p"- ir I Zrn «€jf THruiemb državah VeUa «a v«e leto - • . $6 00 pol leta . .... $3 00 New York celo leto < f.OO inozemstvo celo leto $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. rThe largest Slovenian Daily in* the United States. a Inofd every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers. tXUUrOM: OOBTLAHDT 2876 Entered m Second Claaa Matter, September 21. 1903; at the Poet Office at New York, N. Y., nnder Act of Congxeea uf Mar£h 3, 1878. TKLETON: CORTLANDT 3871 NO. 275. — ŠTEV. 275. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 23, 1926. — TOREK, 23. NOVEMBRA 1926. V0LUMJ5 XXXIV. — LETNIK XXXIV USTAUENJE ANGL. IMPERIJA Angleži so sedaj prepričani, da je ustaljen angleški imperij.—Mnenja so, da se ni ničesar bistvenega izpremenile v odnosa jih med dominiji ter materinsko deželo. — Uveljavljene izpremembe so baje ojačile medsebojno vez. LONDON, Anglija, 22. novembra. — Poročilo komiteja glede medimperijskih odnošajev, ki obsega več kot šest tisoč besed, je bilo včeraj objavljeno v jutranjih listih ter bo danes objavljeno tudi v ostalih listih, ki nimajo nikake nedeljske izdaje. . Kot že preje domnevano, je treba ta dokument natančno preštudirati. Iz njega je razvidno, da so bila prenagljena domnevanja ljudi, ki so izjavljali, da pomenja dokument ali neodvisnost dominijev ali pa popolno rekonstrukcijo angleškega imperija. Dokument, ki je bil objavljen včeraj ni nikaka nova deklaracija neodvisnosti. Ravno nasprotno; splošno se domneva, da je dokument ojačil vezi med dominiji ter materinsko deželo ,ki so bile v zadnjem času precej razrahljane. V splošnem pa obstaja dokument le iz cele vr-ute predlogov. Tako se naprimer predlaga izpre-memDo v naslovu kralja, kar se bo enkrat gotovo zgodilo, vendar pa bo ostal njegov naslov neizpre-menjen, dokler ne bo sprejeta tozadevna zakonodaja. Slične razprave v dominijih in tukaj se morajo završiti, predno bodo uveljavljene dalekosež-ne izpremembe, predlagane v poročilu. Ameriška deklaracija neodvisnosti j e dokument, ki je razviden in razumljiv vsakemu. Isto velja tudi glede magne charte, s katero je dobila Anglija ustavno vlado ter je bil odpravljen za vedno sistem absolutizma. Poročilo komiteja impe-rijske konference pa predlaga le izpremembe v odnosa jih med materinsko deželo in dominiji in namen konference je le ojačiti vezi, ki družijo posamezne dele imperija z materinsko deželo. dežele, ki so nahajajo poti imperi-jalistiriiiru jarmom. Napram Ameriki občuti njegov naraščajoči režim le prijateljstvo. Kljub temu pa smatra hantonska vlaila Ameriko za imperijalistie-no, ker nočejo Združene države priznati neodvisnosti Filipinov. V celem programu generala Kaj-Seka je le malo bodrila za inozemee in njih interese na Kitajskem. V zvezi s tem je rekel: — Mi nimamo ni kakega prepira s krščanstvom ter nikakih antipatij napram krščanskim misijo-nom. Xaš namen je. da se ne bomo vmešavali v poslovanje krščanskih misijonarjev. — Sedanja revolneija ne bo končana preje dokler se ne bo odpravilo ekstrateritorijalnih pravie. koneesij in pogodb. Po zaključenem uspehu sedanje revolucije bodo vse pogodbe razveljavljene in Kitajska ne bo hotela priznati nobene pogodbe, sklenjene s katerokoli zunanjo silo. Henry Stevens se bo skušal oprati. Sedem ljudi bo podprlo alibi Stvensa tekom današnje obravnave. — Sosedje Henryja v La-valette bodo nastopili kot priče. — Pričal bo tudi znam detektiv De Martini. — Prijatelji se boje za vdovo. Zahvalni dan „ bo baje suh. Poveljnik carinske straže pravi, da bo Zahvalni dan popolnoma suh. Zanikal je poročilo, da čaka veliko brc do v je s pijačo na krovu v bližini obali New Jerseya. ATLANTIC CITY, X. J., 22. no- Slavni zdravnik je zopet v Ameriki. Slavni dunajski zdravnik, dr. Lorenz, se je vrnil v Ameriko ter bo obnovil tukaj svojo prakso s posebnim dovoljenjem. — Njegov sin mu bo pomagal. Parnik "Berlin" Severonemžke Xadaljne price, s katerimi upa Henry Stevens uničiti trditev državnega pravdništva. da je bil v morilni noči na Phillipsovi farmi, bodo zaslišane danes, ko bo obnovljen Halls-Mills proces v So- 0I*°j»imi pijačami za praznike. merville, X. J. Ko bodo zaključe- j — Naši patrulni čolni so križana pričevanja, bo vprizorila o- li ob obali New Jerseya od Atlan-bramba napad na dokaze države, tie C'itv pa do Five Miles svetil-tikajoče se odtiskov prstov. Te nika tekom zadnjega tedna in do priče obstajajo iz ljudi, ki žive danes nisem dobil še nobenega po-: celo leto v majhni vasi ob obali ročiLa o navzočnosti kake žga-.Terseva in kjer je živel Ilenry njarske ladje, — je rekel povelj-Stevens komodno in brezskrbno nik Addison. — S pričetkom pri-življenje. »loklc niso bili on, nje- hodnjega tedna borno imeli v služ-£oy brat Willie in njegova sestra bi tri aeroplane, ki bodo služili Mrs. Ilalls-Stevens stavljeni pod kot vez med postojanko ter pa-obtožbo, da so umorili pastorja trolnimi čolni. Splošno previadu-Ilalia in njegovo ljubico, Mrs. je mnenje, da so dospele ladje s vembra. — Poveljnik postojanke ga Llo-vda dospel včeraj iz Lire-obrežne straže ob Cape Mal, Addi-|mena l)reko Southamptona in son, je zanikal včeraj poročila,' ^herbourga, nekoliko zakasnjen krožeča tukaj, da čaka v bližini Vs,ed sk™J"<> neugodnega vreme-obali New Jerseya velika žganjar- na na coli l>oti- Kai,itau Kelim, po-ska armada, naložena do vrha z' voljitik i »urnika, je izjavil, da je i bilo to najnapornejše potovanje, j kar jih je kedaj doživel v svojih POINCARE SVARI PRED FINANČNO KRIZO Povedal je Franciji, da mera premeriti težavno pot predno se bo doseglo stabilizacijo denarne vrednosti. — Nezaposlenost se je pojavila in ekspoi -ti sc se zmanjšali, ko je pričela rasti vrednost franka. — Učinkovanje ruske poslanice. PARI2, Francija, 22. novembra. — Ministrski predsednik je imel včeraj v Tarbes govor, v katerem je potrdil napol oficijelno uradno ugotovilo, izdano včeraj, da niso resnične govorice, krožeče na pariški borzi, da namerava vlada stabilizirati frank. Zahteve kantonskih voditeljev. Kantonski voditelji zahtevajo neodvisnost Fi-' lipinov, prosto Kitajsko1 ter odpravi jen je svetov-1 nega imperijalizma. — Odpraviti hočejo vse pogodbe med Kitajsko in ostalimi silami. Mills. i tovorom opojnih pijač na obal dolgoletnih izkušnjah. Tekom noči 13. novembra j*' u-nirla nenadno za srčno kapjo Mrs. Mary Buck, stara 59 let. Bila je na poti v Ameriko, da obišče svojega sina Williama in dve hčerki, ki žive nekje v lironxu. Njeno truplo so privedli semkaj ter ga je prevzel njen sin. Med potniki je bil dr. Adolf Lorenz z Dunaja, ki je prišel v Ameriko na vsakoletni obisk, da vrši tukaj svoje operacije potom brez- . T ........ krvne kirurgije. Zdravnik bo o- Ilenry Stevens je pričal v sobo-.W Jerseya, a jaz lahko izjavim gtai tukaj do prihodnjega aprila, to svojo lastno obrambo. Prise- povsem odločno, da nimajo toza- ko fao dose,rel starost 74 jet gel je, da je lovil v noči 14. sep-| devna poročila nobene dejanske tembra 1922 ribe ob obali v bliži- podlage. V kolikor sem prizadet ni svojega doma in da je ujel v Jaz> sem prepričan, da ni bilo še dotični noči šest funtov težko ri- nikdar tako malo vtihotapljenih bo imenovano bluefisli. j opojnih pijač v deželo ob eeli Skoro celo uro in pol ga je na- Atlantiški obali izza uveljavljanja to križno zasliševal generalni prohibicijske postave, pravduik Simpson, ki pa ni mogel j omajati alibija Henry Stevensa.' XAXC'AXG, Kitajska, 22. nov. General Ca 11 g Kaj-Sek, devet in trideset let stari idol kantonskih revolueijonarnih sil, je povedal včeraj poročevalcu "Associated Press, da se ne bo revolucija na Kitajskem končala prt-je, dokler se ne bo odpravilo ekstrateritorijalnih koneesij in pojrodh. sklenjenih med staro Kitajsko in drugimi silami. Vrhovni poveljnik vojaškega krila kantonske vlade izgleda »e bolj mlad kot je dejanski. On nosi civilno ob'eko, katero je populariziral pokojni dr. Sun Jat Sen. Skoro vedno se nahaja v spremstvu ruskih častnikov, kojili številni se mude sedaj v Xančangu, vključno generala Galuna. Njegov program, kot ga je obrazložil ameriškemu poročevalcu, vključlije naslednje točke : Zavojevanje eele Kitajske ter uveljavljenje komitejske oblike vlade. Razveljavljenje vseh obstoječih pogodb. Odpravjenje ekatrateritorijal-nosli in vseh inozemskih koneesij. Restavracijo suverenosti kitajskih sodišč. Revclueijonarne bile, — je rekel general Čang, so trdne v svojem sklepu, da strmoglavijo imperializem. Njih opozicija proti imperi-• jalizmu se ne omenuje le na^Citaj- PREPRECENA ZAROTA MEXICO CITY, Mehika, 22. novembra. — Policija je objavila preprečenje na široko razpredene zarote proti vladi predsednika Calllesa. Glasi se, da segajo viri zarote celo v Združene države. 1 Pri preiskavi neke hiše v odličnem mestnem delu je zaplenila policija dosti dokazilnega materi-jala. Izvršene so bile številne aretacije in med aretiranimi se nahajata tudi Carlos Obregon in podpolkovnik Martinez, Aretirane so prevedli v vojaško jetnišnico. Obtoženi bodo zarote proti vladi ter se bodo morali zagovarjati radi vstaške propagande, posebno v zvezi z versko politiko vlade. Oblasti trdijo, da imajo v svojih rokah dovolj obtežilnega materija 1 a proti obtoženim. Alibi obtoženega je podprlo v več- Fašisti so inscemrali "na* ji ali manjši meri tudi pet prič. | pade" na Mussolinija. Kot nadaljna priča bo nastopil j __ danes Arthur Applegate. mož, ki je ujel slavno ribo. Applegate je mizar ter dobro znan ob celi obali Harnegat zaliva kot Enuch Van Camp sam. Van Camp, ki je bil trikrat župan Lavaletta. je nastopil v soboto, ko je bilo sodišče od-godeno ter bo vsled tega najbrž prva priča danes. ' " PARIZ, Francija, 22. novembra. — Sedaj je postalo znano, da je bil znani italijanski pesnik D'Annunzio informiran pred daljšim časom o spletkarenjih Ricciot-ta Garibaldija s fašistovskim glavarjem v Rimu in da je sporočil i tozadevne »informacije nekemu , . .. • A ,r francoskemu prijatelju. Slednji je Med alibi pričami so tudi Mrs.! . ... r ... „ „, . , obvestil francosko tajno policijo, L. 1. Wilson iz Jersev Citv ter , , . . 4 , , . , , . . . ... *. * . 1 ne da bi pri tem navedel vir svo-njeni dve hčerki, Alice in Elaine. < - ^ jih informacij. Te priče bodo povedale poroti, da so govorile s Stevensom malo pred enajsto uro v jih je Stevens naslednjega dne peljal iz njih hiše v Lavalette v Point Pleahant. Mati in hčerke so pozitivne glede datuma vsled dejstva, da so zaprle svoje poletno v Summer due 15. šep- -Oprta nato je pričela francoska „ ______ • * , tajna policija z nadzorovanjem noci umora in da . .. . .