtem, da so tam izstrelili nov umetni satelit serije «Kozmos», ki je označen s številko «395». Satelit ima naklon 74 stopinj nad ravnikom ter kroži v razdalji od 534 do 570 km od Zemlje. Na vesoljskem oporišču v Van-denbergu v Kaliforniji pa je danes eksplodirala nosilna raketa tipa «thor - agena». Do eksplozije je prišlo nekaj sekund po izstrelitvi. Neki glasnik je izjavil, da ni bilo človeških žrtev. Po nekaterih vesteh bi morala raketa ponesti v vesolje neki «tajni* satelit. Smrt romunskega pesnika Rada Parašivescuja BUKAREŠTA, 18. — Po daljši bolezni je umrl romunski pesnik Miron Radu Parašivescu. Rodil se je 2. oktobra leta 1911 in bil med najbolj znanimi sodobnimi romunskimi pesniki. Dolgo let je bil tudi član izvršnega odbora Združenja pisateljev in sodelavec ter tudi voditelj kulturne revije *No-va doba*, ki jo izdaja KPR. Poleg pesmi je večkrat objavil tudi mnogo esejev, kritik, komentarjev ter se pogosto zavzemal za literarne pobude. ■iiiiiiiiiiinniiiiiuiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiimmmfiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK Publicizacija (Nadaljevanje z 2. strani) dan ji odbor s predsednikom Dušanom Hreščakom na čelu, namesto tajnika Silvana Mesesnela in odbornice Neve Ferjančič, ki sta zaprosila za razrešitev, pa je bil za novega tajnika izvoljen Adrijan Semen in za novega odbornika dr. Drago Legiša, medtem ko je bila v nadzorni odbor za namestnico namesto Marina Kralja izvoljena Jožica Smet iz Gorice. V imenu novega odbora je Dušan Hreščak ponovil obvezo, da bo odbor z vsemi svojimi silami in v sodelovanju s članstvom in političnimi forumi nadaljeval prizadevanje za dosego takšne publirizacije, ki bo v celoti ustrezala potrebam slovenske glasbene šole in naše narodne skupnosti. Občni Zbor GM sta v imenu SFD «Igo Gruden« lz Nabrežine in SZ «Bor» pozdravila Zvonko Markovič, ki se je tudi zahvalil GM za plodno sodelovanje ln sploh prizadevnost na ljudsko-proevetnem področju, oziroma Dušan Košuta, ki je dejal, da je kultumo-prosvetno ln športno delovanje med našo narodno skupnostjo v službi Istih narodnih interesov. j. k. Prometni ukrepi za škedenjski karneval Za izvedbo karnevala v Skednju je župan izdal naslednje prometne ukrepe: 1. Uvedba prepovedi vožnje za po lasni! vsa vozila v Skednju samem v na pesmi. *Se nikoli niso bile pesmi vzroka odložitve potov. nja. Urad sled* jih dneh in v naslednjih raz dobjih: 19., 20. in 22. februarja od 20. do 24. ure: 18. in 24. februarja od 15. do 24. ure: 21. februarja od 14. do 24. ure; 23. februarja od 13. do 24. ure; Področje, kjer bo promet prepovedan, bo mogoče obiti po naslednjih ulicah: Ul. Svevo vogal Baia-monti; Ul. Ronchetto vogal Ul. Giacometti; Ul. Soncini vogal Ul. Giacometti; Ul. Carpineto vogal Ul. Vigneti in vogal Ratto della Pileria; Ul. dei Giardini vogal Ul. Ponticello; Ul. San Lorenzo in Sel-va vogal Ul. Pitacco. Dovoljeno je podaljšanje za vožnjo po Ul. Servola (z odcepom proti Ul. Pitacco) vendar samo za vozila, ki so namenjena v podjetje Italsider (katerih vozniki pa bodo morali dokazati, da vozijo po delovni potrebi), kakor tudi za avtobuse Acegata, vendar samo do bivšega obrata tramvajske proge štev. 2. 2. Dne 23. februarja 1971 od 12. do 15. ure morajo biti parkirni prostori za avtomobile pred občinsko palačo na Trgu Unitš izpraznjeni, da bo lahko šel mimo pustni sprevod, ki se bo s tega trga usmeril proti Skednju po naslednji poti: Capo di Piazza, Borzni trg, Korzo Italia, Ul. Imbriani, Trg S. Giovanni, Prehod S. Giovanni, Ul. Carducci, Trg Stare mitnice, Trg Garibaldi, Drevored D’Annun-zio, Trg Foraggi, predor, Ul. Sala-ta, Largo Baiamonti, Ul. Liburia, Ul. Soncini in Ul. Servola. 