„ . delavnosti Italijanov, ki so prišli preko francoske meje. Ko se je nabralo dovolj dokazilnega materi-jala, je bila izvršena aretacija Garibaldija. i Iz zaslišanja Garibaldija je razvidno. da je policijski načelnik v Rimu naročil "bombni" atentat, katerega je vprizoril na Mussolinija Lueeetti. Bomba je je bila soglasno z Garibaldijem, naprav ljena iz čisto neškodjivega mate-rijala ter bi ne mogla ubiti niti muhe. Celi atentat je bil vprizor-jjen pod strogim nadzorstvom fa- 1 šistov in Mnssolini ie bil in form i-Evanson, ki je bila rjm o ygph p(Klrobnostih. Tudi revolver, katerega je iz- bi val išče tembra. Nadaljna priča je Howard Price iz Philadelphije, ki je imel poletno bivališče v Summer. Prostovoljno se je prijavil k pričevanju ter bo izpovedal, da je bil v dotični noči na obali in da se natančno spominja, ko je bila ujeta ona slavna riba. Mrs. Ana kuharica v družini Stevensa leta; Spremljata ga njegov sin, dr. Albert Lorenz ter sinaha. I)i*. Lorenz je rekel, da je dobil dovoljenje, da izvršuje zdravniško prakso ne ie v državi New York, temveč tudi v lilinoisu, Miehiga-nu in Texasu in da ni vrjeti, da bi imel te;.koče z zdravniškimi organizacijami teh držav. Rekel je tudi, da hoče obiskali pacijente, katere je zdravil tekom svojega zadnjega obiska. — Rad bi proslavil svoj rojstni dan tukaj, ker ljubim Ameriko ter njen narod, — je rekel dr. Lorenz. — Rad bi se celo stalno nastanil tukaj, a za to bi bilo treba štirih ali pet let radi kvotne postavo in jaz sem že prestar. — Število deformitet, pridobljenih po rojstvu se veča v tej deželi radi pogostih epidemij otroške paralize in Evropi radi slabe prehrane, ki je posledica svetovne vojne. Dr. Lorenz je rekel, da je velika napaka za debele ljudi, če skušajo zmanjšati svojo težo s pomočjo medicin ali potom stradanja. — Če je vaša narava, da ste debeli, ne more nobena stvar izpremenhi tega in isto velja tudi glede suhih ljudi, ki bi se radi zredili, — je rekel. Soglasno z dr. Lorenzom je whiskey strup, a pivo smatra za najboljšo medicino za zgraditev sistema. ojasnil je, da nima vlada nikakega namena v tem oziru ter opozoril francoski narod, da mora prepotovati dolgo in trnjevo pt, predno bo mogel dospeti do točke, kjer se bo lahko smatralo finančni položaj varnim pred nenadnim polomom. Njegove pripombe so imele namen razkršili ne-osnovana upanja v nekaterih slojih prebivalstva, da se je pričel frank že približevati svoji predvojni vrednosti in da bo kmalu dosegel višino sedmih točk preko normalne vrednosti, "vspričo obžalovanja vrednega ekonomskega položaja Anglije ter nadprodukcije v Ameriki, nasičeni z zlatom." Poincare se je skrbno izognil vsaki priliki, ki se mu je nudila, da govori o političnih zadevah vspri-čo bližajočih se senatorskih volitev. Omenil je narodno enotnost kot bistveno podlago dežele v sedanjem trenutku ter se lotil takoj nato predmeta finančne krize. ' WARSAVA, Poljska, 22. novembra, -f Mui-taristično navdušenje na Poljskem je doseglo svoj višek ob objavi j en ju poslanice iz Moskve, ki predstavlja odgovor na spravljivo sporočilo zunanjega ministra Zaleskega z dne 28. oktobra, ki se tiče Vilna okraja. Z izjavo, da nimajo nobenega namena kršiti pogodbe iz leta I 92 1, sklenjene v Rigi, vztrajajo sov-jeti na stališču, da ne morejo sprejeti niti oni, niti Litvinska določitve litvinske meje od strani sveta poslanikov ter da tudi ne morejo priznati pravice tega sveta, da uravna mejna vprašanja. Vprašanje je v zvezi z akcijo poslanikov, ki so pripisali Vilna okraj Poljakom. Litvinci niso ni-| kdar privolili v to. Litvinci so prijatelji sovjetov in Nemčije in vsled tega predstavlja položaj materi-jal za prihodnjo evropsko vojno, v katero bosta najbrž zapletena tudi Daljni iztok in Amerika. Vladni uradniki so piipravljeni sprejeti sovjetsko poslanico kot spravljivo, a vlada vidi v njej sovražni namen ter upa, da bo konečno rešeno to vprašanje, katero je prezrla Liga narodov. Malo upanja pa je, da' se bo spustil Pilsudski v nova pustolovstva, ki bi bila preveč riskantna. da je že davno minul, — je rekel. — j Ljudje nimajo nobenega dela. 110-N j ego v sin, dr. Albert Lorenz,, bene hrane ter ne vedo. kam bi šli. je izjavil, da vladajo na Dunaju Tam vlada stradanje, ter se uda-naravnost usmiljenja vredne raz- jajo ljudje nehote boljševizmu. V mere. — Trgovski proč v it, ki se Avstriji je šest milijonov ljudi,! Xenieije. Ljudje govore isti jezik je pojavil po zaključenju vojnej obdanih od sedemdeset milijonov! ter imajo dosti skupnih točk. drugih, oil katerih ne morejo pri čakovati nobene pomoči. Edino upanje za Avstrijo je daj, da spoji svojo usodo z ono 1922 bo povedala poroti, da je su-1 šila obleko Henry Stevensa v pe- Prožil Zagoni na Mussolinija v tek zjutraj dne 15. septembra,'^ologni pred par tedni, je bil napoteni ko se je Henry vrnil z oba- basan s slePimi naboji._ li. Povest kuharice ima namen o-1 vreči pričevanje Mrs. Marie De-'jalno v Jutru dne 15" septembra, marest, ki je prisegla, da je vide-i Timothy Pfeiffer, eden zagovor-la Ilenry Stevensa v Xe\v Rruns- nikov obtoženih, je ponovil namen wicgu ob tričetrt na deset zju- j obrambe, da stavi Mrs. Ilall in traj dne 15. septembra. j Willie Stevensa na pričevalni stol. George Johnson, tudi mizar po Rekel je, da ne more povedati, poklicu ter znan ribie. se bo pri-1, , - , . , , VM ' 'kedaj bosta zaslisana kot pnci, a družil pneam. ki izjavljajo, da so bile na obali ob času. ko je ujel namiSnil° ^ bosta P0^" Applegate veliko ribo. Prisegel dala SV0Je Povesti' kokler ne bodo bo, da je go^ril s nenri Steven-1 razpravljali izvedenci glede odtisom in da je stal poleg, ko je bila sov prstov "Wiliie Stevensa. katere prižgana užijcalica, da je mogel so baje našH na vizitnici. ležeči ob Stevens čitati težo na tehtnici. Na daljni napad na povest Mrs. De- nogah Rev. Halla. 1.1 -v 1 . i t» 1 l Tt Pfeiffer je izjavil tudi, da bo marest bo prišel iz ust Ralph Bor- * dena, lastnika trafike v Point,zasllšan Felix De ki je Pleasant. Pričal bo. da je prišel ,bil glavni obrambni detektiv le- . Henry Stevens k njemu v proda-i ta 192$. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr«ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ngajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji Lire * 600 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.85 1.000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.40 2.500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $13.80 5.000 .... $ 92.00 Lir ... 500 .... .. $22.50 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $44.00 Za pofflljatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dvatlsoč lir dovoljujemo poseben anesku primeren poput Nabdla w brtajavnoi pImm Iut*ii]«m v i streika |L—. Posebni podatki. Pristojbina za fsptm-čila ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji Id Italiji znača kakor sledi :» $«. ali nuiji znesek 75 eeo- tir; od $25. naprej do $300. po 3 cento •d vsakega dolarja. Za večja tvoto pa pt FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street puom: oobtlandt mst New York« N. Y. GLAS NARODA (8LOVBNE DAILY) Če ste se naveličali Omtnod and Published by flliOVHNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ifrtnk 8&kser, president. Loui* Benedik, treasurer. PUee of buaineM of the corporation and addraasea of above officers: 82 Cortland t 8t.. Borou*rti of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voiee of the People' _Issued Every Day Except Sundays and Holidays Z a celo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado ____________$6.00 £a pol leta______________13.00 Za retrt Uta __________________$1.50 Za New Fork ta celo leto $7.00 Za pol leta__________$3.50 Za inozemstvo ta celo loto_$7.00 Za pol leta___________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement .- * -i __ VII. POSILJATEV ZA POPLAVLJENCE Vr. pošiljatev so tvorili darovi $44.75, poslani po Jennie Ambrožih, Library, Pa., in $32.00 po Ivanki Fik, Paris, 111., naravnost v t ekih na občino Žiri; skupaj VII. pošiljatev, ; C-t-k je bil poslan na Rdt-či Križ v Slo- veniji. VII. pošiljatev tvorijo sledeči prispevki: Joseph T«Tolt. lios 257. Courtnevl. Pa., nabral i'r.tnk Osolin, Lov C entury, AY. \'a. Louis < > rojLf h f» Hu.\ tWil, Use vola Mills, Pa. NeinicuoN ana 5.5U 10.00 1.00 2.00 1.00 25.00 Oraštvtt it. 40 J. JS. K. J., Claridge, Pa. .'. A. Lipveeh, Box 111, Century, Pa., nabrano pri veseli družbi 7.50 f-"r. Si.-.rich. 16G Leonard St., Brooklyn. X. Y. 2.50 Ant. i: . •, tiG2 De Kalb Ave., Brooklyn, X. Y. 2.00 lVt j Mertuk, Kuo St., Bridgeport, Conn. 5.00 X. Layuk, Walsenburg, Colo., nabral 3.00 Jim Chešnlk, 871 De Haro St., San Francisco, Cal. 2.00 J)rus%o s v. Ane, št v. 105 K. S. K. J., New York, X. Y. 10.00 Ludvik Avsec, Fairport Harbor, O. 8.00 Lovrenc Suštaršič, 3135 Oxfield St., Pittsburgh, Pa. LOO Anton Xcmanie, G21 So. Jackson St., Marson City, Iowa LOO Hribar, Bear River, Colo. 1.00 ;r . Zorrnan, 2318 Hughes St., Ridgewood, X. Y. 2.50 fgnaeij Hribar, 101 St. Marks Place, X. Y. 2.00 Zabavni klub "Bled", Chicago, 111., nabral 52.17 John Sme. 118 Clinton St., Hoboken, X. J. 1.00 Skupaj . . . $145.17 GOSPODU "BANKIRJU" — KOVERTI J^AKOKHITRO .se dotakne IIELMAK vaših ustnic, ste dobljeni. In činidalje traja znaiustvo, t;■ ai globja jc naklonjenost zanjo. Zato, če &te naveličani navadnih in hrepenite po pristni, se Sa-? emamie se s k M /i\ o m/ k ZJft\ -'r^z fM iflL* Kraljico izrednih cigaret. Kot nam kaže zgodovina zadnjih let, je znani čika-ski Koverta zmožen vsakovrstnih nesramnosti. V predzadnji številki "Amerikanskega Slovenca*' jc ]>a zakrivil nesramno lopovščino. . Nastopil je proti naši akciji za Dom slepcev in za poplavljenem v težko prizadetih krajih. Med vrsticami očita "Glasu Xaroda", da izkorišča akcijo za poplavljence v svoje lastne namene; da s po-Mljanjam denarja dela dobičke. Nadalje hoče nekaj omenjati o nečistih računih, ki naj bi bili t4>Glaisu Naroda'' v korist ter slepcem in po plavljeneem v škodo. Kratkomalo — on pravi, da zato nabiramo prosto-* prispevke, da napravimo nekak komišen pri pošiljanju teh prispevkov v stari kraj. Y. lopovom se ni mogoče pošteno meniti. Da pa poš-h na -lovenska javnost ne bo v dvomih in zmoti, poudar j;»rn«i' tole: ' 1 1 — Kadarkoli smo pe-iali *v stari kraj kako pošilja-1 u-v /a >l«pce, smo objavili poslano svoto v dolarjih iu dinarjih. Kdor jc zasledoval dinarsko vrednost na dan «nl|»-.-i!jaivi\ >e je laliko prepričal, da je bil poslan denar pod iiajupnlnejšeini pogoji, in da je bilo poslanih toliko; dinarjev. kolikor jih je bilo mogoče v najugodnejšem .slučaju kupiti iz najboljših virov. Koncem vsake pošiljatve je bilo označeno, koliko j dolarjev je bilo v dinarjih poslanih v domovino. Sleherni"je videl dotične številke. Edinole Koverta jih n- videl, oziroma ni hotel ali mogel videti, ker so mu lopov^-ki hačrti in naklepi že zdavnaj zameglili jasen, pos ten in bister pogled. - , In vsak slovenski list v Ameriki — tudi Kovertov — je dobil od ljubljanske mestne občine natančen izkaz, koliko dinarjev so tvdrile posamezne pošiljatve za slepce. Ker pa dobro poznamo lopovske naklepe ljudi Ko-vertove sorte in smo že vnaprej slutili, da bo skušal s svojimi na tniga van ji in sumničenji — ne nam, pač pa nesrečnikom v domovini, škodovati, smo začeli že zdavnaj p^ej predno je objavil svoje barabsko natolcevanje — ves denar, ki je bil za reveže nabran — pošiljati v dolarjih v domovino. To se pravi: — kolikor dolarjev se za po plavljence nabere, toliko dolarjev dobre poplavijenci. Vse stroške teh transakcij trpimo mi. Pristojbino za izmenjavo in sestavo čekov plačamo mi. Istotako plačamo vse pristojbine za registrirana pisma ter sploh vse stroške, ki so v zvezi s takimi pošiljatvami. Včasi se bo morda zgodilo, da bodo dobili poplav-Ijenci vsled nenadne izpremembe denarne vrednosti — manj dinarjev, ker smo jim dolarje poslali — kot če bi jim znesek v dinarjih nakazali. Razlika bo pripisana Koverti na rovaš. Poravnal je ne bo, ker je preveč podel, preveč škodeželjen in prove lunparski. , Ta članek je namenjen slovenski javnosti v informativno svrlio. Namenjen ie pa tudi Koverti, gnjile-mu tvoru na slovenski javnosti v Ameriki. Ako je Koverta primerjal svote, se je lahko prepričal, o našem k< zaslužku" in našem "komišnu". To bi on dosti lažje storil kot pa kdo drugi, ker je pred leti imel sam nekako banko in je tudi sam pošiljal denar v domovino. Toda njegovo bankirsko podjetje je zaspalo spanje-no, ne rečemo, da bas spanje pravičnega. Ker mu ljudje niso zaupali, je bilo kmalu konec njegove bankirske slave. ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. Pittsburgh, Pa., 18. nov.1926. Na zadnji konvenciji K. S. K. J. je bilo med drugim zaključeno tudi to, da more odslej za naprej pristopiti v Jednoto vsak katoličan brez obzira na narodnost in barvo kože; merilo je edinole katoliška vera. Do sedaj je bil dvojni pogoj za vzprejem v Jednoto. vera in narodnost. Poslej ostane le vera kot pogoj za vzpre-jem v Jednoto. Kaj pomeni to? Dragi člani in članice in rojaki splošno, to pomeni, da dokler je bila Jednota na slabih nogah, je ebila dobra samo za katoliške Slovence in Slovane, sedaj pa, ko je postala imovita. laliko prevzamejo njeno imovino Ajriši, Švabe, Poljaki, Slovaki, Talijani," sploh kdor hoče, samo da je katoličan. To pomeni, da kadar se slovensko članstvo Jednote Kazimiru dovolj zameri, bo Kazimir zopet poslal svojega slugo Grdino na agitacijsko potovanje, toda ne več med slovenske katoličane, ampak med drugorodce. To pomeni, da bo Jednotina blagajna čez nekaj let prešla v tuje, ne-slovenske roke. To pomeni, da ima do-tično pravilo splošno nedogledne in za slovensko član stvo Jednote kaj lahko katastrofalne posledice. Zapomni- te si, da se denarja nihče ne brani in da ima Jednota denar! S tem pravilom je K: S. K. J. izgubila svoj narodno-rlovenski katoliški .značaj, postala je katoliško mednarodna. i Anirleški profosor Ilill je r«kcl Krasna slovenska katoliška stavba se je dogradila: \ neke™ l^vanju c ženski mo-•t , o,, . . ' . —Jaz nimam m<- proti izreza- grauiteLji so bih Slovenci m gradili so za svoj rod. aim ob]ekani in kratkim kri!om Največje delo, najtežji trudi So pri kraju, vse je pri Poslušalci so mu najbrž soglasno pravljeno, da se slovensko katoličanstvo okoristi s to i,oTr0 ženij s sosedo _ p„starno katoliškemu svetu, tudi najbolj zagrizenim nasprotni- b-»«iatinko. kom slovenskega življa. Dau i>oroke ^ najiot-ti. Vseh K, i . ■• - i ..... » sest otrok se j«* letto oblečenih a i pravite, da med tunmi katoln-am ni sovrastva i , , , • ,J L ' zbralo iired cerkvijo. proti Slovencem? Poglejte Italijo, katero sam Musso- _ k;1; pa čakan*.'— jih je lini razglasuje za katoliško državo in vidite, kako se go- vprašal kaplan iz sosednje v;isi. ki di Slovencem, ki so tako nesrečni, da so prišli pod njeno j<> bii ,,ri ^li»"iku prenočil. . , , — O. naša soseda se ženi, — so vlado! , mM odgovorili. Poglejte Avstrijo, ki je tudi katoliška, saj .ji vendar — Tako. tako. — j.- rekel ka- prelat Seipel že drugič načeluje. in vprašajte koroške H»n- — Kn-;l ho l)a v/-'>,i^ ' Slovence, kako se jim tam f* jim Zapada v svoji koloni, ima precej-povedali, "lei the Tlunky pay and shut plačaj in "sl>t"l»- molči! ! Odgovorov sem ilosti dubil, to- - re.-eš ne, Ti pri legate, da so sprejeli to pravilo in ki tako brezdušno po- Prifi obvr/.em, ker pri svoji že-nujate slovensko imenovino tujcem, ali bodo padale slo- " 1 «P«*°b- . ' nost igralca. venske batine ]>o vaših hrbtih, kadar članstvo malo izpre- Koliko si visok? gleda! .Jaz gledam za moža, ki je šest Do bodoče konvencije se vam slovenskega članstva čevlJev iu dve im*i> ker seItl sau,a sicer ni treba bati, ker imate v rokah strašno orožje <;«!-. "L*'?1' „ .. . . j i lesast ne smes biti, ker sama naroditve K. S. K. J. ie s težavo lobanjo pokrijem. O Ali si ga bodete upali uporabiti ?! Ali ne nameravate Veliki noči jih bom dvainštiride- uporabiti to pravilo v svrho odnaroditve Jednote? Te ne, seT iu kljllb svoji m,adosti srln zakaj ste pa sprejeli pravilo!? bela kot golob. Tisočakov imam več kot dovolj Bili ste v Rimu, naučili ste se fašistovske politike.1 pri ljudeh. Tudi fašisti so pristopili v čisto slovenske organizacije, in i Ljubezen pa gorečo, in jezik še si jih osvojili. ^ | mlad. • . -B , • t-, [ Čevlje nosim številko devet. K. S. K. J. je toraj ostala sicer katoliška, kar je prav, klobllk llPedenem vsako ,eto na toda obenem je i>ostala mednarodna, kar ni pi'av. svojega godu dan. Hrvati imajo svojo Hrvatsko Bratsko Zajednico, kij va je umrl naravne Smrti, Xa prvi konvenciji so II. B. Z. naskočili mednarodni na hlačnem jermenu pod stropom. socijalisti in komunisti, da si prisvoje, kar so zgradil!j l^am poker, enoindvajset, lu-i • istig, mrjaš. jtinacle in sitloli vse, drugi. f, , . , _ .kar pride skupaj v družbi. Toda manever jim ni uspel, ker narodnjaki so se zobe imam lepe, _ me še čez pravočasno opazili njihovo namero; H. B. Z. je ostala, dvesto stanejo. kar je bila dotlej, hrvatska. f K,obuk »i nikdar na čelo ne a, , . „ _ „ T ... . . ' uide, zato poskrbe ušesa. Očetje tega pravila pri K. S. K. J. so bili bolj zviti, j Kuhati znam ii£vrstllo> pa naj si kakor pa hrvatski internacijonalci in zato so dosegli bo potem rozinovec. figovec, bri -svoj namen. j iijevee ali jiivo. ' Komu je to pravilo v korist ? Slovenskemu članstvu' Pijan !>ri meni nc bož vei:* kot J ednote ? ; enkrat. iSploh boš kot se oženjenemu Xe, ker je Jednota brez tuje pomoči dovolj bogata,'možu spodobi. Vrat imam ljubek, kot galona, oči žive in rdeče. X<» kadim nc! Cikam pa! Kaj j>a s Tvojim denarjem? da mu izplačuje, kar mu gre. Ali je pravilo v korist Jednoti ? Tudi ne, ker Jednota je brez tuje pomoči dovolj solidna. Ali mogoče to pravilo koristi katoličanstvu ? Seveda Koliko Ti pa manjka do deset ne, ker slovenski člani jednote prav lahko ostanejo dobri lsf)J' . , , . , . . ... „ . -i i ! Koliko imaš čez devet ? Katoličani brez tujcev, na to jih vezejo pravila, drugo-j AIi se boji- Bo?a ? Hotlig v rodci pa imajo vsi svoje lastne katoliške organizacije, jkev? Daruješ za reveže f Preostane le še tretje, namreč, da je bilo to pravilo! ko,iko si l>» zavarovan? To Sprejeto za gmotno pomoč tujcem, to se pravi, da se sedaj sic<'r pn1st;:,inska stvar- a mi" . . . . mogrede s lahko vpraša, ponuja tujcem, kar so Slovenci ustvarili edinole zase in eer- za Svoje. % Kakšno ime moremo dati onim, ki so odgovorni za o pravilo, če ne ime narodnega izdajstva! In to so? Poznajte jih vsi* Katoličan in Slovenec. Pogreb miličnika Antona Kerse-vana. Žrtev atentata v Šempetru na Krasu, miličnika Antona Kerševa-na so pokopali v njegovem rojstnem kraju v Rikembergu. Po vseh krajih, skozi katere so peljali krsto, so se zbrali ljudje v velikem številu, navzoče je bilo vojaštvo in duhovniki so blagoslovili krsto, ki je bila polna cvetja in vencev. Pri odprtem grobu se je poslovil od . žrtve občinski načelnik v Rihembergu dr. Pavel Sirk, zago- zločin maščevan. "Na stotisoče je črnih srajc", ki varujejo sveto usodo Italije proti notranjim in zunanjim sovražnikom . . . Po Istri bodo nabirali denar za družbo "Dante Alghieri". 300,000 je prebivalcev. Vsak naj da pet centi-.mov, pa se bo nabrala lepa svota, iz katere se bodo obdarovali kon-eem leta oni otroci, ki se bodo najbolj ^-hičili italijanščine. Naš Istran *iaj plačuje društvo, ki bo (V dedaš, — ali delaš v maju? Ali imaš brke? Kak.šne barve so Tvoji lasje f Ali znaš plesati? Jaz sem ljubiteljica čarlstona in jazz se mi do-pade. Oči moraš imeti črne. — to je v zakonu navada, ako ne, mi boš dal še dela ž njimi. * Torej tu je prilika, da se snide-va in skleneva rok»». kot dva nedolžna golobčka. Že vidim Tvoje ljubeznjive oči, kako milo zro, polne upanja v mojo bradavico na nosu. In čutim kako mi trepeče sree, kako se mi v srcu dviga tiha in vroča želja, ki jo premore samo nežno žensko srce. In ta želja se združuje v koščeno pest. ki bi Te najrajše iz vroče ljubezni nedolžno klepnila po tavljajoč, da Kerševanovo muce- hitelo potujčevati njegove otro-.nosn. ništvo ne bo pozabljeno in da bo ke! i Lepa. mladenka. GLAS NARODA. N« A*. lflfZO 0 bolniških skladih pri slovenskih podpornih organizacijah. Predaval dr .F. J. Kern kot prvo letošnje predavanje v Slov. Narodni Čitalnici v Clevelandu. .a t fino svojega predavanja j ka podporna organizacija, oziro- sem vzel bolniško zavarovanje pri naših slovenskih bratskih podpornih organizacijah. Zadnja leta nam reč vsak član — in to smo menda vsi navzoči — naših podpornih jednot in zvez opaža množeča se izplačila bolniških podpor, ki za-hte%ajo večkratnih izrednih naklad in tako povzročajo nezadovoljnost med članstvom. O smrtninskeni zavarovanju nam ni treba razpravljati, ker so problem istega vsaj deloma rešile posamezne države s tem, da so prisilile bratske podporne organizacije vpeljati minimalne asesmente po lestvici Fraternal kongresa. Zato smo glede smrtnin sedaj na varnem. Postave pa nam ne dajejo nikakih določb glede problema, kako postaviti naše bolniško Zavarovanje na zdravo podlago. Zadnje čase sem brskal po raz- da bi dobil odgovor na vprašanje, kako spraviti naše bolniške sklade na zdravo podlago. Najbolj zanimivo je bilo poročilo llllinois Health Insurance komisije z leta 1919. Ta komisija je preiskala poslovanje vseh podpornih organizacij. inkorporiranih v državi Illinois, ter prejela poleg tega pismena poročila od več kot 2000 posameznih društev in lož, ki plačujejo bolniško podporo. Komisija je morala priznati, da organizacije in društva nimajo enakomernega splošnega sistema za izplačevanje bolniških podpor in da je težko dognati, koliko bolniške pod j »ore se izplačuje povprečno in kakšno je razmerje med prispevki in izdatki pri bolniškem zavarovanju. Večina angleških organizacij plačuje majhno bolniško podporo in le za jako omejeno dobo bolezni, to je, od 15 do 25 tednov v letu. Velike organizacije, — ma skupina, poseben problem Da se tudi naše podporne organizacije nahajajo še v stanju eksperimentiranja, so pokazala zadnja leta. Se celo pri slovenski podporni organizaciji SDZ, o kateri je znano, da ima posebno rezervo. katero shrani iz prebitkov bolniških asesmentov nad izdatki, se izplačila venomer večajo. Sledeče številke mi je dal iz prijaznosti na razpolago g. Kogoj. Številke nam kažejo razmerje med številom članstva in prebitkom v bolniškem skladu tekom daljše vrste Lleto Članov Prebitek 1014 1100 2000 1915 1200 2900 imr, 1500 5300 1917 1700 5900 1918 2000 5000 1919 2200 9000 1920 2350 11000 1921 2500 12700 1922 2700 10400 192:J 3400 11500 1924 3600 6500 1925 4000 7S00 Iz teh številk vidite, da kljub naraščajočemu članstvu prebitek bolniških asesmentov začel padati od leta 1921. Dasi so med izplačila vštete tudi odškodnine, pa to ne pri za d ene rezultata. Sledeče številke vam kažejo, kolikšen prebitek bi moral biti v bolniškem skladu, ako bi se razmerje med članstvom in prebitkom iz leta 1921 tudi nadalje obdržalo: Leta 1921 — $13.500 Leta 1923 — $17.000 Leta 1924 — $18.500 Leta 1925 — $25.000 Iz tega je razviti no, da je prebitek leta 1925 skoro trikrat manjši kakor je bil leta 1921. Na več ali manj slienein stališču se nahajajo vse ostale slovenske podporne organizacije. Ko smo spoznali položaj, se bo Maccabees, Woodmen. Fore j vsakdo vprašal o vzrokih. Vzro-ster, plačajo iz glavnega urada le kov je brez dvoma več. Pri raz-neznatno bolniško podporo in od- J pra\ah, ki jih pišejo člani SNPJ škodnino ; bolniška podpora je^v 4 pros ve t o', so tudi navedeni vz-pripuščena posameznim društvom rokj različni. Jaz navajam sledeče in ložam. j vzroke: Pri vseh slovenskih organiza-| j Slaba kontrola pri društvu, cijah je bolniška podpora centra- Tako vidimo v Clevelandu, oziro-lizirana. Pri Kranjsko - Slovenski ma okolici, da kažejo tri društva Katoliški Jed not i je posameznim SNPJ. katerih članstvo živi v ta-društvom dano na prosto voljo, ee korekoč enakih življenskih razme- hočejo stopiti v centralizacijo ali ne. Iz raznih poročil je razvidno, da tvorijo tako slovenske organizacije neko prav posebno skupino. Pri naših organizacijah se član lahko zavaruje za $1 ali $2 bolniške podpore; pri dveh jednotah (JSK.T in SNPJ) pa celo za $3 podpore na dan. Mesečni aaeament je po vroč no 75c za 1 dolar dnevne bolniške podpore. Podpora se plačuje od prvega dne bolezni, in sicer ponavadi cela podpora za dobo šest mesecev, po preteku šestih rah. jako različna razmerja med izplačili in vplačili v bolniški sklad. Tega pač ne more biti krivo drugo, kot slaba kontrola pri posameznih društvih, ki dovoljujejo, oziroma omogočujeje, pretirana izplačila bolniških podpor. 