3. 23. februarja 1971 od 13. do 20. ure morata biti Ul. Soncini in Ul. Servola popolnoma izpraznjeni, da bodo po njiju lahko nemoteno peljali alegorični vozovi. PETSTO KM OD ŠPANSKEGA PRISTANIŠČA ČADU Eksplodiral tanker «Ferncastle»: mrtvih 7 mornarjev, rešenih 36 Eksplozija je razklala skoraj novo ladjo na dvoje ■ Reševanje v temi CADIZ, 18. — Preteklo noč je na Atlantskem oceanu, kakih 500 km zahodno od Cadiza, eksplodiral norveški petrolejski tanker «Ferncastle» z nosilnostjo nekaj čez 52.000 ton. Eksplozija je preklala ladjo na dvoje. Na krovu je bilo vsega skupaj 43 mornarjev. Od teh se jih je rešilo 36, sedem pa jih je izgubilo življenje. Ker se je nesreča pripetila pono či, je bilo reševanje preživelih zelo otežkočeno. Blizu kraja eksplozije je bila tedaj španska pouiožna ribiška ladja «Navipesa 11», ki je sprejela brodolomce na krov. Norveški mornarji so pripovedovali, da je eksplozija povzročila v prvem trenutku precej panike. Mornarji so hitro segli po rešilnih čelnih ter so se skušali čim hitreje oddaljiti od dveh gorečih razbitin njihove ladje, ki sta počasi tonili v valove. Ker so bile reševalne akcije zelo težavne in še posebej, ker je bilo treba iskati pogrešane mornarje, so pomorske oblasti iskale neki drug tanker, ki je bil v bližini, a se niso mogli povezati z njim. Poveljnik ribiške ladje je sporočil pozneje, da ne more več ostati na kraju nesreče ter da pluje s polno paro proti Lizboni. »Navipesa 11» je dejansko prispela tja v večernih urah. Norveški tanker «Femcastle» je bil zgrajen pred dobrimi tremi leti Mornarji si niso mogli pojasniti, kako je moglo priti do eksplozije, saj je bila ladja zelo sodobno zgrajena in opremljena. Ladja je bila vpisana v pomorski register v Oslu. Ladjarji so že potrdili, da je nesreča zahtevala sedem človeških žrtev. V templjih moderne Indije (Nadaljevanje s 4. strani) nagradi z zdravjem in bogastvom. Sicer nekateri začenjajo o tem dvomiti. Za to je značilen primer iz leta 1969, ko je neki reven pralec sanjal o boginji, ki mu je zagotovila, da mu bo pokazala kraj, v katerem je zakopano veliko zlata, če ji bo daroval mlado življenje. Povedal je svoje sanje prijateljem, ki so se mu ponudili, da mu najdejo pravo žrtev, če bo zlato delil z njimi. Tako je bilo. Odpeljali so nekega dečka in ga v templju darovali boginji. Naslednjo noč je pralec zaman čakal, da ni se mu boginja v sanjah znova prikazala, da bi mu povedala, kje je zakopano zlato. Začel je dvomiti, ali je bilo njegovo dejanje pravilno, začela ga je mučiti vest. Ker tega ni mogel več zdržati, je svojim prijateljem povedal, da bo vse priznal policiji. Tedaj so ga prijatelji skušali umoriti, sledil je pretep, v katerem so »odpadnika* hudo ranili. Takih primerov je še več. Neki človek, ki je želel, da bi se njegov sin poročil z oogato nevesto, da bi sam prišel ‘z finančne zagate, je bil zelo razočaran, ko se je sin zaljubil in se poročil z revnim dekletom. Prepričal se je, da je tast njegovega sina z urokom navezal na hčer. Zaradi te ga je najel morilce, ki naj bi ubili nevestinega očeta Pred nedavnim so nekega in- ženirja obsodili na dosmrtno ječo, ker je umoril svojega sina v upanju, da bo tako prišel do zaklada. Tudi ženske se ukvarjajo s takimi obrednimi umori. Prepričane so n.pr., da lahko