2. Nadzorstvo iz glavnega urada. Iz lastne skušnje sem izprevi-del, da so glavni odborniki v veliki meri odgovorni za uspešno u-radovanje, oziroma, da je položaj denarnih skladov zelo odvisen od njihove paznosti. Mnogi glavni u- me»ecev pa polovična, dokler elau > ra,]n;ki nočejo biti natančni, ker ne ozdravi. Slovenska narodna so v strajm za svoje stolčke, podporna jednota ima takozvano 3 Višja povprečna starost elan-čakalno dobo (waiting periodi |.slva tedanja povprečna starost treh dni, to je, da se prve tri dni članstva pri SNPJ je 33 let. Če/ bolezni ne izplača podpore. Pod-j J>et vjgja> Kakor je videti in pod lezni. ki napravijo člana nesposob- j sedanjimi razmerami skoro priča-liiin za delo. Izvzete so nekatere ;koVati je nemogoče pridobiti specifične bolezni ali recimo nad-, siovensko ameriško mladino v na-lege, pri katerih pa je kontrola organizacije. Kolikor jih že bo skoro nemogoča. Ni menda tup* | pristopilo — kar bi bilo nad vse organizacije, ki bi za tako nizek a koristno — ne bo občutno zniža-sesment plačala slične visoke pod- to povpre^ne starosti, pore. Dejstvo, da so mogle našo y prihodnjih letih bomo imeli v < rganizaeije izhajati, oziroma iz- j naših organizacijah čim več ljuba ja,io, kljub izplačevanju visokih | di od petdeset let naprej. Vsakdo podpor, kaže, da je navsezadnje j ve (la flovek v tej starosti njma naše članstvo bolj pošteno m lo-. trdnega zdravja in da bo črpal jalno napram svojim orgonizaci- fim ^ mogoče iz bolniškega skla-jam kakor je ameriško članstvo bodisi z resnično boleznijo ali napram svojim. simulacijo. Kakor sem že omenil, ni nobene 4 Draginja in višji življenski enakomerne lestvice za bolniške ■ standard. Med enega najvažnejših podpore. Ta lestvica je še vedno vzrokov padanja bolniških skla- Ali hočete biti zdravi in zadovoljni? Proti bolezni se morate ščiti s tem, (la jeste hrano, ki je hranilne vrednosti. Vsled pomanjkanja hrane ozVoma vs'.cd nezadostne količine, oslabi vse telo. Temu se pa ne smete i/postavljali, t'ravnajte hrano in žiitjenake poboje, pa b raznih navodilih s Star ali Magnolia Kondenziranim Mlekom in videli boste, tla jim bo ugajalo. Kulajte kustarde, pudinge, kekse, pi-kote, de-zerle itd., ali katerokoli dru&o jed, ki zahteva slaukor in mleko obenem. Poskušajte ru v kavi. čokoladi ali v kakavu. Izplačalo se vara bo imeti vedno eno kano 11a ledu. Ne bo se pokvarilo ter bo pripravljeno za takojšnjo uporabo. ce •HIKKCSIKAISjU »i BREZPLAČNO Poleg najboljše hrar:e. iti jo morete dobiti za sioj denar, dobivate tudi dragocena darila za labelne s kan. Varčne gospodinje hranijo lab« Ine ter dobe dragocena darila brezplačno. Tukaj vidite nasl'kano brisačo. Dobite jo lahko za 55 lubelnov. Začnite danes, hran.te labelne ter jih od-nesite v bližnjo preiuijsko prodajalno. za dragocena darila. ^ - BraC Hranite labelne PREMIJSEE TRGOVINE ? Milk NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. v. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue NEWARK. N. J. 23 Warren Street, near Washington St. v razvoju in vse orpanizacyc, ki se bavijo i njo, takorekoe eksperimentirajo. Dejstvu. da se ni mo-irlo od leta I860, ko je bila usta- dov štejem draginjo in višji življenski standard. Vsakdo opaža, da se v zadnjih letih življenske potrebščine višajo v cenah, dasi novljena prva podporna organiza- j ^ bolniški asesmenti še vedno isti. eija pod imenom Ancient Order zadnjjh par iet se skušamo obla-of United Workmen, sestaviti t-Uiti boljše in sploh živeti udobne-notne bolniške lestvice, je krivo, kakor je bilo v navadi pred leni nogo vzrokov. Eden najvažnejši. Vse to zahteva od ljudi, da si ših je brez dvoma ta, da tvori vsa* ■ na en ali drugi način preskrbijo potrebne dohodke. Tako izrabljajo do mere bolniške sklade. Ta položaj ustvarja tudi nagon k simuliranju. 5 Simulacija. Simulacijo In.'i lahko smatramo kot vzrok deficitov. Mnogi Mani simulirajo oziroma izrabljajo organizacijo, ko vidijo. da je njihov sosed prejel veliko upravičeno bolniško podporo. Simulacija je posebno lahka pri rekonvalčscentih. Izmed vseh teh vzrokov bi poudarjal zlasti višanje povprečne starosti članstva in draginjo ter višji življenski standard. Ko smo spoznali tako vzroke, hočemo zopet vedeti, kako se more odpomoči deficitom. Zalibože pa je nemogoče spisati siguren recept za ta položa i kar na hitro. — Podal pa bom sledeče nasvete: Organizacije morajo uvesti novo čakalno dobo sedmih dni. po kateri dobi bolnik bolniško podporo. Malokdo je v takih stiskah, da bi že prvi teden bolezni rabil pomoči. Organizacije bi pa prihranile lepe svote denarja. Tudi Industrial Commission of Ohio ima čakalno dobo sedmih dni. Pogoj sine qua 11011 je pa rezervni bolniški fond. Vsaka slovenska organizacija bi morala deti na stran vsako leto vsaj en mesečni asesment v rezervni fond. ki bi bil absolutno nedotakljiv prihodnjih 15 ali 20 let. Nedotakljiv bi moral hiti celo v shira ju epidemij. Ta fond hi služil kot porok siarejšim članom, da bodo v dnevih potrebe po 1"> ali 20 letih, ko ne hi mogli plačevati izrednih naklad, sigurno prejeli bolniško podporo, za katero so plačevali skoro vse življenje. Glede tega rezervnega fonda hi morala nekaj ukreniti vsaka organizacija, kajti organizacija se more primerjati s posameznim človekom. Kdor prihrani kaj v dnevih svoje mladosti prilike za dober zaslužek, se mu v starosti ni treba bati stisk in nadlog. Nadalje bi svetoval, da slovenske organizacije prenehajo z medsebojnim tekmovanjem v pridobivanju članstva. Tekmovanje je na škodo vsem organizacijam, kaj-11 i velikost po številu ne bo zasi-gurala trajnosti nobeni organizaciji. Najbolje bi bilo, ako bi se (sešli predstavniki vseh slovenskih organizacij in trezno ter brez vseh predsodkov preštudirali problem .bolniških skladov Ker naši ljudje i tako neradi verjamejo lastnim rojakom. bi priporočal, da bi se na-jjelo tudi ameriškega aktuarja. ki bi preštudiral položaj in podal svoje mnenje o potrebnih korakih za rešitev problema. Kakor sem že omenil, bi bilo velike važnosti, da se pridobi čimveč članstva izven mladih A- meriških Slovencev in Slovenk. Y tem oziru bi bilo treba skupnega. nastopa od strani naših orga-liizac i j. Iz tega. kar sem povedal, bi sklepali, da je moje mnenje o naših podpornih organizaejah jako pesimistično Da ne boste odnesli tega vtisa, vam povem, da so naše podporne organizacije velikanskega pomena za naš narod v A-meriki. Naše organizacije niso samo podporne organizacije, ampak so takorekoč tudi sirotišnice in zavetišča. Naše jednote in zveze so storile nešteto dobrega s tem, da so držale naše rojake proč od ameriških javnih, oziroma državnih in okrainih zavodov. — Dopisi Pittsburgh, Pa. Sporočati moram, da bo pevsko društvo Prešeren zopet razveselilo pittsburško slovensko naselbino z jako veselo igro "Izgubljeni in zopet najdeni mož". Dosti iger je že bilo prirejenih, a tako smešne kot j" ta. pa še nobene. Vsak navzoč se bo do solz nasmejal. Zato bi priporočal vsem tistim, ki se ii" more smejati ali se še ni smejal, naj pride na to predstavo in jaz mu jamčim, da se bo smejal. Toraj pridite vsi. kar vas j-* v Pittsburghu in iz okolice 2S. novembra v Slovenski Dom. To"-iio Prepričali se boste, tla vam resnico Sporočati tudi moram, da je slovenska naselbina Slovenska narodna podporna jed-1 nota je bila leta 1922.. v državi 1ob 8" uri zve5er -ie Pretek. Ohio izmed 80 podpornih organizacij med prvimi desetimi organi-' s'mt °( am" zaeijami. V primeri z nekateri- , mi ameriškimi organizacijami se j pittsburška slovenske jako odlikujejo. Tako I odrr,a svo->;l "smiljena srca do ie organi za c i ia Woodmen of Mnogih poplavljencev v star. do- the World, dasi ima 560.000 čla-1 movllM- To Je že P«*«"1« Prva nov, izplačala leta 1922., poleg! «oSiljatev, a v kratkem bo sle-posmrtnine samo 618.00 dolarjev j,1,la dru-a/ Nadaljevalo se bo podpore, dočim je Slovenska na- rodna jednota, dasi ima samo — '<;.000 članov, izplačala 442.000 dolarjev podpore, kar se pravi, da je izplačala sedemkrat več kot organ. Woodmen of the World. — V splošnem lahko rečem, da imajo naše organizacije, ako bodo upoštevale zahteve novih razmer, ki jih prinese vsako leto. Se lepo bodočnost pred seboj. V pogledu v za tretjo in če bo mogoče še za več. Akoravno dosedaj nismo bili še pri prvih, sedaj jamčim, da bomo prvi med vsemi slovenskimi naselbinami. Živeli Pittsburžani in za vzLrlfd bodimo drugim. < » tem kasneje Se kaj. Na veselo svidenje 2S. novembra v Slovenskem Domu. Ivan V a roga. preteklost pa moremo reči. da smo j kot Slovenci nanje lahko ponos- j Chicago, 111. nj j Večini Slovencev v Chieagi in Za* S. N. Čitalnico poroča E. P okolici je dobro znana Narodna --I dvorana na Iiacine Ave. in 18. ce- I sta. V onih prostorih so se usta-; novljala različna slovenska društva kakor tudi S. N. P. .1. števil- ZAGONETEN ČOLN Te dni so priobčili pariški listi vest. da je patron motornega čolna Jeannot iz Marseilla Simon Torre nenadoma izginil. Nesrečni mornar je odpeljal neznane potnike na morje in se ni več vrnil. Ni l>ilo dvoma, da so ga neznanci zavratno umorili in vrgli v morje. Ta domneva je bila pravilna, za- na društva še sedaj zborujejo v tej dvorani. Omenjeno dvorano so imeli različni Slovenci v najem v svrho trgovine. Tudi dosedanji lastnik je bil Slovenec. Tam se je marsikaj sklepalo v korist Slovencev in slovenske naselbine. Chi-eaški Slovenci kakor drugi Jugoslovani so prirejali veselice in raz- Dolžnost je vsakega Slovenca iti Slovenke, da odda >voj glas svojemu rojaku. Poročevalec. Bridgeport, Conn. Ker baS pošiljam naročnino za (Jlas Naroda, prilagam tudi pet dolarjev za nesrečne j>oplavljence v starem kraju. Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem čital. kaka strašna nesreča jih je zadela. 1 * pat i je. da se bodo tudi drugi rojaki kaj oglasili. Peter Mernik. Pittsburgh, Pa. Proloženo dobite $4.25. Trije dolarji za O las Naroda, en dolar je za poplavijenee na (iorenjskem, za 25 centov mi pa pošljite knjižico. kako se postane državljan. Delavske razmere ni>o slabe, pa tudi preveč lobre ne. Za sproti je že še nekako, prihraniti s«- pa ne more ničesar. Glavna krivda je, ker se naši ljudje nočejo organizirati. Mesto Pittsburgh se jako razvija. Neprestano grade nova poslopja. Sedaj bodo zgradili g!e-Jališče, ki bo vzelo cel blok. iiaje ho veljalo deset milijonov dolarjev. Kaj pa Tonček? Ali res noče plačati tistih sto čukov.' Plaval bi lahko, saj j<* dosti lepo nagrado dobil. Zahvaliti se moram Petru Zgagi, Jcer vedno kaj dobrega u-krene. (V bi bili bližje, bi mu takoj dal eno galono kaliiorničana za nagrado. Pozdrav vsem čitateljem tega lista ! Lovrenc Šusteršič. Fairport, Harbor, O. Delavske razmere niso tukaj preslabe. Tu je Diamond-Alkali Co. kolodvoru, tovarna za ccmcn* in sedaj delajo tovarno za milo. Spada pa vse omenjeni kompa-niji. Plače so kot povsod, odvisne od dela. Tu se dela v petek ali svetek, kratko rečeno vsak dan. In kdor ne zaostaja doimi. ta m* izgubi dela. Sedaj na zimo bi rado vec peč-! larjev stopilo v zakonski jarem, t stic je ta dvorana poznana okrog j 1>U tudi ni sl<>venk. Po narodno-20 let. Vsi starejši naseljenci tu-hU s0 tu večinoma Finci. Madžari kaj na Kacine Ave. (preje Center!"1 ylovakl-jSt.) in okolici se do dobrega spo- Lisl Glas Naroda je vzbudil s j m in ja jo Narodne dvorane. Resni-1 sv°j° kampanjo splošno zanima-j ca pa je, da živi le še mala pešČi-i nJe za Ponesrečene vsled poplave ca Slovencev v tamošnji okolici. v ^tari domovini. Starejši in tudi mlajši naseljni-l Tu Vam prilagam za ponesre- iz stare domovine. Piscu teh vr- ki so sčasoma kupili svoje domove; eni krog slovenske cerkve, drugi bizu urada S. N. P. J., nekateri pa v Cicero, 111. kai 2:3. oktobra so potegnili mor-] ne Plese" ^ te-' «^ora.u je bilo ta-narjevo truplo iz morja. V njeffo-! k<"*ekoč shajališče rojakov, kate-vem čolnu so našli prazne revo1-|ri so 1» ihajali z drugih mest ah verske naboje in orožništvo je n-gotovilo. da se je zagonetna dvojica. ki je usodne noči najela čoln odpeljala po Seini in dalje pi-oti Toulonu, kjer je zaman skušala prodati optikom ukradeni daljnogled. Spočetka so mislili, da je e-den morilcev identičen z neznancem, ki se je drugi dan v brzo-vlaku mod vožnjo v Nizzo ustrelil. Preiskava je pa pozneje dognala. da sta umorila mornarja dva Belgijca, neki Cornell i in njegova ljubica, ki sta na dan umora izginila iz nekega marseillskega hotela. ne da bi poravnala račun. Belgijska policija je obvestila francosko, da je Cornellisova rodbina slišala, kako je mladenič nekaj dni pred pobegom z Evgenijo Libertovo izjavil, da bo v tujini brez strahu kradel iti ubijal. Policija je mobilizirala ves svoj aparat. da izsledi morilca. Nato sta bila Cornellis in njegova ljubica a-retirana. in sicer vasici. Hotela sta očividno pobegnili v Italijo. Dozdevna morilca mornarja sta tavala več dni po ob- čence .