jalova ženska dobi otroka, če kakega dečka živega pokopljejo v zemljo do vratu in ga nato pretepejo, dokler ne umre. Nihče nikoli ne bo izvedel, koliko otrok je umrlo na tak način v družbi, ki se v kratki dobi svoje osamosvojitve še ni mogla rešiti vezi s preteklostjo, v družbi, ki živi v bedi in zaostalosti, zaradi dolge dobe, ko je bila pod oblastjo tujega gospodarja, ki ji ni dopuščal kulturnega in ekonomskega razvoja. Umrl je Leonid Sobo/ev MOSKVA, 18. — Tiskovna agencija Tass javlja, da je umrl 73-let star pisatelj Leonid Sobolev. Pisatelj je bil v SZ precej znan po svojih knjigah, v katerih je opisoval življenje v sovjetski mornarici. Njegovo najbolj znano delo je «Popolna revizija», v katerem opisuje dogodke iz prve svetovne vojne in iz boljševiške revo- lucije leta 1917. Pisatelj je bil tudi predsednik Združenja pisateljev SZ. Manifestacija (lijakov pariških licejev PARIZ, 18. — Dijaki skoraj vseh pariških licejev so se danes spet podali na ulico, kljub prepovedi policijskih oblasti, da bi protestirali zaradi obsodbe 18-letnega dijaka Giltesa Guiota. Najprej so se zbrali pred posameznimi liceji, nekateri pa so celo v poslopjih organizirali zborovanje in razprave. Na ulicah je prišlo do dveh važnih manifestacij. Prva je brez incidentov potekala okrog poldne, drugo pa so dijaki organizirali pozno popoldne. Zbralo se je nad 5000 dijakov, ki so ob skandiranju gesel stopali po petnajstem «Arran-dissement«. Do zob oboroženi policisti so najprej od daleč sledili manifestaciji, ko so dijaki prehodili .približno en kilometer, pa so nenadoma ln s silo «udarili» na sprevod, da so se dijaki razpršili po vseh bližnjih ulicah. Skušali so sestaviti drug sprevod, vendar Jim to ni uspelo napisal del rokopisa & «Zares prihajajo Rusi'«. j Ob zaključku procesa bi je bilo jasno, da f sploh ni upošteval branil^L p vora in pripomb. Po rT0el‘ # nikov je Skrutina z^lcriV(jo j prekrškov, od «ščuvanja,,l janj proti državi in njen' stavnikam« ter do <-ln umirjen, Je sicer zah^ se obtoženec kaznuje, ni pjr je določil, za kakšno kaze® Aj f šlo. Skrutina je mirno sp ^, sodbo na dve leti zapora. ^ je ta obsodba vidno J i Za proces je bilo veliko nja in pričakovanja, bodisi ^ bil Skrutina res zelo P0®®’*;, dlsi ker je to prvi pravi to no politični proces od leto Ije. Mnogi se Skrutine SP- ^ prav v zvezi z dogodki to W* ^ ko je Skrutina najf>og0®?J\ f mentiral dnevne vesti. dejansko potekal za čeprav je bilo formalno Sodne oblasti so dovolite sodno dvorano 40 oseba®* razpolagale z oštevilčenimi Listke so tik pred začetkom u; nave razdelili v neki bltodP^ med osebami, ki jim j« jju vstop v sodno dvorano, P® ® Skrutdnovih družinskih 648®" sorodnikov. Proces je trajal od osnte šestnajste ure s kratkimi ki. Ozračje in postopek s*® f formalno zelo korektna, ^ |^(f vladala preoejšnja napet"-■ ■* je dokazalo zasliševanje — Skrutinovega prijatelja in dveh Skrutinovih bivših ^ Predsednik sodišča Kazimto P^ bteval, da so priče dosle®10^.. š to vale sodno normo, ki ne. ljuje pričam, da bi se 0 ^ proti občinstvu, temveč jt stalno gledati sodnike. Kito* mimo odgovarjal na 'fP ^ sodnikov in povedal, da i® Ljf vsebino prvega dela ro*d,p^e| nlkal pa je, da bi poznal ^ drugega dela. Nekoliko m®”^ na je bila Skrutinova b'vSš(^rt'' ca. Ta ni nikoli priznala da bi bila tipkala omenjam ^ ji ujela pa se je v past, ® nastavil sodnik s hitrimi *P ^ Druga tajnica zaradi *** ni mogla spregovoriti. Vgpil posegla branilec ln tu& ^ sam. Branilec je