$8.00. Darovali so sledeči po en dolar: Ludvik Avsec, Matija liaspor, Andrej Ivočevar, Lovrenc Baje, bro znano društvo Zvon, št. 70 J. S. K. J. plesno veselico z vinsko trgatvijo (malo pozno za trgatev. I>h imamo še grozdja i. na katero vabi cenjeno občinstvo iz Chicage neki obmejni 'n okolice, da se zberete v prostorih. kot za slovo od Narodne dvorano. Imeli boste par veselih ur. Društvo bo skrbelo, da goste za- mejnih krajih, dokler ju orožniki! dovolji. niso prijeii. Cornellis je brez o-i Cenjeno občinstvo v Chieagi in hot a vi j an ja pokazal orožnikom li-j okolici ter prijatelji društva Zvon stine in izjavil, da je iskal v Fran- ™ veselo svidenje 27. novembra Narodno dvorano, koje lastnik J je bil do sedaj Mr. Muvi, je pro- FcJ ;1(>c: Angela I.unka, .Johana dal. Prostori bodo predelani, da jZalek' ',osiP -John Opeka, bodo odgovarjali trgovini. Toraj Jolm Mo£lic' Toi,-v GrU. plesnih prireditev več ne bo od 27. i VaŠemu listu Želim mnogo uspe-novembra naprej. | ha *s Pr«sPevki za ponesrečence v 27. novembra lf)2t) priredi do- J ciji službe. Tako je zablodil in prišel v Marseill, kjer so ga okradli. Vprašanje, da se li je vozi! z ran- ili 8. uri zvečer. Izvrstna godba, dobra postrež-! ha v vseh ozirih. To vam jamči odbor društva. John Zvezich, tajnik. tornim čolnom po morju, je odločno zanikal. Orožniki so mu pokazali belgijski ilustrirani list. v katerem je bila njegova fotografi-: Ely, Minn, ja. pod njo pa napis, da je ukradel j Dne 14. novembra so imeli slo-svojemu bratu 10.000 frankov. Pri venski voiilci veliki shod, na ka-tem je Cornellis obledel in izja- tereni je govoril John Movern, domovini. Pozdrav ! Ludvik Avsec, Box (»4, Fairport Harbor, < >. vil. da ne more verjeti, da bi ga obdolžili take tatvine. Kljub temu so orožniki odvedli oba na postajo. kjer so ju preiskali. Cornellis umor odločno taji. tajnik J. SI. Z. in več drugih iz Mesaba Range. Govornik je poudarjal skupnost vseh slovanskih volilcev, kadar se vrše volitve. Dandanes ne zaleže veliko našim ljudem nagovarjati za skupno ak-Tragedi i a bivše igralke. cijo, kajti imajo vselej oni pred-j Bivša slovita budimpeštanska , nost. ki znajo na pameten način ! igralka Ilka Palmav. poročena ^ razdvajati naše ljudi, za svoje, grofica Kinskv je vložila na ob-; lastne interese, ki pa so tako skri- č ins ki svet v Budimpešti prošnjo, j ti, da jih ljudje izvohajo, kadar Slovenskih vojakov da se ji dovoli postavitev kioska! je že prepozno. t je polno širom Italije. Služijo pa za prodajo časopisov na eni na i-j Slovenci so nominirali dva Slo- tudi v Afriki in v Bengasiji jih je prometnejših mestnih ulic. Pal- venca za mestni zbor, in sicer j 15. Razvrščeni so pri a vijatičnem. maveva, nekoč ljubljenka Budim-] Frank Veranta ml. in Ivan Tav-! avtomobilskem in topničarskem pešte, živi v bednih razmerah. želja. ) oddelku. Chicago, III. Uredništvo Glas Naroda: Kakor je bilo že v Glas Naroda omenjeno, smo priredile članice kluba "liled" domačo zabavo, katere čisti dobiček Vam pošiljam za poplavljenec, £:>4.17. Ker pa vreme ni bilo povoljno, je bila udeležba bolj slaba. Požrtvovalne članice so posebej nabrale svoto $18.00. Darovali so sledeči: K. Polajnar. $5.00; M. Dolin-šek, $2.00; J. Šušteršič, $2.00; F. LukaniČ, $1.00; F. Metelko, $1.00; A. Vidmar, $1.00; M. Pasht, $1.00; F. Urbane, $1.00; J. Vreče k, $1.00; J. Šolar. $1.00; A. Švigel, $1.00; J. Demšar. 50c; M. Bizjak. 50c. Torej vsega skupaj $52.17. Obenem naznanjam, da se prihodnja veselica kluba "Bled" vrši v soboto dne 22. januarja 1027 v Koch-ovi dvorani, 17G4 Larrabee St. Zabava bo kot vedno izvrstna. Pozdrav! Članica kluba "Bled" ZLATI RUDNIKI NA ŠVEDSKEM Iz najod da 1 jene jši h krajev Norland« na nevernem Švedskem so se razširile te dni fantastične ve sti o bogatih ležiščih zlata. Švedski listi pišejo, da prihajajo od vseh strani iskalci zlata in da čaka mestece Geleftea ista usoda kakor mestece Nome v Alaski. ki se je kar če* noč spremenilo ii. pro-vincijalnega v moderno mesto. — Med starimi kmetskimi hišami v GeJeftei so zgradili iskalci zlata mnogo novih poslopij, večinoma lesenih barak, v katerih so se za silo nastanili. Polejz preiskuženih ameriških inšpektorjev prihajajo v Norrland razni pustolovci, o-premljeni z najrazličnejšimi električnimi aparati, ki pomagajo ba-j«* najti zlata ležišča. Sirijo se tudi fantastične vesti o ljudeh, ki so obogateli kar čez noč in zato ni čudno, da je nastala v Norlandu splošna zmešnjava. Res je le to, da je prispelo letos poleti v Norrland nekaj članov S ved« k e vlade. Prvotno se je govorilo, da je potovanje ministrov v severno jwikrajino v zvezi s težko krizo lesne industrije. Pozneje se j«* izkazalo, da je vleklo ministre v Norrland zlato in da jf* vlada organizirala obsežno akcijo. X<»f geološkega zavoda Gavelin je izjavil novinarjem, da so v okolici mesta Geh'fete res našli bogate žile zlata, srebra, medi in žvepla. Da-li se bodo novi zlati rudniki rentirali, še ni znano, pač pa bo izdelovanje arzenika odslej tako ceno. da s Švedsko ne bo mogla konkurirati nobena država. — V vsaki toni zemlje je 31 procentov žvepla. 3 procente medi in 9 arzenika, 50 gramov srebra in 12 gramov zlata. I ------- * + POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St^et, New York, N. Y. : : I G R E : RAZNE POVESTI IN ROMANI MILČINSKUEVI SPISI: Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. rez............. .70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . ...........50 Na Preriji ...................... q Nihilist ...................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica .................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisje ........... ...............35 ] Eeatin dnevnik .. ................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b! Napoleon 1......................75; Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 1 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. J25 j Ogenj tr. v..................... 1.30 Pemi v prozi, trdo ves. ............70, Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 iPabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. t............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 j Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 j Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 .Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo vez.......... .90 j Požiralec ....................... .25 Praprečanove zgodbe .............. .25 ni šef znane Franckove tovarne Patria, povesti iz irske junaške dob« .30 kavinih primesi, Karel Franck. — Predtržani, Prešern in drugi svet- Pokojni ni bil ustanovitelj te sve-' niki v gramofonu..............25 tovnoznane tvrdke, pač pa je pod-!Ptice selivke, trd« ve«..............75 jet je dolga leta uspešno vodil in j Pikova dama (Puškin) ...........30 ............35 n J SMRT ZNANEGA FABRI-KANTA Te dni je umrl v Linzu dolgolet izpopolnil tako, da se je obratovanje pod njeprovim vodstvom podvojilo. Franekova rodbina je sedaj ena najbogatejših v nasled Pred nevihto . ................. Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 tvenih državah. Zanimivo je. dalR»b?Ji» *** vei ...........-.......75 se ima zahvaliti za ogromno bo- J?ot>i^zo° ....".......•............60 gastvo srečni ideji enega svojih ........30 , ., Rinaldo Rmaldini ........._.......50 PmlB,toT' ' Slovenski šaljivec ................40 Začetek Franekovih kavinih |Slovenski Robi^n, trdo vezan.....70 ■primesi je v neposredni zvezi s Suneški invalid....................35 Napoleonovo politiko. Napoleon T.|Skozi širno Indijo .................50 je odrezal s svojo kontinentalno Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50 politiko Evropo od angleških tržišč in preprečil dovoz kave. Zato so si začeli najprej v Franciji pomagati z izdelavo Franekovih primesi. Francozi so bili namreč takrat veliki "kofetarji". Z okupacijsko armado evropskih velesil je prišel v Francijo tudi virtembern-ki vojak Henrik Franck, ki se je naučil i zde k) vat i kavine primesi Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, tarda ves . ____ JJO Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedka ... .30 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 in uvedel po povratku to industrijo v Wail in genu. Tu je imel t rgo-; Svitanje (Govekar), vez...........1.20 vino s kolonijalnim blagom in je Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- zaeel izdelovati kavine primesi, ki so kmalu zaslovele po Nemčiji. Svoj* izdelke je tako izpopolnil, da so bil«- primesi po okusu zelo podobne kavi. Kmalu primitivna domača produkcija ni več zadostovala in ko je dobila srednja Evropa še železnice, je nastalo iz Franckove tovarne eno največjih podjetij. Franck se je preselil k novi železniški progi Stuttgart - Frankfurt, navezal stike z Duna- SPISI KRI&TOFA iMZDl: man ........................ .80 Sveta Notburga...................55 Sv. Genovefa .....................50 Sredozimci, trd. vez................60 fcroS........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................. .DO Machbet, broširana ... .................70 Othelo ..............................70 Sen kresne noči.....................70 jem in razširil svojo industrijo na bivšo avstro - ogrsko monarhijo, i Po njegovi smrti so njegovi sinovi < uspešno vodili podjetje. Pokojni Karel Franck je bil posebno spreten v reklami in tako je krog odjemalcev se bolj razširil. AU VESTE — da je romunski kralj Ferdinand' preživel dolgo časa na Bledu ter da mu je to krasno slovensko letovišče jako ugajalo? Ali veste, da Heimars iz čistega turškega tobaka ter vam dajo kakovost in uži- j tek T Navadne cigarete vam dajo' iamo količino in ničesar drugega. 1. zv. Poznava Bofa.......... -30 7. zv. Jagnje ................ -30 8. zv. Pirhi .................. >30 13. xv. Sveti veder.............30 14. *v. Povodenj...............30 17. iv. Brate ................ «0 SPLOŠNA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broi. 0.35 ftt. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi..... J>C St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 •tr......................... 415 6t. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 ftt. 5. Fran IDlčuHci: Gospod FrL dolin Žolna in njegova družina. št. ti. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eein dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broi......................... J>5 št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utv^ 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113.............70 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje aanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš........... 35 St. "12. Fran Milčinski : Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš. .............30 St. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 St. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.............45 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 60 str.,...............30 St 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .... .25 St. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... St. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komur as add, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. St. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, LL, 73 str., bros......................... St. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja . St. 26. L. Andrejev: črne maske, noslov. Josip Vidmar, 82 str br Št. 27. Pran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne. 30 atr., broi..........3P Qt. 29. Tarzan sin opice .........90 St. 31. Roka roko ................ 25 št. 32. Živeti .................... 25 Št. 35. Gaj alttstij Krisp: Vojna a . Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broi......................50 St. 36. Ksaver Mežko; Listki, 144 s»tr....................... Št. 37. Domače živali .............30 ft t. Tarzan in svet...........go Št, 39. La Boheme.............. 1 _ St. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše........... . ." 1_ .5C .45 .25 .80 .80 35 .90 .90 1,20 .80 1.5( 1.— .50 Št. 48.Tarzanove živali Št. 49. Tarzanov sin....... . Št. 50. Slika De Graye____ Št. 51. Slov. balade in romance St. 52. Sanin ............... Št. 54. V metežu ........... Št. 55. Namišljeni bolnik..... Št. 56. To In onkraj Sotle.........30 Št 57. Tarzanova mladost .... .ec 58. Glad (Hamsun) ......... Št 61 Golar: Bratje in sestre ... St 62 Idijot I. del. (Dostojevski) št. 03. Idijot II del (Dostojevski) Št 64. Idi;ot in. del (Dostojevski) 65. Idijot IV. del (Dostojevski) Vsi 4 deli skupaj.............. .90 .75 .90 .90 .90 .BO $3.25 mi BMMUmWBJ— črtice L, 72 »tr., br. 0.25 Tri povesti . .............II.......... SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest is kav. Jcaskih gora.................. st 4 zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9. it. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega__________ JO 10. zv. Zvesti sin. Poveat iz vlad Akbarja Velikega ..........25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povorft .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............80 13 zv Boj in zmaga, povest........80 14. zv. Prisega Huronskeg* glavarja. __Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest........„.............. & 16. zv Zlatokopi. Povest.......... JO 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja Nikaragno........... jjo 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev ....................... JO 19. zv. Mlada mornarja. Povest .80 Tisoč in ena.noe, trdo vez......... .90 Tik za fronto .................. .70 Tunel ...... ..................... Tatič, Bevk, trd. vez...............75 . .75 (Flaubert), trd. - povesti grofa . Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .80 V oklopniakn okrog sveta, n. del .. .'dO Veliki inkvizitor ................ 1.— Vera (Waldova) broi..........3? Višnjeva repatica C Le vb lik) vez. 1-Vrtnar, Rabindranath Tagor« Irdo vezano.................Ib broi..........'................6C Vojska na Balkanu, s slikami.....2f Volk spokornik in drage povesti u mlsdino ..................... l.oc Valentin Vodnika izbrani spisi......3C' Vodnik svojemu narodu ...........2f Zgodba Napol huznrja vez.......2.— Zmisel smrti ......................g<; Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......7.' Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato ...................90 Za milj oni ......... Ženini naše Koprnele ..............36 Zmote in konec gospodične Pavle .3B Zgodovinske anekdoti .............80 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojoomir ali poganstvo......Sft 2. Hudo brezdno................85 3. zv Vesele povesti................3C 4 zv. Povesti in slike ............ 3C 5. z-v Žtndent naj bo. Naš vsakdanji krnil ...................... ZBRANI SPISI ZA MLADINO (GANGL): 2. z v. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi •••••••••• 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... s. zv., trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: M .50 .5» .5f-5T 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod. zemljo. Sv* Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planš&rica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijan otrok............80 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boš-tjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neza .......••••.•.. .30 20. Bnopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda ve*........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Fantek) Trdo vezano.................75 Kettejeve poezije trda vez ........ 1.10 Kragnljčki (ITtva) .............. .«5 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Moje obzorje (Gangl) .. ......... 1.25 Marcic (Gruden) broe............30 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš.......• .30 Slutne (Albreht) broš. ...........30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije JH) Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................60 Mlada pota, trda vea:.............50 Sto ugank .......................50 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladoet.....— .60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vei. ...... .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gnnn) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) L zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75 Pomladanski odmevi L in n. zv., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Hoimer)..' 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Ada. - mič) ........................ 16 jugoslovanskih narodnih pečmi (Adamič) 2. zv. .............. .80 Dvanajst pesmi L in EL zv. izdala. Glasbena Matica *.................50 MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčic).......35 Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. z v. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Suegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Stir ji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPRF.MLJE VAN JEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-jnk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 1, a. Sto čutiš, Srbine tužni.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo ......................15 St. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 St. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer .1...................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori) .... .30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........4(0 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... .40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče Večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solnce ...........75 Cerkvene pesmi : Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) :................... M Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor, «* »oremljavo orerelj ...........54? 12. Pange Lingua. Tantum Brgo Md- tori (Foerster) .............. .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) ................ .50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ____ .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijhdh pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, twivt, baz ,40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pe.sm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........36 12 Tantum Srgo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 ftlissa in honorem St. Josephi (Pogach- njk) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... 40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie .........................*.* .60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................ 40 Sv. Nikolaj ...................... 60 note za citre: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. _ (Wilfan) 55 note za tamburice: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ....... 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in sloven>kih narodnih pesmi . . .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič).....50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) .........................40 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. _ (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Primorski odmevi. Fantazija. _ f Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) ......'...............20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .25 Newyorsko. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... .25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 importirane prorokovalne karte 1._ ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............90 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki........... 40 Združenih držav, mali .............. Nova Evropa .......^.............50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... J25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vaaki P» .......................... .40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Naročilom je priložiti dem ar, bodisi gotovini, Honey Order ali postne znamk« j po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, r* komandirajte pisano- Ne naročajte knjig, katerih ni v cenike Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" ______ -—i- ■■ " - ■-■.i;;-, -y--;---------- SLOVENIC PUBLISHING OO 82 Cortiisdt St, Y< _______________________________________ Obravnava proti Hallo-vim morilcem. SJika vam muli pogled v »odilijak o dvorano, kjer »e vrši proces proti ilailovim morilcem. Kot znano, ho obdoliem vdova umorjenega pastorji, njena dva brata ter neki njen sorodnik. Koncem prejšnjega tedna je zaključil državni pravdnik zasliševanje svojih prič. Višek v*e^a je tvoril prizor, ko -so prevedli iz bolnišnice v sodnijsko dvorano Mr>. Gibson, ki je baje videla v oni usodej>olni noči vse štiri obtožence na pozoriKČn zločina. Ponovno je potrdila svojo iz- I tO ved ter ob zaključku zapretila Mrs. Hali: "Bog mi je priča, da sem govorila resnico, in tudi vi, Mrs. Hull, prav dobro veste, tla s«-in govorila resnico". Ves ta teden bodo zasliševali priče, ki bodo pričale v prilog obtožencev. Proces bo trajal najmanj še kakih deset dni. Kako se bo končal, je težko domnevati, toda zanj se zanima vsa ameriška javnost. Osebe, označene s številkami, so naslednje: 1 Nathaniel Palzer, 2 <'larence is.*, ri Thimotbv N. l*ft-iffei, 4, 5, «» izvedenci glede, odtisov prstov, 7 Robert McCar-ter, h zagovornik Studor. f) Willie St evens, 10 Mrs. Frances Hall. II Henry Stevens. 12 Mrs. Henry Stevens, 13 Mrs. Edwin Carpen-det, 14 Sidney Carpender, 15 Ko-bert Wilson, 10 klerk Charles Outer, IT sodnik deary. 18 sodnik Parker, 1!) izvedene*« za od?i-s«' pr*lo\ Joseph Fanrot. 20, 21 Ktt nografa, 22 John Bunn, 2-i posebni državni pravdnik Alexander H. Simpson. Zahvalni dan nekdaj Dne 2'». novembra, zadnjega četrtka novembra, s«' bo sirom Združenih držav* praznoval Zahvalni dan — Thanksgiving Day. Ta praznik je povsem ameriškega značaja. Toda navada, da se je kak dan v letu posvečal zahvalni pob ozn ost i za sprejete dobrote, je prestara v vseh narodih, toliko krščanskih, kolikor poganskih. Ali razun židovskega praznovanja je le ameriški narod redno določal vsako leto en dan kot Zahvalni dan. Zato je tak praznik neka ameriška posebnost. Prvi Zahvalni dan v Novem svetu je bil obdržan leta 1621, in sicer v Plymouth ob obali C'ape Cod zaliva, leto potem ko so se prvi naseljenci — Pilgrimci — tam naselili. Njihova prva zima v novi deželi je bila tragična; 46 izmed 101 naseljencev je umrlo. Vsi so trpeli od gladu, bolezni in strahu pred Indijancu Njihova skupna hiša je zgorela do dna in malone so vsi zmrznili. Vendarle niso obupali. V prvi spomladi so izorali ledino in nasejali. V naslednji jeseni so spravili žetev iz dvajsetih akrov koruze in šestih akrov ječmena iu graha. Blizu naselbine so našli jelene in drugo divjačino v izobilju, zlasti pa mnogo divjih puranov. Veseli nad takim uspe-j n ji četrtek v hom po prvotnem trpljenju so do- namen je bil ločili, naj se priredi zahvalna slavnost. Ooverner kolonije je odposlal štiri može na ptičji lov. da nakupijo zadosti mesa za slavnostno pojedino. Povabili so k slavnost i tudi kralja Indijancev. Massa- fJlavna točka je bila verska po-božnost brez malo ali n-č veselja-čenja. Kjer je bilo veseljaeenja, so se v zameno postili naslednjega dne. Do Civilne vojne pa se je praznovanje Zahvalnega dne večinoma omejevalo na Xew England državo. X*a jnjru niso marali za ta praznik, ker so smatrali Božič kot veliki dan zahvale. Ke le proti dru-tri polovici prejšnjega stoletji se je navada Zahvalnega dne začela udomačiti .vsaj v nekaterih južnih državah. Ko je ogorčenost radi državljanske vojne in njenih posledic ponehala, je praznovanje Zahvalnega dne post a lo t ud i t a ni vseobčno. Tekom Revolueijonarne vojne je Kontinentalni kongres večkrat ustanovil zahvalne dneve v proslavo zmag. Leta 177!» je predsednik Washington odredil zahvalni dan v proslavo vzakonjenja list a ve. Država Xew York je bila prva. ki je uvedla Zahvalni dan kot stalen praznik. Governer Clinton je leta 1817 izdal prvi proglas v tem pogledu. Ali šele predsednik Lincoln je leta 18(>4 uradno proglasil vsenarodni praznik Zahvalnega dne in izbral v to svrho zad-novembru. Njegov ustanoviti ta dan kot vsakoletni narodni praznik. Toda umrl je. predno je izvedel ta namen. Od tedaj pa je vsak predsednik Združenih držav vsako leto k psebnim proglasom določal. naj se zadnji četrtek mese- Makaroni v ženih nabornikov. Pretresljiva ti rama >c .]