opozoril, ^ legalne podlage, da bi lahko nadaljeval, ker sta dve priči, ki bi izjavili, d0 1 p f tina skušal razširiti tekst, nobena priča ni priznala- j fi je še poudaril, da je bilo kopisom nekaj njegovih J beležk, ki jih nikomur r in ki so Izginile Iz njeg°ve*ye *■’ novanja. Razložil je, da so * ____ -i J (v beležke, na osnovi katerih h« meraval napisati neko ločno je zanikal, da bi TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Zdravstvena oddaja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole, 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Problemi Krasa; 19.20 Slovenski oktet; 19.40 Nove plošče; 20.00 Šport; 20.50 Operna glasba; 21.30 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.10 Marisa Sannia in Herb Al-pert; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Sredozemske melodije; 18.00 Koncert; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni kontrasti; 22.35 Večerni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Poje Tom Jones; 13.27 Strnjena komedija; 14.05 Popoldanska oddaja; 16 00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Lahka glasba; 21.00 Koncert; 22.40 Ital. folk glasba. PETEK, 19. FEBRUARJA 1971 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Mi, Beatles; 13.00 Hit Parade; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem: 16.05 Popoldanska oddaja; 18.15 Lahka glasba; 19.02 Spored z G. Morandi-jem; 20.10 Kvizi; 21.00 Nove knjige; 22.00 Glasbeni spored; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Baletne skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Mendelssohn; 15.05 Ravel; 15.50 Mozart; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.15 Ekonomska panorama; 19.15 Beethoven; 20.45 Radijska razprava. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 12 00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne v priredbi Luke Kramolca; 10.00 Novice, komentarji in zanimivosti; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Igra violončelist Ciril Škerjanec; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z ansamblom Borisa Franka; 13.00 Zanimivosti s popoldnevnikov, po naših krajih in drugih republikah, šport; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Z izvajalci skladb za mladino; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi: Novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport; 15.35 Glasbeni intermezzo; 18-^®. in vedre iz naših krajev' M »Vrtiljak*; 16.40 «Rad i to®"! M bo»; 17.10 Človek in zdravi«*^ Operni koncert; 18.00 doma in po svetu; 18.15 b ^ 9 lirika Cesarja Francka; ^ gledalo našega časa; 13 “U l & noč, otroci!; 19.15 samblom Maksa Kumra; 1 ^ j!« vice, komentarji, ocene; , ' oops*' narodi pojo...»; 20.30 W 21.15 Oddaja o morju; sede in zvoki iz logov 0 ji * 23.05 Literarni nokturno* Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJ i3() 12.30 Kulturna oddajaj Zdravstvena oddaja; l^ H-5, nik; 14.00 Francoščina: Nemščina; 16.30 Konjske ^ 17.00 Spored za najmi«*®-^ Dnevnik; 17.45 Oddaja 18.30 Aktualnosti; 19.15 oddaja; 19.45 športni dn ip T. kronike; 20.30 Dnevnik; **; 7; 22.15 Glasbeni spo: Dnevnik in danes v Par II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba. «GUS*f' JUG. TELEVIZIjA šoli 20.00, 23.05 Poročila, 9'3,°0 šoli; 11.00 Angleščina; šoli — ponovitev; 16.10 St^Vlr nje prirode in družbe j _ D' (p^p vaja — ringaraja; 18'^jv- »v. nik; 18.30 Glasbeni dnevni”' ^ Slovenska knjiga, pisateJ'jflip lec; 20.35 «Cat Balou» film; 22.05 Izkažimo se \