<• olijrra-la nedavno v Franciji in razhur- lx Mipna je fiIo v 0oH(.o na nn ja francosko javnost. Zena boga- hor 17 failtov tega in uglednega pivovarnarja <»l)ifi ol> ft-si i «r rožen nrizor Lelevore je v bližini Lillea na avtomobiL-kem izletu u-Treliiti svojo snaho Antonietto, mlado ženo svojega sina Andreja, notarja v Fourne.su. Antonietta i<- bila v blagoslovljenem stanju. Rodbina, je sprva poskušala naslikati njeno Murt kot tragično ne.?reč.i. prečkava pa je kmalu dognal:: grozno isti no in tašča je priznala, da e ustrelila svojo snaho. Bila jt irttirana, a o podrobnostih strahovite tlranie tudi' preiskovalne-iiu sodniku ni hotela povedati ni_ -esa r. Marija Lefevore je bila zelo hožna in je živela v zelo ugo lnih finančnih razmerah. Blazno ljubila svojega edinega sina An-Irej in se je zato dolgo upirala nje-iovi poroki z Antonietto. Po poroki jo je prijela .silna ljub-•»unuiost, ki i»r je spremenila v sle-'O sovraštvo. To .-^e je še 1k>]> p't_ ilohilo, ker je je tašč:, znani po ovojem skopuštvu. zdelo, da je i-lova žena preveč razsipna. Neprestano je zato nadlegovala sina. naj ženo zapusti in se vrne k inner i. sovnt, ki je prišel skupaj z devet-j ea novembra proslavi kot Zahval-desetorieo izmed svojih sopleme-:nj dan. Oovernerji pojedinih lr-njakov in bili so pogoščeni tri dni. j £av tudi izdajejo posebne progla-Pilgrimei so pač imeli tehten raz- se za proslavo tega dne. Danda-log za hvaležnost napram Indi- nes Zahvalni dan eden izmed jancem, kajti so jim pokazali, kaj na j večjih ameriških praznikov in je koruza in kako se seje in ohde- j tekmuje glede popularitete z Pozi luje. Evropa tedaj ni še znala za čem. koruzo. Thanksgiving Day je dan dru- Po tej prvi dožetvini so se Za- žinskega združenja. Navada je. da hvalni dnevi praznovali tu pa t a m Sf> tega dne vsi člani družine, pa od časa do časa. V kolonijalni do- naj stanujejo še tako daleč, zbi-bi je bilo nekje tudi po dvoje za- rajo zopet vsi pod streho očetove livalnih dni na leto. nekje pa se je hiše in se udeležujejo Tlianks-slična slavnost vršila le vsako, giving pojedine. Od onega prvega drugo leto. Dasi se j^ v splošnem Zahvalnego dne, ko so Pilgrimci Zahvalni dan praznoval v jeseni,, ustrelili divje purane za svojo po-po žetvi, imamo tudi zapiske o jedino, je puran (turkey) postal praznovanju take slavnosti nekje značilna jed ob tem prazniku, tudi v spomladi ali poletju. Na-, Tradicija veleva, da poleg purana vadno je bil kak radosten dogod-. naj bo tudi omake iz brusnic Ijaj vzrok praznovanju. Taki do-, (cranberry sauce), paštet, kot godki, ko srečni prihod dolgo pri- ( mince pie in pumpkin pie, jabolk čakovane ladje z novimi naseljen- jn orehov. ci ali z nujno potrebnimi zaloga-1 Tudi v ubožnicah, bolnišnicah, mi ali zmaga nad napadajočimi sirotišnicah in celo v jetnišnicah Indijanci so bili proslavljeni s se proslavlja Zahvalni dsn s posoo prireditvijo zahvalnega dne, V ne- no pojedino, ki jo omogočnje do-katerih kolonijah je proslava Za- dobrodelnost posameznih d a rov j.-livalnega dne zadobila strogo liee.j teljev. S%M Med potjo so kupili za •> lir makaronov in jih porazdelili med seboj tako. da je nekoli- k i makaronov štrlelo iz prsnega žepa vsakega nabornika. Ko so prišli v mestu mimo tribunala. jih j<- ustavil in aretiral orožniški lila rsa!. V Sv. Križu pri T rs tu sii izročili na slovesen način prapor tamošnji orožniški postaji. Tako imajo %edaj ž*- po raznih slovenskih krajih orožniki od domačinov darovane prapore. Skrivnosten np.pad. O skrivnostnem bombnem napa- du na v št. Petru, ki se je /jrodll o. novembra par minut pred tretjo uro ponoči, se izvejo nastopne po- , • , , 1 •' ' 1 koj aretirali arobnosti: j lo že tolikokrat v zadnjih letih. da t- siravno je bilo potem nedvomno I am j 1 je ležal s popolnoma razmes:,rje-! riliki preiskave uradno :- poklicali z železniške postaje' zdravniško pomoč iz Postojne. 0-ba ranjenca so prepedjali v tukaj- Nekako pol ure pred katastrofo so se vrnili vsi miličniki, večinoma mladi slovenski fantje, osem po številu, z običajnega ogleda. Med potjo so srečali orožniško ]ia- t]0!,,a,-. truljo. s katero so šli potem skupno po glavni cesti, nakar so odšii s!ij<■ bolnu-o. mrtvega Kerševaiu: pa -o zavili v zasiavo. prižgali sveče ie poplavili ob njem častno stražo. Takoj zju'raj so prihiteli v Peter razni zastopniki voj;.ški] in civilnih oblasti, ki so uvedli lanentt preiskavo. Orožniki so t;:-osem osumljene!".", samih komunistov, od katerih je le eden iz Primorja. Kakor izjavljajo, >o med temi aretiranci nravi zločinci ter je že dokazano, da so izvršili zločin komunisti — ne-iui. 1/ ostankov razstreliva KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bedo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je S 1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Kajnroj j:h b< 1110 poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlaiuit Street : : Xew York, N. Y. mladi in lepi ženi. Skušal je ma-er sprijazniti z njo, a bila je vse :aman. Ko je mati nedavno izve-lela, da je snaha v blagoslovljenem stanju, je dozorel v njej blazni sklep, da se svoje dozdevno rival inje v sinovi ljubezni iznebi. Povabila je Antonietto na skupen avtomobilski izlet, čemur -c je snaha z veseljem odzvala, ker .se je nadejala, da je to prvi znak zbližan ja. Z izleta se je vrnila mrtva, ker jo je tašča 'ustrelila. — napadalci so napravili namreč neke vrste peklenski stroj — je sami v svojo vojašnico, kjer so ta- fcaje razvidno da izvira razstreli-, vo iz zadnjih tatvin eksplozivnih snovi v Postojni. Z napadom v St. Petru je v zve- , zi baje tudi samomor komunista De Attilija iz južne Italije, ki s,. je ustrelil v glavo v nekem tukaj- koj legli k počitku. Poslopje je Andrej pa ji' ostal pri svoji bilo prej last občine ter so bili v njeni ognjegasei. Stoji ob cesti in je precej osamljeno. Komaj so fantje zaspali, se je čnl silen pok. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo. "Prvotno so mislili. da je bil potres. V Št. Petru so po- ^m l>^"očišeu in sieer eno uro j pokale vse šipe. pok sam pa so l'™1 asloFmski.ii dogodkom v St. j slišali celo na "> km daleč. Noč je domnevajo, da je | bila nenavadno temna. i,nfa Variš k i na. Kje je ta 4 je vprašal Biroil. irlov je dvignil roko. < >n je izvršil svojo nalogo. — Na preobrat čakajo kot na od- XiirtHl, tlvor, cerkev, — to je nase. In najbolj vjjžiio. — j«- vprašal stari zarotnik Diron. — .tr- ti a Vi vsi jo poznate, — je odvrnil Orlov. — Odkar je bil izdan uka/ dne 23. julija, da se ne tla četam vspričo bližajoče se mobilizacije nobenega dopusta več, je pričelo se bolj vreti. .Štirideset častnikov garde je pripravljenih. — lu moštva* — je vprašal S11 valov. — Itreteuil je mvoril earinji pri konzulu Wolfu kredit v znesku 100.0lio<«ti kol gospodinja In mati. Na tem met,tu bouio vm* tedeti objavili Ctaaek. ki bo zanimal t«« ko dobro soapodtnjo N AVODILO št v. 128. Naved.lo za kuho. <'.'rn flakfs s;-inl:iji» v r.|i» v:-sio brane, ki dovaja tel^u kurivo. V i"a>i e ni-flakes ji> st«> kalorij i:i «"■*» Waste k 1 emu še nia'o sadja in inl«»-ka imate jed. ki ji* fluvpku bistveno potrebna. C"-»ni flwk«*s mi jmsrluio za zajtrk dobre. Pa tudi pri obedu ali večerji se iih ni treba branili. Otrokom jiii dajte. ko pridejo iz šole. Videli t»« sle. kako jib bodo radi imeli <'« U1N FLAKES .MACAIiOOXS 1! o diisti l.oljši. Ko kuhate* ribo. ib-nit<> v v ]«-či-ii -m mesti. Sfnirajic jo v |ms«-b-Ili posodi. Ako je smetana nekoliko kiselkasta. ji ]«ri«lenite Ščeliec sotle. p:t bo dobra za U|KiralK». Omeleii so dosti lioljši, ako jih napravite s pecivnlin praškom. ' t'a j servirajte s piškoti. Iz kome sardin izpraznite olje. ako koiivo preluknjate na dveh mestih. lažje s pasto, v kateri je nekoliko am< liije. Ako je v pohištvu kaka razpoka, jo zamašite z voskom in i k, item prebarvajte. Pr.'duo se lotite kakega težkega deta. napvimer k« i anja ali pleskanja. si nama ž i te rok * s coM ereaun m če vam stoli škripljejo. jih umijte •/. votlo in milnico ter osušite na zraku. Nasveti za lepoto. »Vaša polt Imi lepa. ako skrbite, tla ' boste tlobro preha vljali. I >obra pre-1 I ta v;i je p »jroj dt brejra zdravja in le-j pe polti. i Izp.jte vsak dan i«ar kozarcev vo. (In.-I'iisflinii ijuirjij je pri por. ki ji vo ]iiti vodo. •lejie počnsi in jed dobro prervts'i-te. at Jejie vlaknnsin j.tilbt. (»osebno pa jedila. v katerih s,. oTU<»BI Jejte tudi »losti sadja in zelenjave. bi jejte brano. Li vsebuje or-traiii.'ne kisline kot so iiaprimcr liinoiie. < i ni nže. paradižniki in jabolka. «-1 T"ž;v:ijii' iiichI. tuoln ies. ,%|>i- liaco. karMjt»lo in fižol. Izogibajte se sladkarij. j Vsak «lan s«- vtžliajlf na sve-! ž. m zraku. Osebno zdravje. Ztlružene države prihajajo pri-j seljenci iz vseh delov sveta. 1'mev-Uo je. da prinesejo seboj tudi svoje navade, jtoselmo kar se tiče jedi. Nasveti za dom. / * Ko kuj ujete obleko za malesa n. t roka. kupite tako. ki ima male l ar-vaste m.orce. Srebrne ž'iee in nože morate vsak teden snažlti. < l.-nažite jih naj- A" starrm kraju je J ih> drugače kot j je tukaj. V Ameriki je mogoče tb»-, biii živež že skero pripravljen za uživanje. Tovarne izdelujejo hrano. katero je treba samo prt kuhati. pa je užitna. Vse take tvarne so ptttl strogo krnit rolo. Vsako stvar je pa treba th»bro prekuhati, ne pa samo segreti. Notar je pomaknil gotski stol bli-^ že k devojki. Sedi in povej mi, čy-mu potrebuješ ta denar? — je vprašal prijazno Videti je bilo, da ga ta zadeva vedno bolj zanima, j —Tega vam ne morem povedati, gospod, prav res ne morem! Notar se je zamislil. — Koliko si stara — Pred dobrim mesecem se mi je izpolnilo šestnajst let. Notarju se je zmračilo čelo. — No, a kaj. če bi ti posodit ta denar? - — Storite to, lepo vas prosim, je vzkliknila devojka radostno. j — Počakaj, grešnica. dejal sem.! da t: ga pogodim, ne pa dam. To-j da to pomeni, da mi ga boš morala vrniti. Devojka je prikimala."" Notar j Konni je potegnil iz žepa denarnico in preštel bankovce. Že jili[ 'je hotel dati devojki, ko si je naenkrat premislil. Kar tako jih pa res ne dam. si je mislil na tihem. Odprl je pisalno mizo, vzel iz predala polo papirja, dal devojki držalo ill dejal: — Piši, kar ti bom narekoval! — Pogodba med dr. Edmondom Ronnijem in . . . notar se je obrnil k devojki: — Kako ti je ime? — Lorenza AJla, — je zašepe-talo dekle. —In med Lorenzo Alia, — je nadaljeval tnoar. — Imenovani posoja signori Al!i brezobrestno 8(MK) lir, ki jih mora v treh letil-vrniti. . . Si napisala. . . V treh letih od dne pogodbe. Napiši spodaj v levem kotu Verona, v desnem | lo je zasiuž;ia s težkim in pa datum: 22. januarja. Tako! Zdaj se pa podpiši. Lorenza je zaškripala s peresom tako, da je šlo notarju na živce. V hipu, ko je hotela izročiti listino Konnijn, je kanila kaplja er-nila baš na Verono. ttretanje parniko* - Shipping News* JU XT. novembra; Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg. Cherbourg, H&mburg. 1. decembra: Mauritania. Cherbourg: Pres.dent Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 2. decembra: l'e Gia»*e, Havre: Westphalia. Hamburg; Lutizow, Bi erntn 3. decembra: IVea. Wiiaon. Trit 4 decembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. 8. decembra: Carmania. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg. Bremen. 9. decembra: Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg 11. decembra: Majestic, Cherbourg; Republ.c. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbue. Cherbourg, Bremen. 15 decembra: Bereiigaiia. Cherbourg; I .a Savote. Havre; President Ha.rd.ng. Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Rochambeau, Havre 27. decembra: Pa.i i.t, Havre; Olympic. Chtrbourg; D»-ut.*iriiIanJ Cherbourg. Itamburx. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pre%. r.'Kweit.t, Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. januarja: De Uras.-e, Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Xlart'ia Washington. Trst. 8. januarja: Berersgarla, Cherbourg; Fiance. Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pre« Haid r.g. Cherbourg. Bremen. 15. Januarja: Pa: is. Havre; Aquitania. Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson. Trst. 27. januarja: Rochambeau. Havre; Thurlngla. Hamburg. 29 Januarja: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Muenchen. Cherbourg, Br. men. c^najccnej&a Vazh-'A v JUGOSLAVIJO COSULICH™^ DlftE ' TNA SMER PC .OVANJA Kratka ielezniifca vožnja* do dama po zmerni ceni. Odpluje proti Trstu in Dubrovniku: PRESIDENTE WILSON 3. DECEMBRA — 25. JANUARJA MARTHA WASHINGTON 7. JANUARJA — 1. MARCA Vprašajte za. cene :n prostore v blllnjl agenturi. PHELPS BROS.. 2 West St. N. V. SAMO 6 DNI PREKO z ogromnimi parnikl na olje PARIS 4. dec. — 27 decembra. FRANCE 8. jan. — 29. jan. HAVRE — PARIŠKO PRlSTAN'SCfcl pošt«'- nim delom pri neki stavbi. — Ti oderuh kako si ni o pre i spre jeti ta denar? — je vzkliknil n;i-to zdravnik ogorčeno. — Xe pozabi, da takih značajev kot je njen dandanašnji na svetu ni mnogo. To deklico v maski bi rad poznal. — Ah, pusti to! — je zagodr- T . , . . . „ , . . . ' 1 . 'X6 vem. kaj bi dal. «*e bi jo mogel njal notar, ko je hotelo dekle po- iizati črnilo. — Dnso imaš že itak Kabine tret>ga rnzreda z umivalniki ln tfktM-.i votlo 2. V ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pljuča. Šfrenek J&ve 19 STATE ST . NEW YORK ali lokalni ag^ntje erno, zato pa ni treba, da bi imela še jezik črn. — Nato je tudi sam podpisal zadolžnteo in jo je spravil v pisalno mizo. Končno je izročil Lorenzi 8000 lir in dejal le enkrat v življenju videti. Edmondo je stopil k vratom nad mramornatimi stopnicami, ki so vodile na vrt. Odprl je vrata. , Xa zeleni trati je sedela v japonskem kimonu, posuta s pestrimi .cvetlicami, krasna mlada dama. V F. Ray: Maska. osorno: . w. . „ , . , ... , naročju ie dr/.ala ljubko dete. <•!- — Zdaj se pa kar Intro poberi. J J in sicer skozi vrata, ne pa skozi:"«1* s0 bi,i v n«sprotjn SLAMNIKARCE dobe stalno delo na moških slamnikih, dobra plača. Sill-Gore Hate Company, 192i/2 Greene St., New York, N. Y. (2x 22,23) ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. okno! Pa nikar ne pozabi, ti vraž- j z njenimi črnimi kodri je seme, da te dam brez pardona | m n movii d i ta Ktinčano, — je rekel Biron ostro. Eumovski je stopil k OrJovu. Ciregor Gregorjevič, — je rekel ter vam bo hvaležna. Ne prezgodaj, — je odvrnil Orlov. — Torej danes ponoči? Danes ponoči, — je odgovoril liiron na kratko. Po kratkem pa je vprašal: — Podrobnosti? Vojvoda in maršal sta se molče in kot samoposebi umljivo uklo-mlajsemu, ki je ravnokar dokazal, tla je kos svoji nalogi. — Vi, grof Kazuumovski, — je odredil Orlov, polk Ismajlov. — Dobro, — je rekel Ranmovski. >ru podal roko, — do vreme, tisto vražje kislo vreme, ko niti ne dežuje niti ne sneži, a vendar pretresa človeka do kosti. Blizu hiše, v kateri je stanoval, si je prižgal eijrareto. jo položil v lista in hotel s patentnim ključem boste alarmi- odpreti vrata. V zadnjem hipu se je pa zdrznil, kajti pogled mu je Moj polk stori, kar storim1 obtiecl na oknih njegove sobe. j;tz. v katerih se je zasvetila motna Jaz s«? vam pridružim. — je rekel Biron maršalu. Tudi ta- Tat! — .H1 mlademu no- 1,rat, prt'd dvaintridesetimi leti, ko je zlomil upliv tajnega sveta ter tarju v glavo. Stanovanje je bilo I" Notar Edmondo Ronni se je vra-f mela širok klobuk z nojevim pere-čal ob enajstih ponoči domov. Bil J som, ki ji je segal čez ramena. O-je v splošnem slabe volje, da ;i j braz je zakrivala črna krinka. V pravega vzroka za to ni imel. — nepopisni grozi je gledal mladi Deloma je bilo krivo najbrž slabo notar to nočno prikazen. lu — Stopi bliže — še — tako! Postava se je počasi približala Konnijn. Ko .je bila že tako blizu, tla bi jo lahko doteknil z roko. je nastavil notar prikazni revolver na čelo in str«ral z obraza krinko. zapreti, ako mi pravočasno ne vrneš teh 8000 lir! Dekle je hotelo še nekaj pripomniti, toda glas ji je odpovedal. Prijela je mladega notarja za roko in mu jo poljubila. Predno ji je mogel Roni še enkrat pogledati v oči, je smuknila skozi vrata. voriš. telefoniram policiji! — Samo te»»i 11' b'l bojazljivee in Kneginja je prikimala. niti na misel mu ni prišlo, da bi — Vi, jrrof Nnvalov. /budite francoskega poslanika ter si daj- koga budil ali klieal na pomoč po-i/rot iii vos denar, ki ga ima. Grof Razuinovski vam po poslal l»caje. ki jih je bilo v mestu itak »drset zanesljivih mož. . malo. Takoj se je odločil za samo- Petdeset. je potrdil Uazumovski. ; pomoč. Potegnil je iz žepa revol- stannvanj0 krast! Tem razdelite denar ter pustite odpreti vse krčme. Narodu ver in so prepričal, ali je nabit. —( ]{nm,; ja so to besede še bolj pre-le dali prosto žganje. Vi. grof Panin. boste ostali naj prvo pri svo- ^ previdno odjirl vezna vra- S0nptii0 pretkana je, a ven- rnvaneu, Pavlu Petroviču v poletni palači ter čakali na po- ta in jih zopet tiho zaprl. Kakor (Jnr tako oakritosivna. mu je ši-arinje. j mačka se je plazil po hodnikih in nilo y „lavo _ Glasno je pa pri- I si svetil v temi s cigareto. Kdor p0mnj]. — No, to je pa res lepo, da odkrito priznaš. Toda povej mi, za boga, čemu si izbrala baš mene? Kaj sem milijonar, ka-li? — Notarjev glas se je tresel. — Saj sploh nisem vedela, kdo tu stanuje. Ne bila bi se splazila v vaše stanovanje, da sem imela na karnevalu vsaj malo sreče. — Toda tam je bilo toliko detektivov. da nisem mogla ničesar ukrasti. — Moje iskreno sožalje. — je zamrmral Ronni. — Zdaj že raz Nekega večera sta sedela dva rospoda v razkošno opremljenem Obenem s krinko je pa omahnila salonu Bil je uot{ir Edmondo lio-tudi njegova desnica, v kateri je ui s svojim prijateljem Enrikom držal revolver, kajti zagledal je de Gauzo v gimnaziji sta bila pod črnimi kodri krasen dekliški lmjboijža prijatelja, toda pozneje obraz. Velike temne oči so zrle ju je pokHc lo-n Edmondo je po-plaho v tla. stal notar v Veroni, dočim je bil — Kaj, kje. tu, kaj — počenjaš Enriko zdravnik v Londonu. — tu? — je jeeljal prestrašeni Ronni ,šeie ponosni Rim ju je po osmih ki ga je spravil ta dogodek iz rav- letih zopet združil med svojimi notežja. Dekle je v zadregi zrlo mračnimi zidovi Ne da bi vedela predse. — Ako mi takoj no odgo-{ jrUg za drugega sta živela v Ei- — In ko bo mesto naše? — je vprašal Razuinovski — <>Či Orlova so zahlestele. j hi ga bil tisti hip videl, bi mislil. — Potem se bo pričel odprt, vesel hoj s Petrom in njegovi IIol-|^a >ma Pr0(* ^oj izurjenega vin-štajnei. — Ali ni nič pozabljeno? milea Kmalu je stal pred vrat- mi svojega stanovanja. Iz sobe se je Čulo rahla škripan je. Notar Roni ni več okleval. Tiho je odprl vrata, po prstih je šel skozi p-ed-sobo in z enim udarcem krepke roke je odprl vrata v sobo na ste- Vsi so razmišljali. — In carinja? — je vprašala kneginja Daškov. — Bo ob petih sredi garde. — je odvrnil Orlov s povdarkom, ki je izklučeval vsak ugovor. — Sedaj je ena. Dve uri potrebujete uo Petrograda. in prav toliko časa. da izvedete svoje naloge. Jaz ostanem tukaj, da ščitim earinjo. In sedaj, — nočemo prisegati, nočemo govoričiti, pač pa izvršiti svojo dolžnost, z eno, vročo mislijoJžaj. Takoj je začul zamolkli vzklik v svojem srcu: — Naj živi njeno veličanstvo, naj živi Katarina II.! in temna postava je skočila k ok- — Tako naj bo. — je odrnil Suvalov priprosto. Kneginja je potegnila Orlova na stran. Stoj, sicer ustrelim! — je za- — Z Bogom, Gregor, z Bogom, — je jecala. Njen glas je bil J kričal notar. In ta energični po-zl oni I jen. — Bog naj bo s teboj! Foreign Language Information Service v New Yorkn je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisa-Edmnod Roni je pokazal s pr-1 na v razumljivi angleščini j ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigama Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. . stom na mater z detetom in dejal prijatelju: — To je moja žena in najino dete! Nato je z nežnim glasom poklical: — Lorenza, gosta imamo! POZOR RO JAKI 1 Prosti pouk glede državi j ao *tva in priseljeranja je vsak 5etr ek iD petek med 1. uro popoldne •n 10. uro zvečer v ljudski šob 62 Hester & Essex Street \Tew York City. Vprašajte za zastopnika Legij' j ea Ameriško Državljanstvo mu že dve leti. Sele včeraj sta se slučajno srečala v parku. Prisrčno sla se pozdravila, toda opravki jima žal niso dali časa, da bi se pomenila. Enriko je imel operacijo, Edmondo je hitel na sodišče. Domenila sta se, da se sestane!i drugi dan na Edmondovem domu. — O sebi sem ti že povedal —j je dejal Enriko smeje. — A ti sej še vedno skrivaš nekje v davni j preteklosti. Si pač še vedno stari Edmondo. Preveč praktičen si, in zato ti življenje uhaja, ne da bt okusil njegove sladkosti. —* Misliš? — se je Zasmejal notar. — Motiš se, dragi moj. Doživel sem imenitno pustolovščino, a najlepše je bilo. . . in začel je pripovedovati zgodbo o maski. V dokaz resniee mu je pokazal tudi za-dolžnico, pisano z okorno, napol detsko roko. Zdravnik se je med čitanjem za- jziv je vplival nad vsako pričako-^ llmem zakaj hodiš v taki obleki. On varuje tebe. Katarina, — je odvrnil Orlov. Njegove oči vanje. Postava je obstala pri ok- Kar se pa tiče tvoje lastnosti, da mislil. — Oemu je pa dekletce ra-nepremično predse. Nobene hvale za ljubezen žene, preko nu kakor vkopana. kradeš kakor sraka, te moram ta- bilo denar? Ali ti je vrnilo teh so zrle katere je iskal svojo pot. Biron je j>okril svgjo belo glavo. — Sedaj k dejanjem, — je rekel odločno. — Na svidenje v Pe-trogradu! Stoječ pri vratih pa je hitro zopet vzel z glave svojo kučmo. — In ti. — goboko se je priklonil pred Ikonom ter se je pokrival, — veliki Bog ruskega naroda, blagoslovi naša dejanja, blagoslovi naše orožje! (Dalje prihodnjič.; — Spusti žaluzije! — je za po-j ko j opozoriti, da si boš za mreža-vedal Ronni. Žagonetna postava je mi ohladila prevročo kri. molče ubogala, ker je stala predj Devojki so pritekle po lieu de-t napetim Tirowningom. Komaj so t,ele solze. biie žaluzije na obeh oknih spuš-j — Ah, vi me ne razumete. Do čene, je notar prižgkl električno jutri moram dobiti 8000 lir. a nih-luč. In v rdečkasti svetlobi je za- mj jih noče posoditi. — je spre-prledal Edmondo Ronni masko v, govorila otožno. v črni atlasni obleki. Na glavi je i- — No, saj si še preeej skromna. je 8000 lir? ^ — Da, vrnila, — je odgovoril notar mirno. — Rabila jih je za prevoz svoje umrle matere v njeno domovino. Holandsko. To je bila zadnja vroča želja pokojne. Notar se je zamislil in pripomnil: — Teh 8000 lir, ki mi jih je vrni- Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo prizna-va, da imajo čudovit nspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda*. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE TCŽAVAH. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t Htaii kraj, Je potrebno, da Je pou-6en o potuih listih, prtllu?! In dm-pth stvareh. Vsled nafin dolgoletne Izkušnje Vain ml za moremo dati najboljša pojasnila in prl|>oročamo. vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrZavljant zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti nt morajo dovoljenje ali permit la Wasbirifftona. bodisi za eno leto aH 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj ec mesec pred od potovanjem in to naravnost ▼ Washing-ten, I). C. na generalega naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. jalija, 1926 se nikomur več ne pofilje i»ermit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbll2nji našelnt-Bki urad ali pa ga dobi v New Yo-ku pred odpot ova njem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja* potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz v starega kraja. Kdor želi dobit! sorodnike ali svojce i* starega kraja, naj nam prej ptSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amerifike državljane. ki žele dobiti sem starije in otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, po-trebno pa je delati proinjo ▼ Washington. Predno pod vzameta kaki korak, piSite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 8S CORTLANDT BT- NEW YOU